Na podlagi 91. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa natančnejši postopek za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, predpisuje vrsto dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice ter določa vsebino obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov.
Obrazci iz prejšnjega odstavka so kot priloga sestavni del tega pravilnika.
2. člen
Center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in za odločanje o pravicah iz lastne evidence, kot tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (na primer rojstvo, smrt, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo), razen če stranka to izrecno prepove.
Dokazil, s katerimi center že razpolaga, stranki ob uveljavljanju posamezne pravice ni potrebno prilagati.
I. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DODATKA
3. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja mati na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka pri krajevno pristojnem centru, če je državljanka Republike Slovenije, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če je otrok državljan Republike Slovenije.
4. člen
Če mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka v 30 dneh pred predvidenem datumom poroda, priloži vlogi potrdilo o predvidenem datumu poroda na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki je sestavni del pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 59/02).
5. člen
Oče otroka uveljavlja pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, če je mati umrla ali zapustila otroka, kar ugotovi center po uradni dolžnosti. Pod enakimi pogoji kot mati lahko oče uveljavlja pravico tudi, če je mati trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo ali če je sklenila pogodbo o zaposlitvi oziroma začela opravljati kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost. Vlogi priloži mnenje pristojnega zdravnika oziroma obrazec Priloga št. DP-1 – izjava matere o zaposlitvi. Če obstajajo drugi razlogi, lahko oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati otroka, vlogi pa priloži obrazec Priloga št. DP 5 – soglasje matere.
Skupno trajanje pravice do starševskega dodatka za istega otroka ne sme presegati 365 dni od rojstva otroka.
6. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja druga oseba na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: zakon), če je državljan Republike Slovenije, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če je otrok državljan Republike Slovenije.
7. člen
Center upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na predpisanih M obrazcih.
II. PRAVICA DO POMOČI OB ROJSTVU OTROKA
8. člen
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavljata mati ali oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 60 dni po rojstvu otroka na obrazcu DP-2 – vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Vlagatelj oziroma vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) priloži vlogi potrdilo o predvidenem datumu poroda na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Vlagatelj lahko uveljavlja pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok, če je iz potrdila osebnega ginekologa razvidno, koliko otrok pričakuje.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka lahko mati uveljavlja tudi z vlogo, s katero uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/1 – vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta ali z vlogo, s katero uveljavlja pravico do starševskega dodatka, na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.
9. člen
V vlogi vlagatelj navede ali uveljavlja pomoč ob rojstvu otroka kot enkratni denarni prejemek ali v obliki ene od vrst zavitka.
V primeru, ko to zahtevajo koristi otroka, lahko center odloči, da se pomoč ob rojstvu otroka dodeli v obliki zavitka.
10. člen
Center na podlagi odločbe o pravici do pomoči ob rojstvu otroka izda enemu od staršev nalog za izdajo zavitka za opremo novorojenca na obrazcu Priloga št. DP-3 – nalog za izdajo zavitka, na podlagi katerega izbrani izvajalec izroči upravičencu izbrani zavitek A, B, C ali D.
III. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA
1. Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka
11. člen
Pravico do otroškega dodatka uveljavlja eden od staršev ali otrok sam, če je starejši od 18 let, ali druga oseba na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka pri krajevno pristojnem centru. Vlagatelj vlogi priloži podatke o dohodkih za vsakega družinskega člana na obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana.
Kadar vlagatelj uveljavlja pravico do otroškega dodatka za otroka, starejšega od 18 let, priloži vlogi tudi potrdilo o šolanju.
12. člen
Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za otroke, ki živijo v enostarševski družini, ima eden od staršev, kadar le-ta izvršuje roditeljsko pravico sam, kar je razvidno iz obrazca DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Šteje se, da eden od staršev izvršuje roditeljsko pravico sam, kadar na vlogi za uveljavitev otroškega dodatka ne navede podatkov o zakonskem oziroma zunajzakonskem partnerju in je to razvidno iz uradnih evidenc.
Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, ima vlagatelj za otroka, ki ni vključen v vrtec, kar vlagatelj označi na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
13. člen
Status otroka za osebe, starejše od 26 let, ki je upravičena do otroškega dodatka, se podaljša sorazmerno s številom dni, za kolikor se je šolanje podaljšalo zaradi daljše bolezni ali poškodbe, če je do nje prišlo v času študija, zaradi služenja vojaškega roka oziroma zaradi daljšega študija, če traja šolanje na visoki stopnji pet ali šest let.
