Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet občine Cerknica na 22. seji dne 20. 12. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja urejanja C13-11S Loško v Cerknici, ki ga je izdelal Primis d.d. Vrhnika, pod številko projekta 21/02 v juliju 2002.

Vsebina tega zazidalnega načrta temelji na programski zasnovi za zazidalni načrt Kamna Gorica v Cerknici za cone: 10S, 11S in 24C, ki ga je izdelala Area Cerknica d.o.o. v juliju 1992.

Vsebina zazidalnega načrta:
1. Besedni del:
– odlok,
– obrazložitev,
– soglasja.
2. Grafični del:
– izsek iz plana 1:5.000,
– izsek iz programske zasnove 1:2.500,
– kopija katastrskega načrta 1:2.880,
– geodetski in katastrski načrt 1:500,
– meja območja urejanja 1:2.880,
– zazidalna situacija 1:500,
– urbanistični in arhitektonski pogoji 1:500,
– zasnova prometne ureditve 1:500,
– zasnova komunalne in energetske ureditve 1:500,
– parcelacijski načrt 1:500,
– etape izvajanja 1:1.000.

Območje obdelave se nahaja v katastrski občini Cerknica. Meja območja urejanja, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca ima izhodišče v J vogalu parc. št. 577/3. Od tu teče po celotni JV meji iste parcele in dalje, v ravni liniji seka parc. št. 2728/1. Na meji z zemljiščem s parc. št. 531/1 se meja območja urejanja obrne proti SZ in teče ob severni meji stare ceste proti Rakeku. Meja se obrne proti JZ tako, da spet prečka parcelo št. 2728/1 in teče v ravni liniji po meji med zemljiščema s parc. št. 2624 in 2630 in prečka parcelo št. 2730/3. Na meji z zemljiščem s parc. št. 2644 (opuščena pot) se meja zalomi proti JV in teče po južni meji zemljišča opuščene poti s parc. št. 2730/3 do točke, kjer se obrne proti SV, prečka pot in se zaključi v izhodiščni točki.

Območje, ki ga obravnava ta zazidalni načrt je stavbno zemljišče, predvideno za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
V skladu s programsko zasnovo srednjeročnega družbenega plana Občine Cerknica je opredeljeno za pozidavo z enodružinskimi stanovanjskimi objekti – prostostoječimi ali v nizu.
V stanovanjskih objektih niso dovoljene poslovne dejavnosti, oziroma dejavnosti, ki povzročajo hrup ali občutno povečan promet.

