Na podlagi 81. člena zakona o sodiščih (Uradni list Republike Slovenije, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00 in 67/02) in po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12. 12. 2002, izdaja minister za pravosodje
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
S O D N E G A R E D A
1. člen
V sodnem redu (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01,102/01 in 22/02) se v šesti alinei četrtega odstavka 50. člena število “300“ nadomesti s številom “269.a“.
2. člen
Za prvim odstavkom 92. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Sodišče opravi vročitev tujega pisanja po predpisih, ki veljajo za vročitve pisanj domačih sodišč.“.
Drugi odstavek postane tretji odstavek.
3. člen
Za 92. členom se doda nov 92.a člen, ki se glasi:
“92.a člen
Če so zaprosila tujega sodišča, da se opravijo procesna dejanja, posredovana v tujem jeziku, ki je dogovorjen v ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči, se prevod zaprosil opravi na stroške sodišča.“.
4. člen
186. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Uradna sodniška izkaznica je plastificirana izkaznica, velikosti 85,6 x 54 mm (Obr. SR, št. 106).
Na eni strani izkaznice so: fotografija sodnika (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE potrjuje, da je.......... (ime in priimek) sodnik(-ca)........ sodišča v............“, žig ter podpis ministra(-ice), pristojnega za pravosodje“.
Na drugi strani izkaznice je besedilo: “Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo dajati sodiščem zahtevano pomoč pri izvajanju njihovih funkcij (drugi odstavek 13. člena zakona o sodiščih).“
5. člen
186.a člen se spremeni tako, da se glasi:
“Sodno osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja oziroma opravlja vročitev ali druga opravila za uradne potrebe sodišča, se pri zunanjem poslovanju izkaže z uradno izkaznico, ki jo izda ministrstvo, pristojno za pravosodje (Obr. SR, št. 107).
Uradna izkaznica sodnega osebja je plastificirana izkaznica velikosti 85,6 x 54 mm.
Na eni strani izkaznice so: fotografija imetnika kartice (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE potrjuje, da je...........(ime in priimek imetnika kartice)............. (vrsta sodnega osebja) pri........... (naziv sodišča)“, žig ter podpis ministra(-ice), pristojnega za pravosodje“.
Na drugi strani izkaznice je grb Republike Slovenije in napis “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE“. Pod tem napisom je na sredini napis “URADNA IZKAZNICA“.
6. člen
V prvem odstavku 204. člena se besedilo “Okrožna, višja in Vrhovno sodišče Republike Slovenije imajo“ nadomestijo z besedilom “Sodišča imajo lahko“.
7. člen
Za četrtim odstavkom 208. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“Sodni izvršitelj opravlja izvršilna dejanja v izvršilnih postopkih ter opravlja drugo delo po odredbi vodje oddelka ali predsednika sodišča.“.
Peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
8. člen
Za 269. členom se doda nov 269.a člen, ki se glasi:
“Odčrtanje izvršilnih zadev in zadev zavarovanja
269.a člen
Za odčrtanje izvršilnih zadev (I, In, Ig) in zadev zavarovanja (Z) veljajo naslednja določila:
1. Odčrtavanje izvršilnih zadev:
1.1. izvršba za izterjavo denarne terjatve
1.1.1. izvršba na premičnine, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe (sedmi odstavek 288. člena zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, 51/98, 72/98, 11/99, 89/99, 11/01 in 75/02 – v nadaljevanju: ZIZ);
1.1.2. izvršba na denarno terjatev dolžnika, ko je opravljen prenos terjatve (117. člen ZIZ);
1.1.3. izvršba na plačo in druge denarne prejemke, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen (129. člen ZIZ);
1.1.4. izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen (138. člen ZIZ);
1.1.5. izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine oziroma da se izročijo nepremičnine, ko je izdan sklep o prenosu terjatve na upnika (153. člen ZIZ);
1.1.6. izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe (163. člen ZIZ);
1.1.7. izvršba na nematerializirane vrednostne papirje (163.c člen ZIZ):
– ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev, ko sklep o izvršbi postane pravnomočen in je vročen pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev,
– ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev, ko sklep o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjih postane pravnomočen in je vročen klirinško depotni družbi;
1.1.8. izvršba na delež družbenika, ko je izdan sklep o poplačilu (165. člen ZIZ);
1.1.9. izvršba na nepremičnine, ko je izdan sklep o poplačilu (208. člen ZIZ);
1.1.10. sodni penali, ko sklep o plačilu sodnih penalov postane pravnomočen (212. člen ZIZ);
1. 2. izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve
1.2.1. izročitev in dobava premičnin, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe (214. in 216. člen ZIZ), razen če
– določene stvari niso bile najdene, ko sklep o izplačilu vrednosti stvari upniku postane pravnomočen (215. člen ZIZ);
– nadomestne stvari niso bile najdene, ko sklep o izvršbi zaradi položitve zneska za nakup stvari postane pravnomočen (217. člen ZIZ);