Za osebo iz prvega odstavka vlagatelj poleg ostalih dokazil priloži tudi mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
14. člen
Starša se dogovorita, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka. Če se starša ne moreta dogovoriti, o tem odloči center, pri čemer upošteva koristi otroka.
Če živi otrok z enim od staršev, uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti od staršev, pri katerem otrok živi.
15. člen
Za otroka, ki ima prebivališče v Republiki Sloveniji, pa otrok ni državljan Republike Slovenije, vzajemnost ugotavlja center.
Za otroka, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji in je otrok državljan Republike Slovenije, mora vlagatelj vlogi, poleg dokazil iz 11. in 13. člena tega pravilnika, priložiti še potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, da ima sklenjeno pogodbo z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, na obrazcu Priloga DP-6 – potrdilo o sklenjeni pogodbi in dokazilo, da otrok nima pravice do otroškega dodatka v državi, kjer živi.
Če otrok nima prebivališča v Republiki Sloveniji in otrok ni državljan Republike Slovenije, mora vlagatelj vlogi, poleg dokazil iz 11. in 13. člena tega pravilnika, priložiti še potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, da ima sklenjeno pogodbo z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, na obrazcu Priloga DP-6 – potrdilo o sklenjeni pogodbi.
16. člen
Za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, center o pravici do otroškega dodatka odloči na podlagi potrdila na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda, iz katerega je razvidno, koliko dni je otrok preživel v družini.
Vlagatelj je za otroka iz prvega odstavka upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih dvanajstih mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka v družini preživel najmanj 91 dni.
Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, kar je razvidno iz potrdila na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda, vendar otroku ne pripada otroški dodatek za več kot 183 dni.
17. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, upravičen do otroškega dodatka, če centru predloži izjavo, da bo otrok v prvem letu, ko je nameščen v zavod, preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je za takega otroka upravičen do sorazmernega dela otroškega dodatka za 91 dni.
18. člen
Otrok, starejši od 18 let, ki ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka sam, če živi v lastnem samskem gospodinjstvu.
Center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upošteva podatke o stalnem prebivališču, dogovor o preživljanju oziroma s sodbo določeno preživnino in pogoje za življenje v samskem gospodinjstvu. Poleg dokazil iz 11. in 13. člena tega pravilnika mora vlogi priložiti še overjeno kupoprodajno pogodbo, iz katere izhaja, da je lastnik stanovanja ali overjeno najemno pogodbo, potrjeno pri pristojnem davčnem organu.
Otroku brez staršev ni potrebno izkazovati pogojev za življenje v samskem gospodinjstvu.
19. člen
Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z otrokom živi pri svojih starših, se mati šteje za družinskega člana pri svojih starših in starši lahko uveljavljajo pravico do otroškega dodatka za otrokovo mater.
Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in živi skupaj z otrokom in očetom otroka pri svojih starših ali starših otrokovega očeta, se ne štejejo za družinske člane pri svojih starših oziroma pri starših otrokovega očeta.
Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka oče otroka in ima mati status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, se mati ne more hkrati šteti za družinskega člana pri svojih starših in pri svoji družini, ne glede na dejstvo, da s svojo družino živi pri svojih starših ali pri starših otrokovega očeta.
20. člen
Upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe.
2. Ugotavljanje skupnega dohodka družine
21. člen
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov in vseh drugih dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen dohodkov, ki so navedeni v 72. členu zakona.
V skupni dohodek družine se vštevajo vsi dohodki in prejemki, ki so primeroma navedeni v 73. členu zakona in tudi drugi dohodki in prejemki, ki v zakonu niso posebej navedeni, pa so jih v posameznem koledarskem letu prejeli vlagatelj oziroma družinski člani.
22. člen
Vlagatelj posreduje centru podatke o vseh svojih dohodkih na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, za vsakega družinskega člana posebej pa na obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana, ki jih priloži vlogi. Vsak polnoletni družinski član podpiše obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana, v katerem so izkazani vsi njegovi dohodki. S podpisom jamči za točnost podatkov.
Obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana za družinske člane, mlajše od 18 let, ki imajo lastne dohodke, podpiše vlagatelj, eden od staršev ali druga oseba.
