Na podlagi 70. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 in 52/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba opredeljuje energetske objekte, naprave in napeljave prenosnega omrežja, določa splošne pogoje za priključitev na prenosno omrežje, splošne pogoje za prenos in dobavo zemeljskega plina, opredeljuje pravice in obveznosti ter odgovornosti izvajalca javnih služb ter pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja.

Naročnik dostopa do prenosnega omrežja po tej uredbi je vsak upravičeni odjemalec zemeljskega plina v skladu z energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 in 52/02, v nadaljevanju: zakon) oziroma vsak dobavitelj v imenu upravičenega odjemalca.

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
– dobava zemeljskega plina: je organiziranje in prodaja zemeljskega plina;
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu na osnovi pogodbe dobavlja zemeljski plin;
– dostop: je uporaba plinovodnega omrežja za odjem dogovorjene količine zemeljskega plina ob dogovorjenem času;
– energetski objekti, naprave in napeljave odjemalca: so tisti objekti, naprave in napeljave odjemalca, ki se fizično priključujejo na energetske objekte, naprave in napeljave prenosnega omrežja, pri čemer je mejna točka priključitve na infrastrukturo določena z izolacijskim elementom, ki se nahaja za merilno-regulacijsko postajo ali merilno postajo v smeri odjemalca;
– energetski objekti, naprave in napeljave prenosnega omrežja: so plinovodi in čistilne postaje, kompresorske postaje, merilne postaje, merilno-regulacijske postaje, naprave za katodno zaščito, pomožni rezervoarji, regulacijske postaje, sekcijske zaporne postaje, krmilni in informacijski sistem, namenjen izključno obratovanju plinovoda, center za vodenje, tlačne posode in drugi pripadajoči postroji ter naprave;
– izvajalec javnih služb: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarski javni službi po uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01);
– merilno-regulacijska postaja: je postaja, kjer se izmeri predana količina zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina;
– največji dnevni odjem: je tista največja količina zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki v enem dnevu preteče skozi merilno napravo;
– največji urni odjem: je tista največja količina zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki v eni uri preteče skozi merilno napravo;
– najmanjši urni pretok: je najmanjši urni pretok zemeljskega plina skozi merilno napravo v času odjema;
– naročnik dostopa: je dobavitelj ali upravičeni odjemalec, ki se z izvajalcem javnih služb pogodbeno dogovori o dostopu do prenosnega omrežja;
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo in izvajalec distribucije zemeljskega plina;
– plinovodni objekt: je posamezni funkcionalni del prenosnega plinovodnega omrežja;
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kvaliteti;
– pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik in izvajalec javnih služb in s katero se sporazumeta o pravici do uporabe prenosnega omrežja;
– pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom: je pogodba, ki jo skleneta tarifni odjemalec in izvajalec javnih služb ali upravičeni odjemalec in izvajalec javnih služb za dobavo zemeljskega plina pod pogoji vsakokratnega veljavnega tarifnega sistema;
– pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge za priključitev na prenosno plinovodno omrežje in izvajalec javnih služb in s katero se dogovorita o pravnih, tehničnih in komercialnih razmerjih za izvedbo priključitve na prenosno omrežje;
– predajno mesto: je točka, v kateri izvajalec javnih služb preda zemeljski plin odjemalcu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega plinovodnega omrežja;
– prenos zemeljskega plina: je transport zemeljskega plina po prenosnem omrežju;
– prenosno plinovodno omrežje (v nadaljevanju: prenosno omrežje): je plinsko omrežje od sosednjih prenosnih omrežij do distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca in ga kot infrastrukturo določa Vlada Republike Slovenije v skladu s 57. členom zakona;
– prevzemno mesto: je točka na prenosnem omrežju, v kateri izvajalec javnih služb na osnovi pogodbe z uporabnikom prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina;
– pretočna karakteristika priključka: je najvišji delovni tlak zemeljskega plina, ki ga omogoča priključek in kapaciteta priključka, izražena z največjim pretokom zemeljskega plina skozi cevovod;
– priključitev na prenosno omrežje: je fizična priključitev ali priklop na plinovodno omrežje pod pogoji, določenimi z zakonom, s to uredbo in s sistemskimi obratovalnimi navodili;
– priključni plinovod: je del povezave obstoječega prenosnega omrežja z omrežjem, plinovodi in objekti odjemalcev zemeljskega plina in je izraz, ki se uporablja v času pridobivanja upravno tehnične dokumentacije in graditve plinovoda vključno do priključitve na prenosno omrežje. Priključni plinovod postane del prenosnega plinovodnega omrežja z vključitvijo v infrastrukturo skladno s 57. členom zakona;
– priključek: je fizični spoj prenosnega plinovodnega omrežja z omrežjem odjemalca;
– tehnična karakteristika priključka: je imenski premer cevi plinovoda, njegova dolžina in material cevi priključka;
– uporabnik: je pravna in fizična oseba, ki ima po določbah zakona in uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja pravico dostopa do prenosnega omrežja.

