Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/95), 2. in 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter 16. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na 2. seji dne 17. 12. 2002 sprejel

S tem odlokom Občina Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanavlja za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje Občine Šmarje pri Jelšah splošno Knjižnico Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: knjižnica).

Knjižnica sme zagotavljati oziroma opravljati knjižnično dejavnost tudi za potrebe naslednjih občin: Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli. O pogojih in načinu opravljanja dejavnosti v imenovanih občinah sklene zavod s temi občinami pogodbe.
V soglasju z ustanoviteljico ter ministrstvom, pristojnim za kulturo, lahko zavod opravlja knjižničarske naloge tudi za širše območje oziroma za lokalne skupnosti izven prejšnjega odstavka tega člena.

Ime javnega zavoda je: Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Sedež knjižnice je: Aškerčev trg 20, Šmarje pri Jelšah.
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljice.
Knjižnica se ustanovi kot javni zavod.
V sestavo zavoda sodi še organizacijska enota – Kulturni dom Šmarje pri Jelšah. Za delovanje enote se vodi ločeno vodenje finančnega poslovanja.
Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica.

Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata zakon o knjižničarstvu in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

Knjižnico zastopa in predstavlja direktor brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga pooblasti direktor.

Dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, so:
0/92.511 – dejavnost knjižnic
– 22.110 izdajanje knjig,
– 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
– 22.150 drugo založništvo,
– 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– 72.400 dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– 73.302 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
– 74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– 80.422 drugo izobraževanje, d.n.,
– 91.330 dejavnost drugih organizacij,
– 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve
– 092.522 varstvo kulturne dediščine,
– 092.512 dejavnost arhivov,
– 092.521 dejavnost muzejev,
– 092.13 kinematografska dejavnost,
– 092.31 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– 092.34 druge razvedrilne dejavnosti,
H/55.401 točenje pijač in napitkov v točilnicah
K/70.20 oddajanje prostorov v najem
I/60.240 cestni tovorni promet (bibliobus)
V okviru te dejavnosti knjižnica:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.

Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.
Soglasje k včlanitvi v zvezo in druga strokovna združenja poda občina ustanoviteljica.

Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice,
– strokovni svet.

Knjižnico vodi direktor, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa in s soglasjem ustanoviteljice, mnenjem občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, in z mnenjem strokovnih delavcev.
Mnenje strokovnih delavcev o predlaganem kandidatu se sprejme z večino glasov vseh strokovnih delavcev. Podrobnejši postopek se določi s statutom.
Svet knjižnice si mora pridobiti soglasje in mnenja le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet sam predlaga za imenovanje.
Če ustanoviteljica, občine, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti in strokovni delavci ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila, se šteje, da so soglasje in mnenja pozitivna.
Ko svet pridobi soglasje in mnenja, imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.

Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata, če:
– v rokih, ki so določeni z zakoni in tem odlokom, ne uskladi internih aktov,
– če ne ravna s sredstvi v skladu s finančnim načrtom in programom dela,
– na predlog inšpektorja.
Direktorja razreši svet knjižnice v soglasju z ustanoviteljico, pridobi pa si tudi mnenje občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, in mnenje strokovnih delavcev.
Mnenj o razrešitvi direktorja sprejmejo strokovni delavci z večino glasov vseh strokovnih delavcev.
Ko svet pridobi soglasje in mnenja, razreši direktorja z večino glasov vseh članov sveta.

Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet knjižnice, če:
– direktorju predčasno poteče mandat,
– če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan za direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje svet izmed strokovnih delavcev knjižnice.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor ima:
– visoko izobrazbo ustrezne smeri,
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,
– 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti.
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan tudi, kdor ima:
– višjo izobrazbo ustrezne smeri,
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,
– 20 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– vsaj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti.

Knjižnico upravlja svet knjižnice.
Svet knjižnice ima pet članov, sestavljajo pa ga:
– dva predstavnika ustanoviteljice,
– dva predstavnika delavcev knjižnice,
– en predstavnik uporabnikov.
Predstavnika ustanoviteljice imenuje občinski svet ustanoviteljice v skladu s svojim statutom.
Predstavnika delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih podrobneje ureja statut knjižnice.
Predstavnika uporabnikov imenuje na predlog direktorja knjižnice občinski svet ustanoviteljice izmed aktivnih članov knjižnice.
Mandat članov sveta traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta knjižnice.