3. Podatki o bruto dohodkih
23. člen
Podatki o dohodkih, obdavčenih po zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, pop. 2/94, 7/95 in 44/96) se vpišejo v obrazec DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana iz obrazca napoved za odmero dohodnine za posamezno koledarsko leto oziroma iz obvestila o prejetih osebnih prejemkih oziroma dohodkih, izplačanih v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega koledarskega leta, ki jih je skladno z vsakoletnim pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine dolžan posredovati prejemnikom prejemkov in dohodkov izplačevalec le-teh za napoved za odmero dohodnine, iz odmernih odločb za podvrste dohodnine oziroma iz napovedi za odmero posameznih podvrst dohodnine, razen v primerih, ko ta pravilnik določa drugače.
V obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana je potrebno navesti leto, za katero se sporočajo podatki ter seštevek bruto zneskov posameznih vrst prejemkov oziroma dohodkov.
Če je vlagatelj ali družinski član prejel pri različnih izplačevalcih v istem koledarskem letu istovrstne dohodke oziroma prejemke, vpiše v obrazec DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana seštevek istovrstnih dohodkov oziroma prejemkov.
Dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku v letu, ko jih je vlagatelj oziroma družinski član prejel.
24. člen
Podatki o dohodkih in prejemkih, ki po zakonu o dohodnini niso obdavčeni oziroma so obdavčeni le nad določeno višino, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku, ne glede na plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma akontacije dohodnine. Ti podatki vključujejo podatke o prejemkih iz delovnega razmerja kot so podatki o odpravninah, jubilejnih in drugih nagradah, premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačuje delodajalec, kot tudi podatki o drugih prejemkih, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja, vključno z nagradami in podobnimi prejemki.
Tovrstne podatke pridobi vlagatelj oziroma družinski član pri svojem delodajalcu oziroma izplačevalcu tovrstnih prejemkov.
25. člen
Podatki o prejemkih učencev oziroma učenk in študentov oziroma študentk, prejeti preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku, zmanjšanem za normirane stroške. Všteva se tudi tisti del prejemkov, ki ga v napovedi za odmero dohodnine ni potrebno navajati.
26. člen
Katastrski dohodek se všteva v skupni dohodek družine na način kot ga določata pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 31/01 in 64/01).
27. člen
Za samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter za druge osebe, ki dosegajo dohodke, ki se obdavčujejo kot dohodki iz dejavnosti, se kot dohodek iz dejavnosti upošteva dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav. Tako ugotovljen dobiček se poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost.
28. člen
Za vlagatelja oziroma družinskega člana, ki opravlja dejavnost in je vpisan v ustrezni register ter se mu dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dobiček ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki.
29. člen
Dobiček iz kapitala se všteva v skupni dohodek družine v višini, ugotovljeni na podlagi odločb oziroma podatkov, vpisanih v posameznih napovedih za odmero davka. Kot dobiček iz kapitala se šteje dobiček, dosežen s prodajo oziroma zamenjavo nepremičnin, s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug ter dobiček, dosežen s prodajo delnic in deležev v kapitalu, pridobljenih v postopku prisilne poravnave.
30. člen
Dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku.
31. člen
Če se podatek o višini dobička iz odločbe o odmeri davka, kot podvrste dohodnine, za zavezance, ki sporočajo podatke o dohodkih skladno s 27., 28., 29. in 30. členom tega pravilnika razlikujejo od podatka, ki je naveden v vlogi za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, center o upravičenosti in višini do otroškega dodatka odloči na novo.
32. člen
Štipendije se vštevajo v skupni dohodek družine v višini, kot jo je posamezni družinski član prejel v posameznem koledarskem letu, brez upoštevanja dodatka za uspeh, za prevoz in bivanje v drugem kraju.
33. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo obračunani prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance plačuje Republika Slovenija v višini, kot so bili obračunani za nakazilo v sklade socialnega zavarovanja oziroma proračun v posameznem koledarskem letu za vlagatelja oziroma družinskega člana.
34. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo tudi nadomestila preživnin, do katerih so upravičeni družinski člani, od dohodka pa se odšteje povračilo nadomestila preživnine, ki ga v koledarskem letu plača vlagatelj oziroma družinski član.