Izvajalec javnih služb v okviru izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja transportira zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na vstopni točki v prenosno omrežje na mejah Republike Slovenije.

Lastnosti zemeljskega plina so določene v sistemskih obratovalnih navodilih.
Izvajalec javnih služb ni dolžan prevzeti zemeljskega plina, ki ne ustreza v prejšnjem odstavku navedeni sestavi.
Če izvajalec javnih služb ugotovi, da tehnične možnosti omogočajo prevzem zemeljskega plina, katerega sestava je po določbah tega člena neustrezna, lahko zemeljski plin prevzame. Dodatne stroške, ki so posledica prevzema zemeljskega plina, ki ne ustreza specifikaciji iz prvega odstavka tega člena, nosi vsakokratni naročnik dostopa.

Izvajalec javnih služb je dolžan priključiti na prenosno omrežje vsakega odjemalca v skladu z določbami zakona, uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja, s to uredbo in s sistemskimi obratovalnimi navodili, če to dopuščajo tehnične zmogljivosti prenosnega plinovodnega omrežja ter pod pogoji in na način, kot je opredeljeno v vsakokratni pogodbi o priključitvi.

Novi odjemalci, ki želijo priključiti svoje naprave na prenosno omrežje izvajalca javnih služb, ali odjemalci, ki želijo spremeniti pretočno karakteristiko priključka, morajo od izvajalca javnih služb pridobiti soglasje za priključitev.
Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi pri naslednjih spremembah:
– sprememba ali rekonstrukcija priključka,
– sprememba tehničnih karakteristik priključnega plinovoda,
– združevanje več priključnih mest v eno priključno mesto,
– izvedba dodatnega priključnega mesta.

Postopek priključitve se začne z vložitvijo zahteve za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati:
– ime in naslov vlagatelja z izpisom iz sodnega registra,
– podatki o napravah, na katerih se bo uporabljal zemeljski plin,
– želeno mesto priključitve in pretočne karakteristike priključka ter predajni tlak, največji urni pretok zemeljskega plina in najmanjši urni pretok zemeljskega plina,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– obdobje in obseg uporabe priključka,
– energetsko dovoljenje, če ga za objekte, naprave in napeljave veljavna zakonodaja zahteva.
Izvajalec javnih služb na podlagi proučitve zahteve in pretočno – tlačnih razmer v upravnem postopku odloči o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.
Soglasje za priključitev velja dvanajst mesecev od njegove pravnomočnosti. Veljavno soglasje je pogoj za sklenitev pogodbe o priključitvi.

Če izvajalec javnih služb zavrne zahtevo za izdajo soglasja za priključitev, je dolžan navesti razloge zavrnitve. Zoper zavrnilno odločbo ima vlagatelj zahteve za priključitev pravico vložiti pritožbo pri ministru, pristojnem za energetiko.

Izvajalec javnih služb zavrne zahtevo za izdajo soglasja za priključitev, če ni pogojev za priključitev, če bi zaradi priključitve prišlo do motnje v oskrbi ali če bi izvajalcu javnih služb zaradi priključitve nastali nesorazmerno visoki stroški.
Kolikor so za priključitev dani tehnični pogoji, vendar zaradi nesorazmerno velikih stroškov priključek ekonomsko ni upravičen, izda izvajalec javnih služb soglasje pod pogojem, da vlagatelj zahteve za izdajo soglasja za priključitev krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.

V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, kraj in predvideni čas priključitve, plačilo nesorazmernih stroškov priključitve ter morebitni dodatni pogoji, ki jih predpiše izvajalec javnih služb in jih mora vlagatelj zahteve za izdajo soglasja za priključitev izpolniti.

