Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana, pod št. projekta 1191/00, v septembru 2002.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo izvedbe avtoceste,
– opis rešitve avtoceste ter njen vpliv na obstoječe objekte in naprave,
– potrebni infrastrukturni objekti in naprave za delovanje avtoceste ter prestavitve in prilagoditve obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– seznam objektov predvidenih za rušitev ali odkup z navedbo naslova in namembnosti objekta, katastrske občine in parcelne številke,
– opis oblikovalskih rešitev ceste in obcestnega prostora s funkcionalnim zemljiščem,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etape izvajanja lokacijskega načrta,
– soglasja in mnenja organov in organizacij.
Grafični del obsega:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije M 1:250000,
– prikaz iz prostorskih sestavin planskih aktov za območje Mestne občine Novo mesto M 1: 5000,
– prikaz iz prostorskih sestavin planskih aktov za območje občine Mirna Peč, ki so v delu v nasprotju z državnim lokacijskim načrtom M 1: 5000,
– pregledna karta M 1:25000,
– pregledni situacijski načrt M 1:5000,
– pregledni načrt komunalnih in energetskih ureditev M 1:5000,
– ureditvena situacija M 1:1000,
– zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev M 1:1000,
– načrt gradbenih parcel M 1:1000,
– pregledni vzdolžni prerez M 1:5000/500,
– karakteristične prečne profile M 1:50.
Sestavni del lokacijskega načrta je tudi Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje proLOCO, d.o.o., Ljubljana, (št. projekta: 22-08/02-7, september 2002).

Ureditveno območje lokacijskega načrta avtoceste obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
 
k.o. Zagorica:
1004, 1006, 1008, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1012, 1013/1, 1013/3, 1014/1, 1014/2, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1018, 1019/1, 1019/2, 1020, 1580/1, 1580/3, 1581, 1583, 1584/1, 1584/2, 1584/3, 1584/4, 1584/5, 1584/6, 1584/7, 1593, 1594, 1606/1, 1606/2, 1609/1, 1609/2, 1610/1, 1610/2, 1610/3, 1611, 1612, 1616, 1617, 1618, 1620, 1621/2, 1626/1, 1626/2, 1650, 1651, 1652, 1653/1, 1653/2, 1654/1, 1655, 1657/1, 1658, 1659, 1660/1, 1660/2, 1660/3, 1663/1, 1663/2, 1663/3, 181, 183, 184/3, 189, 190, 192/2, 193/2, 194, 195, 196/1, 196/2, 197/1, 197/2, 198, 201, 202, 203, 204, 205, 205/1, 209/8, 209/9, 210/2, 2130/1, 2152, 2153, 2155, 2158/2, 2158/3, 2158/4, 2159, 2162/1, 2162/2, 217, 217/1, 217/2, 2183/2, 2183/4, 2183/5, 2183/6, 2184, 2185, 2185/1, 2185/2, 2185/3, 2185/4, 2188, 2189/1, 2189/3, 2191, 2192/2, 2192/3, 2192/4, 2193/2, 2196/1, 2196/2, 2197, 2198/1, 2198/2, 2199/1, 2199/2, 2199/3, 220, 220/1, 2201/1, 2201/2, 2201/3, 2201/4, 2202/1, 2202/2,221/1, 221/2, 222, 2223/1, 2223/2, 2224, 2224/1, 2224/2, 2225, 2226, 2227, 2228, 2229, 2230, 2231, 207, 208, 223, 224, 226, 227/1, 227/2, 228, 229/2, 230/1, 230/2, 234/1, 234/2, 234/3, 235/1, 235/2, 235/3, 235/4, 235/5, 239/1, 240/1, 240/2, 241/1, 241/2, 242/2, 242/3, 242/4, 242/5, 242/6, 243/1, 243/2, 244/1, 244/2, 245/1, 245/2, 246/1, 246/2, 247, 248, 251/1, 251/2, 251/3, 252/1, 252/2, 253, 256, 258, 258/1, 258/2, 260/1, 260/2, 260/3, 260/4, 260/5, 261/1, 261/3, 262/1, 262/2, 262/3, 262/4, 263, 264, 268, 269, 271/1, 283, 284, 285/1, 285/2, 287/1, 287/2, 288, 289/1, 289/2, 289/3, 289/4, 289/5, 290/1, 290/2, 290/3, 290/4, 292, 294/1, 294/3, 294/4, 295/1, 295/2, 295/3, 296, 298/1, 298/2,298/3, 299/1, 299/2, 303/1, 303/2, 304, 339/1, 339/2, 340, 341, 342, 343/3, 343/4, 343/5, 343/6, 343/7, 343/8, 344/1, 344/11, 344/12, 344/13, 344/14, 344/35, 344/4, 344/7, 344/8, 344/9, 345, 345/1, 345/2, 347, 348, 351/1, 351/2, 352/1, 352/2, 355/1, 355/2, 357/1, 357/2, 360/1, 360/2, 362/1, 362/2, 365/2, 367, 368/1, 368/2, 369/1, 369/2, 370, 371, 679/3, 680/16, 680/17, 680/18, 686/1, 686/2, 687/1, 687/17, 717/1, 717/2, 719/1, 719/2, 721, 722, 723, 725, 726, 727, 728, 729, 730/1, 730/2, 731/1, 732, 732, 755/3, 759, 760, 761/1, 762, 763, 766, 768/1, 768/2, 772, 773/1, 773/2, 774/1, 774/2, 775, 776/1, 776/2, 781, 782/1, 785, 786, 787, 788, 792, 792/1, 792/2, 795, 795/1, 795/2, 796, 796/1, 796/2, 798, 799/1, 799/2, 799/3, 800, 802/1, 802/2, 802/3, 803, 803/1, 803/2, 805, 805, 806, 807, 808, 809/1, 809/2, 810, 813, 816, 816/1, 900/15, 907, 908, 911, 912, 913, 915, 917, 920/1, 920/2, 921, 922, 924, 925, 926/1, 926/2, 927, 928/1, 928/2, 929, 930, 931, 933, 934/1, 934/2, 935/1, 935/2, 936/1, 936/2, 937/1, 937/2, 938/1, 938/2, 938/3, 941, 995, 996, 998, 999;
 