35. člen
V skupni dohodek družine se vštevajo prejete preživnine v višini izvršilnega naslova, do katerih so upravičeni vlagatelj oziroma družinski člani, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, ki jih plačuje vlagatelj oziroma družinski član.
Ne glede na določbo prvega odstavka, se preživnina ne všteva v skupni dohodek družine oziroma se od skupnega dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču ali drugem organu.
Izjemoma lahko v korist otroka center odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra, iz katerega je razvidno, da se preživnine ne da urediti ali se plačila preživnine ne da izterjati.
4. Vštevanje tekočih dohodkov v skupni dohodek družine
36. člen
Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka ni imela nobenih dohodkov oziroma nihče od družinskih članov ni prejel nobenih dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov ali katerih drugih dohodkov in prejemkov in se je eden od vzdrževalcev družine v letu, v katerem uveljavlja pravico do otroškega dodatka, zaposlil, se pri določitvi skupnega dohodka družine upoštevajo njegovi tekoči dohodki iz naslova zaposlitve in se preračunajo na raven preteklega oziroma predpreteklega leta.
Višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, se pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
5. Določitev dohodkovnega razreda
37. člen
Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se iz skupnega dohodka družine izračuna povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako, da se skupni dohodek za preteklo koledarsko leto deli s številom vseh družinskih članov in dvanajstimi meseci.
Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpreteklo koledarsko leto.
Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v tekočem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi tako, da se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v tekočem koledarskem letu deli z razmerjem med zadnjim znanim uradnim podatkom o povprečni mesečni bruto plači za tekoče leto in povprečni mesečni bruto plači preteklega leta.
6. Določitev skupne višine otroškega dodatka
38. člen
Skupna višina otroškega dodatka se določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako, da se v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred seštejejo posamezni zneski otroškega dodatka za vsakega otroka.
39. člen
Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10% povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
40. člen
Za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se upošteva 20% povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
Za čas, ko mati, oče ali druga oseba prejema za istega otroka nadomestilo za nego in varstvo otroka, za čas koriščenja dobroimetja ali prenesenega dopusta ali prejemanja starševskega dodatka, vlagatelj nima pravice do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce.
41. člen
Za otroka, ki ima v zavodu celodnevno brezplačno oskrbo, se ob določitvi skupne višine otroškega dodatka upošteva sorazmerni delež najnižjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
42. člen
Kadar mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z očetom otroka nista ustanovila življenjske skupnosti, center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka za tega otroka upošteva dohodke matere in dohodke otroka.
7. Obveznost sporočanja sprememb
43. člen
Spremembe, ki jih je treba sporočiti centru po priznanju pravice do otroškega dodatka so sprememba števila družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine, začetek opravljanja samostojne dejavnosti ali zaposlitev otroka po 15. letu starosti in namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva.
44. člen
Če eden od otrok, za katerega je bil vlagatelj upravičen do otroškega dodatka, ne izpolnjuje več pogojev iz 70. člena zakona, center ukine pravico do otroškega dodatka za tega otroka. Če je vlagatelj uveljavljal otroški dodatek še za druge otroke, o upravičenosti do otroškega dodatka za ostale otroke center odloči na novo, pri čemer upošteva spremenjeno število družinskih članov.
45. člen
V primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti center pri določitvi dohodkovnega razreda ne upošteva dohodkov roditelja, kateremu otrok s sodbo o razvezi ni bil dodeljen, upošteva pa preživnino, določeno s sodbo sodišča oziroma preživnino, dogovorjeno pri pristojnem centru, kot tudi vse ostale dohodke vseh ostalih družinskih članov. Pri tem preživnino, ki je določena za otroka, pomnoži s številom mesecev, za katere je bila preživnina priznana za tekoče leto in tako dobljeni znesek s količnikom preračuna na raven dohodkov preteklega leta.
46. člen
Če se je eden od vzdrževalcev družine zaposlil, se ob določitvi dohodkovnega razreda, poleg vseh ostalih dohodkov vseh družinskih članov, upošteva tudi plača vzdrževalca družine, ki se je zaposlil, tako da se višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
47. člen
Če eden od vzdrževalcev družine izgubi zaposlitev in ne prejema nadomestila, pa je prijavljen v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali ne prejema pokojnine ali delnega plačila za izgubljeni dohodek, se njegovi dohodki iz naslova bruto plač iz preteklega leta ne vštevajo v skupni dohodek družine.