Izvajalec javnih služb in vlagatelj vloge za priključitev skleneta na podlagi pravnomočnega soglasja in pred začetkom projektiranja plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav, potrebnih za priključitev na prenosno plinovodno omrežje, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
– obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev na prenosno plinovodno omrežje,
– maksimalni in minimalni urni pretok zemeljskega plina,
– glavne tehnične karakteristike priključka,
– mejo lastništva in mesto primopredaje zemeljskega plina ter meritev predanih količin,
– rok izvedbe investicije in začetek uporabe plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav,
– obdobje in obseg uporabe plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav,
– višino in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve,
– dostop za meritve in vzdrževalna dela,
– pogodbene kazni in obveznosti v primeru kršitve pogodbenih določil.
Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javnih služb ni dolžan rezervirati prenosnih kapacitet za uporabnika priključka.

Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi začne izvajalec javnih služb izvajati vsa pripravljalna dela, potrebna za realizacijo priključitve.

Priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosno plinovodno omrežje izvede izvajalec javnih služb tako, da na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi zgradi potrebni plinovod, ustrezno merilno regulacijsko postajo in morebitne druge potrebne objekte prenosnega plinovodnega omrežja, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka.
Izvajalec javnih služb izvede priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosno omrežje na tehnično najustreznejši točki prenosnega omrežja v času in na način, da je vpliv na obratovanje prenosnega omrežja čim manjši.

Stroški priključitve objektov, naprav in napeljav so praviloma: stroški projektiranja plinovoda, merilno-regulacijskih postaj in morebitnih drugih objektov, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic ter stroški gradnje.
Stroške priključitve praviloma nosi izvajalec javnih služb, če mu s tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški.
Del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost, v skladu z 10. členom te uredbe plača vlagatelj zahteve za priključitev na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi.

Odjemalec ali naročnik dostopa uveljavi pravico do dostopa in s tem prenosne kapacitete s sklenitvijo pogodbe o dostopu. Tako zagotovljena prenosna kapaciteta ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega se izdaja soglasje in ne more biti večja, kot izhaja iz zahteve za izdajo soglasja za priključitev.

Postopek za uveljavitev pravice do dostopa do omrežja pričnejo upravičeni odjemalci ali v njihovem imenu dobavitelji zemeljskega plina z vložitvijo zahteve za dostop.
Zahteva za dostop mora vsebovati:
– naziv in naslov upravičenega odjemalca,
– naziv in naslov dobavitelja zemeljskega plina ter pooblastilo upravičenega odjemalca dobavitelju zemeljskega plina,
– prevzemno mesto, prevzemni tlak,
– želeno prodajno mesto, največji dnevni in urni pretok, predajni tlak,
– okvirne mesečne in letne količine zemeljskega plina za odjemalca,
– začetek in trajanje dostopa do prenosnega omrežja,
– lastnosti zemeljskega plina.
Vlagatelju zahteve za dostop do prenosnega omrežja ni mogoče odobriti večjega dnevnega in urnega pretoka, kot ga omogoča priključek in tehnične možnosti plinovodnega omrežja in soglasje za priključitev.
Če zmogljivosti prenosnega omrežja ne omogočajo dostopa za vse prijavljene potrebe po prenosu zemeljskega plina, se razpoložljiv pretok zagotovi po načelu vrstnega reda prispetja zahtev za dostop do prenosnega omrežja, v primeru sočasnega prispetja pa v sorazmerju z zahtevano količino.

Za tarifne odjemalce ima zagotovljeno pravico do dostopa do prenosnega omrežja izvajalec javnih služb. Izvajalec javnih služb nastopa kot naročnik storitve prenosa za vse količine tarifnih odjemalcev skupaj.

Upravičenje dostopa do prenosnega omrežja se pridobi s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja.

Pogodba o dostopu se izvaja na način, kot je določen v sistemskih obratovalnih navodilih in pod pogoji, podanimi v vsakokrat veljavnih okvirnih cenah in komercialnih pogojih za uporabo prenosnega omrežja (v nadaljevanju: okvirnih cenah), objavljenih v skladu s 24. členom uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja.