k.o. Daljni vrh:
3/2, 37, 38, 39, 42, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 58, 59/1, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 1135, 1140;
 
k.o. Bršljin:
793, 794, 795, 796, 797, 798, 815/1, 815/2, 816/2, 817/2, 817/3, 817/4, 833, 835, 836, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 845/1, 848/1, 851, 854/1, 854/3, 856/1, 856/12, 856/2, 862/1, 862/2, 862/3, 862/4, 863/1, 864, 865/1, 865/2, 865/3, 865/4, 866/1, 868/2, 869/1, 869/3, 872/2, 872/4, 875/2, 876/1, 882, 887/1, 888/1, 889/5, 905/1, 905/2, 906/1, 906/2, 906/4, 906/5, 906/6, 906/7, 906/8, 907/1, 907/2, 908/1, 908/2, 908/3, 908/4, 908/5, 910/1, 910/2, 914/2, 914/5, 915/2, 916/1, 916/3, 916/4, 917/2, 919, 920/10, 920/1, 920/2, 920/3, 920/6, 920/7, 920/8, 922/4, 923/1, 923/11, 923/21, 927/1, 927/2, 927/5, 927/6, 939/2, 939/4, 939/5, 940/1, 940/2, 941/8, 943/1, 946/1, 950/2, 950/3, 951, 961, 962, 963/51050/1, 1095, 1097, 1100, 1102, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113, 1114, 1116, 1117, 1118/1, 1120, 1125/1, 1128, 1129, 1132, 1136, 1137, 1138, 1261, 1262, 1263, 1264, 1266, 1267, 1268, 1269, 1270, 1271, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1296, 1302, 1303, 1304, 1305, 1306/1;
 