Zazidalni načrt določa:
– načrt gradbenih parcel,
– nove objekte (arhitektonsko oblikovanje),
– območja dopustne razširitve objekta,
– glavno cesto (prenova) in zbirne ceste,
– komunalno in energetsko opremo in priključevanje na obstoječe omrežje,
– pogoje za urejanje odprtega prostora.
Objekti so prostostoječi. Z zasnovo in lego so prilagojeni terenu in hkrati poteku cest. Objekti št. 1-5 in 11-16 in objekt št. 23 so dostopni z glavne ceste, objekti št. 6-10 in 17-20 in objekt št. 24 so dostopni z zbirne ceste, objekta s št. 21 in 22 pa z dostopne ceste.
Zasnovo območja določajo izbrani elementi regulacije: izhodiščni točki I, II, regulacijski meji cest in gradbeni liniji objektov.
Os glavne ceste poteka 3 m od SV meje zemljišča parc. št. 2728/1, k.o.Cerknica.
Os zbirne ceste poteka 31 m od izhodiščne točke II in 3m od JZ meje zemljišča parc. št. 2730/3 k.o. Cerknica.
Regulacijska meja določa cestni svet glavne, zbirne in dostopne ceste.
Regulacijska meja 1 (RM1) poteka po meji cestnega sveta glavne ceste, regulacijska meja 2 (RM2) poteka po meji cestnega sveta dostopne ceste. Regulacijski meji 3 in 4 (RM3 in RM4) potekata po obeh mejah cestnega sveta zbirne ceste.
Gradbeni liniji določata lego osnovnim objektom.
Gradbeni liniji (GL1 in GL2) sta pretežno vzporedni s potekom glavne in zbirne ceste.
GL1 je od osi glavne ceste odmaknjena od 10m do 11m, GL2 je od osi zbirne ceste odmaknjena od 8,80 m do 9,80 m.
Zgornji niz objektov ima daljšo – SV fasado postavljeno na GL1, daljša – JV fasada spodnjega niza je prislonjena na GL2.
Obvezni odmiki in odmiki osnovnih objektov od parcelnih mej so razvidni iz grafičnih prilog.
Osnovni objekt je pravokotnik velikosti 9 m x 12 m.
Višinski gabarit je K+P+M. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40 stopinj. Višina kolenčnega zidu je največ 80 cm. Kritina je enotna, opečne rdeče-rjave barve. Kote kleti in pritličij so razvidne iz grafične priloge.
Razširitve objektov so dovoljene na za to predvidenih območjih:
– območje dopustne razširitve objekta ob vzdolžni fasadi je široko največ 3,5m in dolgo največ do 1/2 osnovnega objekta. Višinski gabarit je od K do K+P+M. Streha je podaljšana strešina osnovne strehe ali simetrična dvokapnica, pravokotna na glavno streho,
– območje dopustne razširitve objekta ob krajši fasadi je široko največ 3,5m. Višinski gabarit je od K do K+P. Streha je usklajena z ostalim objektom,
– območje dopustne izvedbe rizalita je široko največ 1,8m in dolgo največ do 1/3 osnovnega objekta. Višinski gabarit je usklajen z višino osnovnega objekta. Streha je podaljšana strešina glavne strehe ali streha s pravokotnim slemenom na glavno sleme,
– na območjih dopustnih razširitev je možna izvedba odprte terase s pergolo ali nadstreškom v leseni izvedbi,
– vse strehe eventualnih širitev naj bodo usklajene s streho osnovnega objekta.
Notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami – panoramske stene, zimski vrtovi… Polne fasade so obdelane v zglajenem ometu.
Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potrebno upoštevati kraško značilnost območja; podporni zidovi se izvedejo po enotnem načrtu, tako da:
– čim bolj sledijo konfiguraciji terena,
– visoki so lahko maksimalno 1,20m,
– se maksimalno ozelenijo,
– pri večjih višinah stopničasto sledijo naravnemu terenu,
– vidna površina podpornih zidov mora biti iz naravnega kamna.
Zelene površine naj se večji meri zasajajo z avtohtono vegetacijo. Prosta površina med obema pozidanima območjema naj se ureja tako, da v največji meri ohranja naravno raščeno vegetacijo.

Območje urejanja se navezuje na obstoječo cesto Loško.
Glavna cesta je rekonstruirana stara cesta proti Rakeku in omogoča dostope k zgornjemu nizu objektov. Novo zgrajena zbirna cesta, ki omogoča dostope k spodnjemu nizu objektov, teče po trasi opuščene poti.
Cesti imata naslednje elemente:
– vozišče 5 m (2 x 2,5 m),
– enostranski dvosmerni pločnik 1,30 m,
– bankina 0,50 m.
Za dostopa k objektoma 21 in 22 se zgradi dostopna cesta z naslednjimi elementi:
– vozišče 5 m (2 x 2,5m),
– bankini 1 m (2 x 0,5m).
Hodniki za pešce so nivojsko ločeni od vozišča z možnostjo dostopa za invalide na vozičkih.
Površine so asfaltirane in zaključene z robniki. Na območju uvozov so robniki poglobljeni.
Bankine so odklonjene od vozišča, utrjene in urejene. Useki in brežine se ustrezno uredijo.
Križišča se izvedejo v skladu z zasnovo prometne ureditve in veljavnimi tehničnimi normativi. Priključki k novim objektom se izvedejo v skladu z zazidalno situacijo.
Parkirne površine se morajo urediti na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta – min 2 PM na stanovanje.

Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje:
Vsi obstoječi in novi objekti, ki jih obravnava ta zazidalni načrt se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja tega zazidalnega načrta je potrebno izvajati v skladu s pogoji upravljalcev posameznih vodov.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka praviloma v cestnem telesu ali ob njem.
Dovoljene so spremembe tras posameznih komunalnih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu z načrtovano ureditvijo sosednjih območij.
Vsi obstoječi komunalni in energetski vodi se uredijo v skladu s pogoji tega zazidalnega načrta.

V območju urejanja se zgradi ustrezno vodovodno omrežje s požarno varnostjo.
Priključek na obstoječe omrežje poteka po predvideni trasi zbirne ceste izven območja urejanja.

V območju urejanja se zgradi kanalizacija v ločenem sistemu. Meteorne vode se speljejo v ponikovalnico. Sanitarne odpadne vode se zbirajo v vodotesni kanalizaciji in se po predvideni trasi zbirne ceste vodijo v obstoječo kanalizacijo.
Priključek na obstoječe omrežje, ki poteka po cesti Loško se izvede v jašku »9«.

