Na podlagi petega odstavka 3. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02) in petega odstavka 33. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št 33/01) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

Ta pravilnik določa preventivne ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami glede uporabe in skladiščenja ribje moke, dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih.

Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo izključno prežvekovalci, sta uporaba in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic prepovedana.

Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo prežvekovalci in neprežvekovalci, sta uporaba in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata in hidroliziranih beljakovin dovoljena v obliki krmnih mešanic za neprežvekovalce pod naslednjimi pogoji:
– da se krmne mešanice uporabljajo izključno za potrebe lastne reje neprežvekovalcev,
– da so prežvekovalci in neprežvekovalci nastanjeni v različnih objektih,
– da se prežvekovalci in neprežvekovalci ne krmijo preko skupnih naprav za doziranje krme,
– da je skladiščenje krmnih mešanic za prežvekovalce in neprežvekovalce v ločenih skladiščnih prostorih, da ne pride do zmotne zamenjave ali mešanja s krmili, namenjenimi prežvekovalcem,
– da so krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, dikalcijev fosfat ali hidrolizirane beljakovine čitljivo označene z oznako: »Vsebuje ribjo moko (dikalcijev fosfat) hidrolizirane beljakovine – ni dovoljeno za krmljenje prežvekovalcev«,
– da se pri skladiščenju krmnih mešanic zagotovlja osnovne higienske pogoje (zaščita pred glodalci, ptiči in vremenskimi vplivi),
– da nosilec kmetijskega gospodarstva seznani družinske člane in druge osebe, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu, s posebnimi ukrepi, ki veljajo glede krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, dikalcijev fosfat ali hidrolizirane beljakovine.

Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se ne redi prežvekovalcev, sta uporaba in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata in hidroliziranih beljakovin dovoljena v obliki posamičnih krmil oziroma surovin za proizvodnjo krmnih mešanic in v obliki krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
– da se ribja moka, dikalcijev fosfat in hidrolizirane beljakovine in njihove krmne mešanice uporabljajo izključno za potrebe lastne reje neprežvekovalcev,
– da se pri proizvodnji in skladiščenju zagotovlja osnovne higienske pogoje (zaščita pred glodalci, ptiči in vremenskimi vplivi),
– da se za pripravo krmnih mešanic uporablja lastno napravo za pripravo krmnih mešanic (mešalnik),
– da se vodi evidenco o proizvajalcih, dobaviteljih, količini in datumu nabave ribje moke, dikalcijevega fosfata in hidroliziranih beljakovin (surovine) ter o datumu in količinah proizvedenih krmnih mešanic,
– da se vodi evidenco o postopkih mešanja in recepturah,
– da se hrani evidence iz četrte in pete alinee tega člena najmanj 3 leta.

Kmetijska gospodarstva, ki redijo prežvekovalce in neprežvekovalce, morajo pred začetkom uporabe in skladiščenja krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, dikalcijev fosfat ali hidrolizirane beljakovine, pridobiti dovoljenje območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
Kmetijska gospodarstva, ki ne redijo prežvekovalcev, morajo pridobiti dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če uporabljajo ali skladiščijo ribjo moko, dikalcijev fosfat ali hidrolizirane beljakovine v obliki posamičnih krmil oziroma kot surovino za izdelavo krmnih mešanic.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno za krmne mešanice, ki so v prometu deklarirane kot hrana za hišne živali in se uporabljajo izključno za hranjenje hišnih živali.

Vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na območni urad VURS na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
Vlogo za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na območni urad VURS na obrazcu, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

Pred izdajo odločbe uradni veterinar za inšpekcijski nadzor preveri izpolnjevanje pogojev iz tega pravilnika.

Če uradni veterinar za inšpekcijski nadzor pri nadzoru ugotovi, da kmetijsko gospodarstvo ne izvaja ukrepov iz tega pravilnika, območni urad VURS dovoljenje odvzame.
Dovoljenje je mogoče ponovno pridobiti, če uradni veterinar za inšpekcijski nadzor ugotovi, da kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.