k.o. Novo mesto:
6/1, 6/3, 6/4, 7/1, 7/2, 7/3;
 
k.o. Ždinja vas:
839/1, 839/2, 840/1, 844/1, 844/3, 844/4, 847/3, 849/2. 862/3, 863/3, 999/3, 999/4, 1001/2, 1001/3, 1001/3, 2048/1, 2048/2, 2051/1, 2057/2, 2063/2, 2074/1, 2088/1, 2088/2, 2088/3, 2089/1, 2089/11, 2089/2, 2089/3, 2089/4, 2089/5, 2089/6, 2089/7, 2089/8, 2089/9, 2092/1, 2092/11, 2092/12, 2092/13, 2092/14, 2092/15, 2092/15, 2092/16, 2092/17, 2125/1, 2126/1, 2129/1, 2130/1, 2131/3, 2140/2, 2142/3, 2143/1, 2145/1, 2145/2, 2187/1, 2207/1, 2207/2, 2211/1, 2211/2, 2211/3, 2214/1, 2214/2, 2219/2, 2224/1, 2224/2, 2224/3, 2224/4, 2224/5, 2228/1, 2230/1, 2230/2, 2232/1, 2232/2, 2233/1, 2233/2, 2233/3, 2266/1, 2266/2, 2336/1, 2336/2, 2339/2, 2339/5, 2339/6, 2339/7, 2346/1, 2346/2, 2346/3, 2346/4, 2348/1, 2348/2, 2348/6, 2351/3, 2351/4, 2351/7, 2359/2, 2360/2, 2360/4, 2385/1, 2385/2, 2388/1, 2388/2, 2393/1, 2408/1, 2408/2, 2408/3, 2410/1, 2410/2, 2459/1, 2459/3, 2465/3, 2465/4, 2467/2, 2467/3, 2468/1, 2468/15, 2469/1, 2469/2, 2548/1, 2548/2, 2548/3, 2550/1, 2550/2, *363, *393, *465, 1697, 1747, 2041, 2044, 2045, 2049, 2050, 2051/2, 2065, 2073, 2075, 2077, 2078, 2079, 2080, 2081, 2083, 2084, 2085, 2087, 2089/10, 2090, 2092/10, 2096, 2097, 2101, 2102, 2104, 2105, 2107, 2110, 2113, 2115, 2116, 2117, 2119, 2120, 2121, 2122, 2123, 2203/1, 2204, 2205, 2206, 2220, 2226, 2234, 2235, 2240, 2247, 2250, 2251, 2252, 2256, 2339/1, 2341, 2359/1, 2360/1, 2360/3, 2362, 2364, 2365, 2366, 2389, 2392, 2401, 2402, 2414, 2415, 2416, 2417, 2420, 2421, 2425, 2426, 2430, 2431, 2461, 2462, 2464, 2492, 2493, 2514, 2516, 2517, 2518, 2519, 2520, 2521, 2522, 2523, 2524, 2525, 2526, 2531, 2533, 2537, 2538, 2539, 2541, 2543, 2544, 2545, 2546, 2547, 2549, 2551, 2552, 2553, 2554, 2555, 2556, 2557, 2558, 2559;
 
k.o. Črešnjice:
38/2, 41, 42, 43, 45, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58/1, 58/2, 60/1, 60/2, 60/3, 61, 62/1, 62/2, 63/2, 63/1, 64, 65/2, 65/1, 66, 67, 70, 73, 74, 75, 78, 151, 166/2, 172/3, 176, 179, 182, 185, 187, 189/8, 189/9, 189/1, 189/2, 189/10, 190/2, 190/3, 452, 2831, 2837/1, 2837/2, 2840/3, 2840/4, 2840/2, 2841, 2854.
Poleg parcel ureditvenega območja lokacijskega načrta avtoceste sta v območje lokacijskega načrta vključeni tudi območji prestavitev električnih daljnovodov.
Za napajanje avtocestne baze se izvede visokonapetostni vod, ki se naveže na 20 kV daljnovod Mačkovec-Bajnof in tangira naslednje parcele:
 
