Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. na seji dne 16. januarja 2003

1. Sklep vrhovnega sodišča št. VIII Ips 191/2000 z dne 13. 3. 2001 in sklep višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 311/99 z dne 14. 4. 2000 se razveljavita.
2. Zadeva se vrne višjemu delovnemu in socialnemu sodišču v novo odločanje.

1. Pritožnik z obsežno vlogo izpodbija sklep vrhovnega sodišča, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, ki je zavrglo pritožbo pritožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje kot prepozno in zavrnilo pritožbo zoper sklep o popravi sodbe kot neutemeljen. Pritožnik med drugim navaja, da je sodbo sodišča prve stopnje prejel dne 8. 12. 1998 in pritožbo zoper njo vložil že dne 15. 12. 1998, torej ne šele 17. 12. 1998, kot ugotavljata vrhovno sodišče in višje sodišče v obravnavanih sklepih. Tega dne naj bi vložil pritožbo zoper sklep o popravi navedene sodbe. Pritožbo zoper sodbo naj bi torej vložil pravočasno. Prilaga tudi fotokopijo poštnega potrdila o sprejemu pošiljke z dne 15. 12. 1998 in fotokopijo pozvednice o njeni vročitvi dne 16. 12. 1998.
2. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-146/01 z dne 2. 7. 2002 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba vročena vrhovnemu sodišču, ki je sporočilo, da nanjo ne bo odgovorilo.

3. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja, ali je odločitev sodišča sama po sebi pravilna, temveč preizkusi le, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče je tako presojalo, ali je bila pritožniku z izpodbijanima sklepoma kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave.
4. Glede na pritožnikove navedbe o pravočasno vloženi pritožbi zoper prvostopno sodbo je bil pridobljen spis delovnega in socialnega sodišča št. Ps 1041/96. Iz vsebine lista št. 53 tega spisa je razvidno, da je pritožnik vloge z datumi 9. 12. 1998, 10. 12. 1998 in 16. 12. 1998 v treh izvodih priporočeno po pošti poslal na naslov višjega delovnega in socialnega sodišča, to pa jih je nižjemu sodišču dostavilo v pristojno poslovanje, pri čemer pa je priložilo samo kuverto z datumom 17. 12. 1998 kot dnem pritožnikove priporočeno oddane pošiljke. Pritožnik v pritožbi zoper sklep o popravi sodbe, datirani s 16. 12. 1998 (list št. 73, pred navedbo prve tožene stranke), navaja podatke o dne 15. 12. 1998 oddani pošiljki, ki naj bi tehtala 0,469 kg. Tej pritožnikovi vlogi pripadajoče kuverte v spisu ni najti, vendar ta okoliščina ne more vplivati na presojo pravočasnosti pritožbe.
5. Sodišče prve stopnje pritožbe zoper sodbo št. Ps 1041/96 ni štelo za prepozno. Višje delovno in socialno sodišče pa je ob ugotovitvi, da je bila navedena sodba pritožniku vročena 8. 12. 1998 in da se je osemdnevni rok za pritožbo iztekel 16. 12. 1998, presodilo, da je pritožba, oddana priporočeno na pošto 17. 12. 1998, prepozna, ker naj bi bila vložena dan po izteku tega roka. Takšno stališče je zavzelo tudi vrhovno sodišče. Ugotovitev sodišča, da je pritožnik pritožbo zoper sodbo Ps 1041/96 vložil 17. 12. 1998, predstavlja ugotovitev dejstva, ki odločilno vpliva na procesni položaj stranke.
6. Kot je ustavno sodišče že večkrat poudarilo, je za ustavnosodno presojo pomembno, ali je izpodbijana odločitev sodišča zaradi takšne kršitve tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako npr. v odločbi št. Up-347/96 z dne 13. 10. 1999 – OdlUS VIII, 269). Izpodbijana odločitev je nedvomno takšna, saj nima podlage v podatkih spisa. Iz spisa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je namreč jasno razvidno, da je pritožnik v relevantnem obdobju vložil več posamičnih pritožb, da so te vloge po obsegu zelo različne, da je v sodni spis zvezana le ena njim pripadajoča kuverta, da ta zaradi oznak na njej ne ustreza pošiljki, v kateri je bila obravnavana pritožba, in da se zato pravočasnosti pritožbe ne more presojati po datumu, odtisnjenem na njej. Zato sta vrhovno sodišče in višje delovno in socialno sodišče s sprejetima odločitvama kršili pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Iz navedenega razloga je ustavno sodišče razveljavilo izpodbijana sklepa vrhovnega sodišča in višjega delovnega in socialnega sodišča in v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUstS zadevo vrnilo v novo odločanje višjemu delovnemu in socialnemu sodišču.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.