Naročnik dostopa mora pred začetkom izvajanja dostopa predložiti izvajalcu javnih služb za objekte, naprave in napeljave, ki se priključujejo neposredno na prenosno omrežje, uporabno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument, ki potrjuje skladnost objektov, naprav in napeljav z veljavnimi predpisi in izdanimi dovoljenji.

Odjemalci zemeljskega plina in izvajalci dejavnosti distribucije zemeljskega plina z letnim odjemom 5 milijonov m3 ali več (do 1. januarja 2008: 25 milijonov m3 ali več) na enem odjemnem mestu, proizvajalci električne energije, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo zemeljski plin in so za ta porabljeni zemeljski plin upravičeni odjemalci, ali v njihovem imenu dobavitelji zemeljskega plina sklenejo z izvajalcem javnih služb pogodbo o dostopu do omrežja, s katero medsebojno pogodbeno uredijo med drugim:
– pravice do prenosa zemeljskega plina v določeni prenosni smeri in v vnaprej določenem času ter pretoku,
– vstopni tlak na mestu prevzema zemeljskega plina v prenosno omrežje,
– izstopni tlak na mestu predaje in dovoljeno odstopanje,
– minimalni dovoljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do omrežja,
– čas veljavnosti pogodbe, ki ne more biti krajši od enega leta,
– dopustna odstopanja od pogodbeno dogovorjenega pretoka zemeljskega plina,
– bonus in malus pri odstopanju od pogodbeno dogovorjenega pretoka plina,
– pogodbene kazni,
– sistemske storitve in ceno sistemskih storitev,
– dodatne storitve in ceno dodatnih storitev.

Izvajalec javnih služb lahko v skladu z 32. členom zakona in v skladu s 27. členom uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja deloma ali v celoti zavrne dostop do prenosnega omrežja.

Tarifni odjemalci sklenejo z izvajalcem javnih služb dolgoročno pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom in letno pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom.
Dolgoročna pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom ureja predvsem:
– obdobje odjema in oskrbe z zemeljskim plinom,
– letne količine,
– način oblikovanja cene zemeljskega plina na predajnem mestu.
Letno pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom se sklepa za posamezno koledarsko leto in med drugim vsebuje:
– letno in mesečne količine,
– maksimalno dnevno količino,
– elemente cene oskrbe z zemeljskim plinom,
– obveznost nadomestnega goriva,
– tehnične pogoje odjema.

Izvajalec javnih služb mora v skladu z 21. členom uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca v pisni obliki s priporočeno pošto.

Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu, v isti količini kot je bila izmerjena na merilnem mestu, če ni s pogodbo o dostopu, s pogodbo o dobavi zemeljskega plina ali s pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom drugače določeno.

Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so opredeljeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
Odjemalec je dolžan izvajalcu javnih služb na njegovo zahtevo kadarkoli omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje števca oziroma nemoteno vzdržuje merilne naprave.

Odjemalec mora omogočiti izvajalcu javnih služb neoviran dostop na zemljišče, do delov objekta in naprav, na katerih se izvajajo dela oziroma v prostore, v katerih so nameščene plinovodne naprave, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del.
Izvajalec javnih služb je dolžan za svoje posege pri odjemalcu le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. V primeru, da ne pride do sporazuma glede višine odškodnine, se poskušata stranki o tem dogovoriti s pomočjo sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke.

Izvajalec javnih služb zagotavlja merjenje količin zemeljskega plina v okviru in pod pogoji, kot jih je opredelil odjemalec pri vložitvi zahteve za priključitev oziroma je z njimi soglašal pri sklenitvi ustrezne pogodbe o priključitvi in pogodbe o dostopu. Odjem mora biti znotraj delovnega območja plinomera, ki je bil določen na osnovi zahteve za priključitev.
Kolikor je odjem zemeljskega plina izven delovnega območja plinomera, izvajalec javnih služb ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine zemeljskega plina ne glede na možne merske napake.
Kolikor je odjem zemeljskega plina izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec nemudoma podati zahtevo za spremembo pogodbe o priključitvi.

Za neupravičen odjem plina se šteje vsaka poraba plina, ki ni merjena s plinomerom, opremljenim z uradnim žigom organa, pristojnega za standardizacijo in meroslovje.
Prav tako se za neupravičen odjem šteje odjem plina brez soglasja dobavitelja ali izvajalca javnih služb.

