Na 7. seji komisije za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroidustrijo industrijo Slovenije, ki je bila 15. 1. 2003, je komisija na podlagi 91. člena kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrjo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/9, 14/99, 50/99, 73/00, 25/02 in 60/02) sprejela

Kolektivna pogodba dejavnosti v prvem odstavku 49. člena določa obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom. V skladu z drugim odstavkom istega člena se v tako določen fond ur ne všteva sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti. Višjih oblik sindikalne organiziranosti kolektivna pogodba posebej ne opredeljuje, pri ugotavljanju, katere so te oblike je treba upoštevati statut posameznega sindikata. Kolektivna pogodba tudi ne določa obsega plačanih ur iz drugega odstavka. Vprašanja, ki se nanašajo na zagotavljanje pogojev za delo sindikata pri delodajalcu in ki niso neposredno dogovorjena s kolektivno pogodbo dejavnosti, lahko uredita delodajalec in sindikat z dogovorom. Obseg plačanih ur iz drugega odstavka tako dogovorita delodajalec in sindikat pri delodajalcu, upoštevajoč dejanske okoliščine.

Delavcu v skladu z 62. členom kolektivne pogodbe pripadajo dodatki za delo v delovnem času, ki je delavcem manj ugoden. Kot delo v manj ugodnem delovnem času šteje kolektivna pogodba med ostalim tudi delo v nedeljo. Dodatek za delo v nedeljo pripada delavcu tudi v primeru prerazporeditve delovnega časa, ki je prerazporejen tako, da delavci občasno delajo v nedeljo.

Polni delovni čas se lahko v skladu z drugim odstavkom 23. člena razporeja v okviru 6 mesecev, tako, da v tem obdobju ne presega povprečnega tedenskega fonda ur. Ob odreditvi prerazporeditve delovnega časa delodajalcu ni potrebno v naprej določiti dni, ko bo delavec izrabil presežek ur, nastalih zaradi prerazporeditve, pač pa je v obdobju 6 mesecev dolžan zagotoviti njihovo izrabo. Kolikor je delovni čas v obdobju 6 mesecev daljši od povprečnega tedenskega fonda ur, se s soglasjem delavca obračuna kot delo preko polnega delovnega časa.

70. člen kolektivne pogodbe določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela le v primeru, če mu ta strošek nastane. Višina povračila stroškov za prevoz na delo in z dela znaša najmanj 80% stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Pri ugotavljanju višine nastalega stroška je treba upoštevati cene dnevnega prevoza, ne glede na to, ali obstaja možnost nakupa mesečnih vozovnic.

Število sindikalnih zaupnikov se po prvem odstavku 50. člena določi v dogovoru med poslovodnim organom in sindikatom. Ne glede na to ali je dogovor sklenjen ali ne je status sindikalnega zaupnika priznan predsedniku sindikata pri delodajalcu neposredno z določbo drugega odstavka 50. člena ter funkcionarjem sindikatov – sindikalnih central, ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo v sindikatu pa opravljajo neprofesionalno (zadnji odstavek 51. člena kolektivne pogodbe). Vsebina dogovora po tem členu je izključno predmet pogajanj med obema strankama, pri čemer kolektivna pogodba napotuje na uporabo primeroma naštetih kriterijev, kot so organiziranost delovnega procesa, organiziranost sindikata, izmensko delo ipd.. Delodajalec in sindikat se morata najprej dogovoriti o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov upoštevajoč določbe kolektivne pogodbe, na podlagi dogovorjenih kriterijev pa bo sindikat poimensko določil sindikalne zaupnike in o tem pisno obvestil delodajalca.

Komisija za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti je že v času veljavnosti prejšnje kolektivne pogodbe v zvezi z delavci, ki delajo štiri ure, štiri ure pa prejemajo nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti sprejela razlago, da tudi takim delavcem pripada solidarnostna pomoč, vendar šele po preteku časa, ki trajanje odsotnosti zaradi bolezni izenači z odsotnostjo delavcev, ki so zaradi bolezni odsotni poln delovni čas. Delavcu, ki bi bil zaradi bolezni odsoten 4 ure dnevno, bi tako pripadala solidarnostna pomoč po 6 mesecih. Komisija se takšnemu stališču pridružuje in dodaja, da je treba pri ugotavljanju upravičenosti do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni skupno upoštevati obdobja, ko je bil delavec zaradi bolezni odsoten polni delovni čas, kasneje pa je delal le štiri ure.

Pravice delavca iz predzadnjega odstavka 30. člena kolektivne pogodbe, da trikrat med letom po en dan letnega dopusta izrabi tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti neposrednega vodjo najkasneje en dan pred nastopom dopusta, delodajalec ne more omejiti z dodatnim pogojem, da je taka odsotnost predhodno pisno odobrena, splošnim aktom ali kolektivno pogodbo pa se lahko določi način, kako delavec delodajalca obvesti (npr. ustno, pisno, na obrazcu ipd.)