– nadomestnih stvari ni bilo mogoče kupiti kje drugje, ko sklep o izplačilu vrednosti stvari upniku postane pravnomočen (218. člen ZIZ);
1.2.2. izpraznitev in izročitev nepremičnin, ko sodišče prejme poročilo izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih;
1.2.3. obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti:
– če gre za dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug (225. člen ZIZ), za vzpostavitev prejšnjega stanja (228. člen ZIZ) ali ponovno motenje posesti (229. člen ZIZ), ko sklep o izvršbi postane pravnomočen, če pa je sodišče naložilo dolžniku, da založi znesek za stroške izvršilnega dejanja in jih dolžnik ne plača, ko sklep o izvršbi za njihovo izterjavo postane pravnomočen (četrti odstavek 225. člena ZIZ);
– če gre za dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik (226. člen ZIZ) ter za dopustitev in opustitev (227. člen ZIZ), ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen;
1.2.4. vrnitev delavca na delo (232. člen ZIZ), ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen;
1.2.5. razdelitev stvari (234. člen ZIZ):
– ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe;
– v primerih ko gre za razdelitev nepremičnine, ko je izdan sklep o delitvi kupnine;
1.3. izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki (238.č člen ZIZ):
– pri posredni izročitvi, ko prvi sklep o denarni kazni postane pravnomočen;
– pri neposredni izročitvi, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe;
1.4. izvršba na podlagi verodostojne listine
V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, sodišče odčrta zadevo kot končano z izdajo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
1.5. Ustavitev izvršbe in izpolnitev terjatve
Če je izvršba ustavljena oziroma terjatev poplačana ali izpolnjena, preden je bila zadeva odčrtana po prejšnjih določbah, se izvršilna zadeva odčrta kot končana na dan, ko je izdan sklep o ustavitvi postopka ali ustavitvi izvršbe oziroma, ko je sodišče prejelo obvestilo o poplačilu ali izpolnitvi terjatve.
1.6. Izvršba z dvema ali več izvršilnimi sredstvi
Če je sodišče dovolilo izvršbo z dvema ali več izvršilnimi sredstvi, se zadeva odčrta, ko je izvršba končana z vsemi izvršilnimi sredstvi.
Če je bil upnik v izvršilni zadevi poplačan z enim od več dovoljenih izvršilnih sredstev, sodišče hkrati odčrta kot rešene tudi tiste izvršilne zadeve, ki so bile posebej vpisane na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti in enajsti odstavek 300. člena sodnega reda).
2. Odčrtanje zadev zavarovanja:
2.1. zastavna pravica
2.1.1. zastavna pravica na nepremičnini, ko je sklep o vpisu zastavne pravice vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.1.2. zastavna pravica na premičnini, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih zavarovanja;
2.2. predhodne odredbe
2.2.1. rubež premičnin, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih dejanjih zavarovanja;
2.2.2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari, ko postane sklep o rubežu pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku;
2.2.3. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic, ko postane sklep o rubežu pravnomočen;
2.2.4. prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo, ko postane sklep o predhodni odredbi pravnomočen in je vročen organizaciji za plačilni promet;
2.2.5. vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi, ko postane sklep o zastavni pravici pravnomočen in je vročen sodnemu registru;
2.2.6. vpis zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, ko postane sklep o vpisu zastavne pravice pravnomočen in je vročen centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev;
2.2.7. predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini, ko postane sklep o vpisu zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.3. začasne odredbe
2.3.1. začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
2.3.1.1. prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami ter hrambo teh stvari, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen;
2.3.1.2. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, ko postane sklep o vpisu začasne odredbe pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.3.1.3. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku;
2.3.1.4. nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega računa, za katerega je izdalo začasno odredbo, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen organizaciji za plačilni promet;
2.3.1.5. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen;
2.3.2. začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
2.3.2.1. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen;
2.3.2.2. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vpisom prepovedi v zemljiški knjigi, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.3.2.3. prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen;
2.3.2.4. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen dolžnikovemu dolžniku;
2.3.2.5. plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen delodajalcu;
2.3.2.6. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni odredbi pravnomočen.