Preko SZ dela območja urejanja potekata (vzporedno) dva daljnovoda napetostnega nivoja 20 kV. Oba daljnovoda sta izvedena prostozračno, z golimi vodniki, ki so pritrjeni na tipizirano obešalno opremo. Daljnovod na zahodni strani ima lesena oporišča, ki so vpeta v betonske klešče. Daljnovod na vzhodni strani nosijo jekleni predalčni jambori.
Varovalni koridor daljnovoda v katerem ni dovoljena gradnja objektov je širok 15m (7,5m levo in desno od osi daljnovoda).
Zazidalni načrt predvideva prestavitev in pokablitev 20kV daljnovoda na lesenih oporiščih v cestno telo zbirne ceste.
Pod daljnovodom na jeklenih predalčnih jamborih je načrtovana zbirna cesta, najbližji objekti (št. 14, 18, 19, 21) upoštevajo predpisan varovalni odmik (najmanj 7,5m).
Za oskrbo območja se zgradi trafo postaja in ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Za razsvetljavo je potrebno zgraditi napeljavo javne razsvetljave.Odjemno mesto se določi v projektni dokumentaciji po pogojih upravljalca.

V območju urejanja se izvede telefonsko omrežje s priključki do objektov. Omrežje se naveže na obstoječe TK omrežje.
Pri izgradnji omrežja je potrebno upoštevat naslednje pogoje:
– za izgradnjo TK omrežja mora investitor voditi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na območju pozidave in priključitve na TK omrežje v skladu s projektno rešitvijo,
– zgraditev TK omrežja in vključitev na obstoječe TK omrežje je predmet posebnega dogovora med investitorjem in Telekomom Slovenije,
– upoštevajo se trase obstoječega TK omrežja,
– pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba,
– obstoječe TK omrežje je potrebno, glede na pozidavo, ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Eventualno potrebno zaščito ali prestavitev obstoječega TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju,
– projekt priključitve na TK omrežje lahko izdela le usposobljena in registrirana projektantska organizacija po predhodni pridobitvi projektne naloge, ki jo izda Telekom Slovenije, PE Ljubljana. Stroške izdelave projekta TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju.

Zbiranje odpadkov bo ločeno, individualno za vsak stanovanjski objekt in v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Posebni pogoji v zvezi z javno higieno:
– vse poti območja morajo biti dovolj široke in utrjene tako, da je omogočen prehod specialnim smetarskim vozilom,
– v območju je predviden ekološki otok za namestitev večjega števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.

V objektih se predvidijo individualna kurišča na trda ali tekoča goriva ali utekočinjeni naftni plin.
Kurilno olje je treba shranjevati v dvoplaščne vodotesne kovinske cisterne, oziroma kovinske ali plastične cisterne, ki so postavljene v primerne betonske lovilne posode (oziroma v same stanovanjske objekte). Betonske lovilne posode morajo biti oljetesni in sposobne sprejeti vse možno razlito gorivo. Prostor, kjer se gorivo pretaka, mora biti utrjen, meteorno vodo s te površine je treba speljati v ponikovalnico preko usedalnika, ki je opremljen z lovilcem olja.
Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin bodo vkopani. Priključki rezervoarja morajo biti od vira vžiga, javne ceste, stanovanjskega objekta in meje sosednjega zemljišča oddaljeni minimalno 3m. Razdalje med posameznimi rezervoarji morajo biti najmanj 0,60m.
Varnostne razdalje se s postavitvijo zaščitnega zidu lahko zmanjšajo za polovico.

Za zagotavljanje varnosti pred požarom se mora zgraditi ustrezno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti v predpisanih razmikih. Do vseh objektov je možen dostop po obstoječi cesti. Reševanje ljudi in premoženja omogočajo okoliške proste površine.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred stoletnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati do naravnega recipienta, ki je sposoben te vode sprejeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike ali v ustrezne ponikovalnice.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo, ki mora biti grajena vodotesno.
Vse meteorne vode iz utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnikov.
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču izvajajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi le-ta v celoti prestreže.

Na podlagi obstoječe evidence Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot. Pri poseganju v prostor se mora ravnati skladno z določili 96. člena zakona o ohranjanju narave.

Dovoljene tolerance tega zazidalnega načrta so +/- 10%.

Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.
V smiselno zaključenih etapah je potrebno realizirati tudi cestno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Zemljišča, ki se ne realizirajo v zaključeni etapi obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja.

Investitorji in izvajalci so dolžni:
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja,
– izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite,
– izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smiselno zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo objektov,
– urediti okolico in skupne zelene površine.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevnega urada.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.