k.o. Zagorica:
237, 238/2, 239/1, 239/2, 242/4, 242/6, 242/1, 2224, 2224/2;
 
k.o. Ždinja vas:
2530, 2539, 2529/3, 2529/2, 838/1, 838/2, 839/3, 840/2, 843/2, 884/2, 881/2, 879/2, 852/1, 853/1, 854/2, 862/3, 863/3, 869/2, 878/2, 855/3, 856/3, 857/4, 859/3, 858/3, 860/3, 861/3, 864/3, 865/3, 866/3, 970/2, 2496, 971/2, 984/2, 985/2, 986/2, 987/2, 988/2, 994/2, 995/2, 995/3, 999/3, 999/4, 1000/2, 1000/3, 1001/2, 1001/3, 1005/6, 1005/7, 1020/1, 1020/6, 1742, 1742/1, 1747, 2026/2, 2030/2, 2030/3, 2031/2, 2032/1, 2032/2, 2033, 2034, 2036, 2037/2, 2037/3, 2045, 2051/2, 2057/2, 2060/2, 2060/3, 2062/2, 2062/3, 2066/2, 2066/3, 2468/1, 2471, 2492, 2493, 2496, 2516.
Za prevezavo na DV 20 kV Jezero–Zagorica (V1A) in DV 20 kV Jezero; odsek Karteljevo–Daljni vrh (V1B), se izvede nov daljnovod, ki tangira naslednje parcele:
 
k.o. Zagorica:
938/1, 942, 943, 944/1, 944/2, 945, 946, 947, 948, 1556, 1559, 1560, 1563/1, 1563/2, 1574, 1575/1, 1576, 1577/2, 1577/4, 1578, 1587, 1599, 1600/1, 2160, 2160/2, 2162/2, 2162/3;
 
k.o. Hmeljčič:
179, 181, 182, 198, 200, 202, 203, 208, 210, 213, 218/11, 218/12, 218/13, 246/1, 246/3, 247, 259, 262, 264, 265, 272, 273, 3512.
Opomba: oznaka (*) pomeni stavbno parcelo.

Ureditveno območje iz 3. člena te uredbe obsega:
– območje cestnega sveta avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, avtocestno bazo, nadvoze, podvoze, mostove, propuste, priključke),
– območje vodnogospodarskih ureditev (regulacije vodotokov, nasipi),
– območja renaturacije zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje reliefnega preoblikovanja brežin.
Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Trasa avtoceste je zasnovana kot štiripasovna cesta z vmesnim ločilnim pasom in odstavnima pasovoma. Vsa križanja z avtocesto so izvennivojska.

Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Hrastje–Lešnica so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h, minimalnim horizontalnim radijem 728 m, minimalnim konveksnim radijem 17000 m, minimalnim konkavnim radijem 20000 m, maksimalnim podolžnim nagibom 5% in minimalnim prečnim nagibom 2,5%. Projektirani normalni prečni profil znaša 26,60 m in sicer: 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, 2 odstavna pasova po 2,50 m, ločilni pas širine 3 m in dve bankini po 1,30 m.
Na vzponih, kjer pričakovana hitrost težkih vozil pade pod 50 km/h, so namesto odstavnih pasov predvideni pasovi za počasni promet širine 3 m, ki so od voznega pasu ločeni z 0,20 m širokim robnim pasom, robni pas na robu pa ima širino 0,30 m.
Pospeševalni in zaviralni pasovi ob priključkih in spremljajočih objektih so širine 3 m, od voznega pasu jih deli 0,50 m širok robni pas, robni pas na robu vozišča pa ima širino 0,30 m.