Svet knjižnice:
– sprejme statut knjižnice in splošne akte, za katere je tako določeno v statutu,
– sprejme triletni razvojni načrt na podlagi normativov za načrtovanje in razvoj splošnih knjižnic,
– sprejme letni program dela in finančni načrt,
– sprejme triletni razvojni načrt,
– sprejme zaključni račun,
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice,
– razpisuje in imenuje direktorja knjižnice,
– razpisuje volitve sveta ter voli oziroma imenuje v skladu s statutom druge organe knjižnice,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev knjižnice,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev knjižnice kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugimi predpisi, ki zadevajo poslovanje knjižnic.
Statut sprejme svet knjižnice z dvetretjinsko večino vseh članov.

Strokovni svet zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda. Sestavo, način imenovanja in trajanje mandata članov ter naloge strokovnega sveta natančneje določi statut zavoda v skladu z zakonom.

Premoženje, s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last ustanoviteljice, izjema je premoženje občin izven občine ustanoviteljice, ki je last teh občin.
Knjižnica je dolžna uporabljati in upravljati s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice zagotavljajo ustanoviteljica in pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe.

Sredstva za izvajanje javne službe, ki jih zagotavljajo pogodbeni partnerji, pokrivajo finančna sredstva za plače, materialne stroške za delo, nakup knjižničnega gradiva ter nakup in vzdrževanje prostorov ter opreme v skladu s 53. členom zakona o knjižničarstvu.

Ustanoviteljica in pogodbeni partnerji zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.

Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica ločeno izkazuje prihodke in odhodke po posameznih občinah in ločeno za organizacijsko enoto Kulturni dom.
Presežke prihodkov nad odhodki nameni za opravljanje svoje dejavnosti in njen razvoj. Presežke prihodkov nad odhodki razporedi svet knjižnice na predlog direktorja.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari na trgu, lahko s soglasjem ustanoviteljice uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice.
Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, krije primanjkljaj ustanoviteljica ter pogodbeni partnerji v skladu s pogodbami na osnovi analize stanja, ki jo pripravi direktor in vsebuje izpolnjevanje obveznosti ter porabo sredstev ustanoviteljice in pogodbenih partnerjev.
Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije knjižnica primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.

Ustanoviteljica ima do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost programov dela, finančnih načrtov in razvojnih načrtov s plani ustanoviteljice,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– odloča o statusnih spremembah,
– zagotavljati sredstva za njeno delo in druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja,
– opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

V primeru, da ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tem odloku, mora knjižnica obvestiti ministrstvo, pristojno za kulturo.

Knjižnica je dolžna ustanoviteljici vsako leto poročati o poslovanju knjižnice in posredovati druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje ustanoviteljske funkcije.

Direktor in drugi delavci knjižnice morajo varovati listine in podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Za poslovno tajnost se štejejo:
– podatki in dokumenti, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih zavodu kot zaupno sporoči pristojni organ ali organizacija.

Knjižnica ureja s statutom:
– organizacijo zavoda,
– organe upravljanja in njihove pristojnosti,
– način odločanja organov in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in tem odlokom,
– knjižnica ima tudi druge splošne akte, če tako določa zakon ali drug predpis.
Splošne akte sprejema svet knjižnice ali direktor. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s statutom.

Svet knjižnice je v skladu s tem odlokom potrebno konstituirati v 3 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka.

Dosedanji direktor Ljudske univerze opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Knjižnice do imenovanja novega direktorja. Razpis za to delovno mesto se opravi na način in po postopku, določenem z zakonom in tem odlokom.

Vršilec dolžnosti direktorja knjižnice je dolžan opraviti vse potrebno, da v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet knjižnice.

JZ Knjižnica Šmarje je pravni naslednik knjižnice Šmarje, ki je organizacijska enota v sestavi javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju, pod številko 1-262-00 in prevzame vse pravice in obveznosti dosedanje knjižnice na območju Občine Šmarje pri Jelšah.

Ustanovitelj zagotavlja knjižnici sredstva in premoženja, s katerim je prejšnja knjižnica Šmarje upravljala do uveljavitve tega odloka.

Občine ustanoviteljice Ljudske univerze Rogaška Slatina v skladu z reorganizacijo knjižnične dejavnosti sprejmejo sporazum o delitvi premoženja iz tega področja.

Po dokončni reorganizaciji knjižnične dejavnosti na področju občin, ki so sprejele odlok o ustanovitvi JZ Ljudska univerza Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 61/01), se temu primerno in v skladu z zakonom o knjižničarstvu spremeni navedeni odlok.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati s 1. 1. 2003.