Če ni mogoče ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva, ko je bil odjem tehnično mogoč. Neupravičena uporaba transportne zmogljivosti in cena zemeljskega plina se obračunata v skladu z okvirnimi cenami. Za neupravičen odjem zemeljskega plina je odgovoren odjemalec.

Izvajalec javnih služb mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave odjemalcev o motnjah pri dobavi zemeljskega plina. Izvajalec javnih služb mora na zahtevo odjemalca motnjo pri dobavi, ki je bila povzročena s strani izvajalca javnih služb in ki odjemalcu onemogoča odjem zemeljskega plina v pogodbeno dogovorjenih količinah, odpraviti takoj oziroma v sporazumno dogovorjenem roku.

Izvajalec javnih služb lahko delno ali v celoti ustavi odjemalcu dobavo zemeljskega plina iz razlogov, ki jih določa zakon.
Izvajalec javnih služb ima v primeru neplačila dobavljenega zemeljskega plina oziroma neplačila dostopa pravico dobavo ali prenos zemeljskega plina prekiniti. Izvajalec javnih služb lahko ustavi dobavo ali prenos po preteku štiriindvajsetih ur od pisnega obvestila.

Izvajalec javnih služb, kakor tudi odjemalci zemeljskega plina, so dolžni pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja prenosnega omrežja in omrežij, ki so priključena na prenosno omrežje, ter energetskih objektov, naprav in napeljav.
Izvajalec javnih služb s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev zemeljskega plina na prenosno omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, ki naj bi izhajalo iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov iz 21. člena te uredbe.

Šteje se, da imajo upravičeni odjemalci, ki imajo ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno dolgoročno kupoprodajno pogodbo za zemeljski plin z izvajalcem javnih služb, s tem tudi že sklenjeno pogodbo o dostopu v enakem obsegu in na način, kot do sedaj. Ne glede na to pa morajo upravičeni odjemalci za vsako poslovno leto skleniti letno pogodbo, s katero določijo predvsem: letne in mesečne količine, maksimalni dnevni in urni pretok, elemente cene oskrbe z zemeljskim plinom, obveznost nadomestnega goriva in tehnične pogoje odjema.
Šteje se, da imajo tarifni odjemalci, ki imajo ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno dolgoročno kupoprodajno pogodbo za zemeljski plin z izvajalcem javnih služb, s tem tudi že sklenjeno dolgoročno pogodbo o oskrbi tarifnih odjemalcev v enakem obsegu, na način in za čas veljavnosti dolgoročne kupoprodajne pogodbe za zemeljski plin, skleniti pa morajo vsakokratno letno pogodbo o oskrbi z zemeljskim plinom.
Štiriindvajset mesecev pred iztekom roka veljavnosti dolgoročnih pogodb iz prejšnjega odstavka tega člena morajo nasloviti tarifni odjemalci zahtevo za sklenitev ustrezne nove pogodbe upravljavcu prenosnega omrežja. Izvajalec javnih služb in tarifni odjemalec morata skleniti novo ustrezno pogodbo o oskrbi najmanj eno leto pred iztekom veljavnosti dolgoročnih pogodb.
Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo upravičeni odjemalci, ki imajo ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno dolgoročno kupoprodajno pogodbo za zemeljski plin, z izvajalcem javnih služb najkasneje do konca leta 2003 skleniti ločeno pogodbo o dostopu do omrežja v skladu z določili te uredbe.

Do uveljavitve okvirnih cen se ceno dostopa do prenosnega omrežja za upravičene odjemalce oblikuje na osnovi upravičenih stroškov po načelu dobrega gospodarjenja ob upoštevanju proporcionalnega dela stroškov delovanja prenosnega omrežja glede na pogodbene dnevne pretoke tarifnih in upravičenih odjemalcev.

Ne glede na pravico do proste izbire dobavitelja, se lahko upravičeni odjemalci do 31. oktobra 2006 v predhodnem letu za naslednje koledarsko leto odločijo, da se jih obravnava kot tarifne odjemalce.
Izjavo, naj se jih obravnava na način iz prejšnjega odstavka tega člena, naslovi upravičeni odjemalec upravljavcu prenosnega omrežja vsako leto posebej, najkasneje do 31. oktobra v predhodnem letu za naslednje koledarsko leto na prodajno službo izvajalca javnih služb.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.