Trasa
Potek trase:
Odsek se pričenja na območju občine Mirna Peč. Po 260 m preide na območje Mestne občine Novo mesto. Od km 0+300 do km 1+600 potekata vozišči avtoceste v različnih nivojih. Trasa poteka južno od obstoječe ceste H1 in se z desno krivino R = 728 m (oziroma R = 750 m za denivelirano vozišče) dvigne na vrh Karteljevskega klanca s 4–5% podolžnim nagibom, kjer prebije greben z 291 m dolgim pokritim vkopom. Greben na vrhu klanca prečka avtocesta v konveksni vertikalni zaokrožitvi 17000 m. V nadaljevanju se trasa spušča proti priključku »Novo mesto-zahod« in nadaljuje z 2-4% podolžnim nagibom mimo priključka »Novo mesto-vzhod« proti Mačkovcu, kjer se prilagodi obstoječemu magistralnemu plinovodu s trasnim potekom in viaduktom dolžine 353 m. Od tu naprej se z levo krivino R=728 m preusmeri proti koncu odseka, kjer se pred naseljem Lešnica naveže na avtocestni odsek Lešnica –Kronovo.
Dolžina odseka avtoceste je 7770 m. Skupna dolžina odseka z začasno navezavo na obstoječo hitro cesto H1 na območju Lešnice znaša 8058 m.

Priključka in krožišči
Na odseku avtoceste se izvedeta dva izvennivojska priključka, in sicer priključek »Novo mesto-zahod« in priključek “Novo mesto-vzhod«.
Kraki priključkov so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h.
Normalni prečni profil enosmerne rampe znaša 8,50 m, od tega en prometni pas širine 5 m, dva robna pasova po 0,50 m in dve bankini po 1,50 m.
Normalni prečni profil dvosmerne rampe znaša 10,70 m in sicer: dva prometna pasova po 3,50m, dva robna pasova po 0,35m in dve bankini po 1,50 m.
Križanje deviacij 1-11 in 1-12 ter 1-12 in 1-12b (deviacija severne novomeške obvoznice) se izvede s krožnimi križišči.

Spremljajoči objekti
Avtocestna baza
Med km 5+360 do km 5+500 se levo ob avtocesti izvede avtocestna vzdrževalna baza Novo mesto za vzdrževalna dela, vodenje in kontrolo vseh instalacij in naprav ter zagotavljanje stalne prevoznosti in varnosti na avtocesti od Doba do Obrežja.
Tlorisna površina avtocestne baze je približno 1,1 ha.
Avtocestna baza obsega upravno zgradbo, velike in male garaže, skladišče posipa, črpalko za gorivo, skladišče olj ter skladišče barv, silos, parkirni prostor in prostor za poškodovana vozila ter ustrezne manipulativne površine in prostor za potrebe obrambe – deponijo velikosti ca. 600 m2.
V sklopu baze se izvede nadzorni center, ki vključuje naslednje sisteme:
– klic v sili,
– sistem za nadzor in upravljanje naprav v predorih in pokritih vkopih,
– signalizacijo sistemov za kontrolo zadrževalnih in lovilnih sistemov,
– signalizacijo svetlobnih, ventilacijskih in alarmnih naprav,
– vodenje in nadzor prometa,
– sistem prenosa informacij za cestnino,
– spremenljive obvestilne table.
Baza je priključena na vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter ima urejeno lastno ogrevanje. Na območju baze je urejen lasten kanalizacijski sistem z izpustom v greznico. Posebej je urejeno ločeno zbiranje odpadkov in zagotavljanje zadostnih količin požarne vode.

Deviacije
Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacije naslednjih cest in poti:
Deviacije obstoječe H1
Deviacija 1-4
Deviacija poteka levo vzdolž avtoceste od navezave na deviacijo 1-3 pri Dolenjem Karteljevim do navezave na obstoječo cesto H1 v profilu deviacije P100+60 m. Dolžina ureditve je približno 2267m. Računska hitrost je 80 km/h.
 
Deviacija 1-7
Deviacija navezuje obstoječo cesto H1 na deviacijo 1-8, katera je del priključka »Novo mesto-zahod«. Dolžina ureditve je približno 95 m. Računska hitrost je 50 km/h.
 