2.4. Ustavitev zavarovanja
Če je zavarovanje ustavljeno preden je zadeva odčrtana po prejšnjih določbah, se zadeva zavarovanja odčrta kot končana na dan, ko je izdan sklep o ustavitvi postopka zavarovanja oziroma zavarovanja ali ko se šteje zavarovanje za ustavljeno.
2.5. Zavarovanje z dvema ali več sredstvi zavarovanja
Če je sodišče dovolilo zavarovanje z dvema ali več sredstvi zavarovanja, se zadeva odčrta kot končana na dan, ko je zavarovanje končano z vsemi sredstvi zavarovanja.“.
9. člen
Dvanajsti odstavek 300. člena se črta.
10. člen
V 344. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi:
“Seznam izvršitelju dodeljenih zadev“.
V prvem odstavku se besedi “izročenih spisov“ nadomestita z besedama “dodeljenih zadev“.
Drugi odstavek se črta.
Tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Sodišče v statističnem poročilu o nerešenih zadevah posebej prikaže število izvršilnih zadev in zadev zavarovanja, v katerih je sklep o izvršbi oziroma zavarovanju postal pravnomočen, in ki so bile dodeljene izvršiteljem, pa ti še niso posredovali sodišču pisnega poročila o svojem delu (sedmi odstavek 288. člena ZIZ).“.
11. člen
V Obrazcu SR, št. 55, ki je priloga sodnemu redu, se v 21. stolpcu besedi “sodnemu izvršitelju“ nadomestita z besedilom “izvršitelju oziroma sodnemu izvršitelju“.
Peti odstavek navodila za vodenje vpisnika “I“ (obrazec SR, št. 55) se spremeni tako, da se glasi:
“Kot datum končanega postopka se v stolpec 18 oziroma 19 vpiše ustrezen datum iz 269.a člena Sodnega reda.“.
V šestem odstavku navodila se za besedo “sredstev“ doda vejica in besedilo “če s sodnim redom ni drugače določeno.“.
V sedmem odstavku navodila se beseda “tretjedolžnik“ nadomesti z besedama “dolžnikov dolžnik“.
V devetem odstavku in prvem stavku desetega odstavka navodila se besedi “sodni izvršitelj“ v različnih sklonih nadomestita z besedilom “izvršitelj oziroma sodni izvršitelj“ v ustreznem sklonu.
Za desetim odstavkom navodila se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
“Kot datum izročitve spisa izvršitelju se šteje datum dodelitve zadeve z vročitvijo sklepa o izvršbi oziroma posebnega sklepa o določitvi izvršitelja skupaj s priloženim prepisom vseh listin, ki so potrebne za opravo izvršbe.“.
Enajsti in dvanajsti odstavek navodila postaneta dvanajsti in trinajsti odstavek.
12. člen
Obrazec SR, št. 186 se nadomesti z obrazcem SR, št.106.
Obrazec SR, št. 186.a se nadomesti z obrazcem SR, št. 107.
13. člen
Ministrstvo, pristojno za pravosodje opravi na predlog pristojnega sodišča zamenjavo:
– uradnih sodniških izkaznic iz 186. člena sodnega reda ob prvem napredovanju sodnika na višje delovno mesto ali na višji sodniški položaj;
– uradnih izkaznic sodnega osebja iz 186.a člena sodnega reda ob prvi spremembi delovnega mesta sodnega osebja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za pravosodje najkasneje v treh letih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev sodnega reda opravi zamenjavo uradnih sodniških izkaznic iz 186. in 186.a člena sodnega reda z izkaznicami, ki jih določajo te spremembe in dopolnitve sodnega reda.
14. člen
Te spremembe in dopolnitve sodnega reda začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 711-4/02
Ljubljana, dne 3. februarja 2003.
Minister
za pravosodje
mag. Ivan Bizjak l. r.