IV. PRAVICA DO DODATKA ZA VELIKO DRUŽINO
48. člen
O pravici do dodatka za veliko družino odloči center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka. Pravica se prizna prejemniku otroškega dodatka. Center vsako leto po uradni dolžnosti preverja upravičenost do dodatka za veliko družino.
Eden od staršev vloži zahtevek za priznanje pravice do dodatka za veliko družino pri krajevno pristojnem centru, če ni uveljavil pravice do otroškega dodatka za otroke, na obrazcu DP-4 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino.
Za otroke iz tretjega odstavka 77. člena zakona lahko uveljavlja pravico do dodatka za veliko družino eden od polnoletnih otrok ali druga oseba na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku.
49. člen
Za otroke, starejše od 18 let, vlagatelj priloži vlogi potrdilo o šolanju, za otroke, starejše od 26 let, pa še mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
V. PRAVICA DO DODATKA ZA NEGO OTROKA
50. člen
Pravico do dodatka za nego otroka uveljavlja eden od staršev pri centru na obrazcu N-1 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka.
Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od enega leta, za otroka, za katerega je že bilo podano strokovno mnenje na podlagi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00), pa priloži tudi to mnenje.
51. člen
Center posreduje fotokopijo zdravstvene in morebitne druge dokumentacije zdravniški komisiji, da ta poda mnenje, na podlagi katerega center odloči o pravici do dodatka za nego otroka.
52. člen
Za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, center ugotavlja upravičenost do dodatka za nego otroka enkrat letno. V ta namen vlagatelj predloži centru potrdilo na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda, iz katerega je razvidno, koliko dni je otrok preživel v zavodu v zadnjih dvanajstih mesecih.
Vlagatelj je upravičen do dodatka za nego otroka za dobo enega leta, če je iz potrdila na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda razvidno, da je otrok v zadnjih dvanajstih mesecih preživel v družini najmanj 91 dni.
Višina dodatka za nego otroka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, kar je razvidno iz potrdila na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda, vendar otroku ne pripada dodatek za nego otroka za več kot 183 dni.
53. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, upravičen do dodatka za nego otroka, če centru predloži izjavo, da bo otrok v tekočem letu preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je za takega otroka upravičen do sorazmernega dela dodatka za nego otroka za 91 dni.
VI. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
54. člen
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek uveljavlja eden od staršev pri centru na obrazcu N-2 – vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev.
Vlagatelj, ki je ob uveljavljanju pravice že prekinil delovno razmerje za nedoločen čas ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali je že izbrisan iz registra brezposelnih oseb, mora vlogi priložiti še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
55. člen
Center posreduje fotokopijo zdravstvene dokumentacije in drugo dokumentacijo zdravniški komisiji, da ta poda mnenje, na podlagi katerega center odloči o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
56. člen
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko uveljavlja tudi vlagatelj, ki še ni prekinil delovnega razmerja za nedoločen čas ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali zahteval izbris iz registra brezposelnih oseb.
Pred odločitvijo o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek center vlagatelja pozove, da predloži še odpoved pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas oziroma pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
57. člen
Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača oziroma sorazmeren del minimalne plače po plačilu davkov in prispevkov.
58. člen
Center upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek prijavi v zavarovanje na predpisanih M obrazcih.
59. člen
Center spremlja zagotavljanje ustrezne nege in varstva otroka in najmanj enkrat letno pripravi socialno poročilo, iz katerega je razvidno, če je za otroka ustrezno poskrbljeno.
Če center dvomi, da je za otroka ustrezno poskrbljeno, posreduje zdravstveno dokumentacijo, skupaj z zadnjim socialnim poročilom, pristojni zdravniški komisiji in prosi za podajo novega mnenja.
Zdravniška komisija po presoji vseh predloženih dokazil poda mnenje, iz katerega mora biti razvidno, če je otroku še zagotovljena ustrezna nega in varstvo.
Če je iz mnenja zdravniške komisije razvidno, da otroku ni več zagotovljena ustrezna nega in varstvo na domu, center ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
VII. KONČNI DOLOČBI
60. člen
Obrazec DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka se začne uporabljati s 1. 4. 2003.
61. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-009/02
Ljubljana, dne 29. januarja 2003.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
dr. Vlado Dimovski l. r.
