Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 304/2001 z dne 6. 11. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 211/96 z dne 4. 12. 2000 se ne sprejme.

1. V pravdnem postopku je sodišče odločilo, da mora pritožnik (tedaj toženec) odstraniti določene stvari z dvorišča tožnice. V ustavni pritožbi pritožnik ponavlja ugovor, da lastnica za tožbo ni legitimirana, ker ima na hiši ob tem dvorišču užitek druga oseba. Pritožnik še navaja, da sporne stvari sploh ne ležijo na zemljišču tožnice in da sodišče ni upoštevalo pravila, da dokazno breme za ugotovitev, kje sploh so stvari, nosi tožnica. Meni, da gre za odstop od sodne prakse, sojenje naj bi bilo nepošteno in arbitrarno, sodišči pa naj ne bi obrazložili odstopa od sodne prakse in zakonskih določb.
2. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 55. člena zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja.
3. Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Odločitev sodišča, da mora pritožnik odstraniti določene stvari, ki jih je prinesel na tuje dvorišče, za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
4. Prav tako od odločitve ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr. vprašanj razlage zakona glede negatorne tožbe), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor pa se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, odstop od sodne prakse), pa je o tem ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.
5. Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.