Deviacija 1-8
Deviacija je del priključka »Novo mesto-zahod« in se na zahodni strani navezuje na deviacijo 1-7, na vzhodni strani pa se navezuje na obstoječo cesto H1. Dolžina ureditve je približno 68 m. Računska hitrost je 50 km/h.
 
Deviacija 1-9
Deviacija poteka levo vzdolž avtoceste od profila avtoceste P211+30 m, preko križišča z deviacijo 1-10 do navezave na obstoječo H1. Dolžina ureditve je približno 227 m. Računska hitrost je 50 km/h.
Na deviaciji 1-9 se v križišču z deviacijo 1-10 izvedejo pasovi za levo zavijanje.
 
Deviacija 1-11
Deviacija se vzhodno od avtocestne baze navezuje na obstoječo cesto H1, nato križa avtocesto v podvozu 3-2 in na južni strani poteka do krožnega križišča z deviacijo 1-12. Dolžina ureditve je približno 1127 m. Računska hitrost je 60 km/h.
 
Deviacija 1-12
Deviacija poteka od navezave na severno obvoznico Novega mesta preko krožnega križišča z deviacijo glavne ceste 1-11, preko križanja z deviacijo lokalne ceste 1-13 in deviacijo lokalne ceste 1-14 do obstoječega podvoza pod sedanjo H1, ki se ohrani. Z rešitvami iz lokacijskega načrta Lešnica-Kronovo se deviacija 1-12 naveže na obstoječo H1. Dolžina deviacije je približno 2820m. Računska hitrost je 60 km/h.
 
Stroški pridobitve upravnih dovoljenj in izvedbe deviacije 1-12 s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter ustrezno javno razsvetljavo se delijo in določijo na podlagi posebnega sporazuma med investitorjem avtoceste in Mestno občino Novo mesto. Delež stroškov za izvedbo kolesarskih stez, hodnikov za pešce in pripadajočo razsvetljavo krije Mestna občina Novo mesto, vse ostalo pa investitor avtoceste.
Normalni prečni profil deviacije 1-4 znaša 10,70 m, od tega dva prometna pasova po 2,95 m v asfaltni izvedbi, dva robna pasova po 0,90 m v betonski izvedbi in dve bankini po 1,50 m.
Normalni prečni profil deviacije 1-7, 1-8 in 1-9 znaša 8,60 m, od tega dva prometna pasova po 3 m v asfaltni izvedbi, dva robna pasova po 0,30 m v betonski izvedbi in dve bankini po 1 m.
Normalni prečni profil deviacij 1-11 in deviacije 1-12 od križanja z deviacijo 1-13 do konca odseka znaša 10,70 m, od tega dva prometna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve bankini po 1,50 m.
Normalni prečni profil deviacije 1-12 od navezave na deviacijo 1-12b do križanja z deviacijo 1-13 ter približno od profila avtoceste P356 do križanja z deviacijo 1-14 znaša 13,60 m, od tega ena bankina širine 1,50 m, dva prometna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m, dvosmerna kolesarska steza širine 2,30 m, pešpot širine 1,60 m in bankina širine 0,50 m.
Deviacije glavnih cest
Deviacija 1-6
Deviacija se na južnem delu navezuje na Ljubljansko cesto na severnem delu pa je deviacija del priključka »Novo mesto-zahod«. Dolžina ureditve je približno 1078 m. Računska hitrost je 60 km/h.
 
Deviacija 1-12b
Deviacija se izvede kot rekonstrukcija dela severne obvoznice Novega mesta zaradi ureditve krožnega križišča preko katerega se navezuje deviacija glavne ceste 1-12. Dolžina ureditve je približno 420 m. Računska hitrost je 40 km/h.
Normalni prečni profil deviacije 1-6 znaša 10,70 m, od tega dva prometna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve bankini po 1,50 m.
Normalni prečni profil deviacije 1-12b znaša 13,20 m, od tega dve bankini po 0,50 m, pešpot širine 1,50 m, dve kolesarski stezi po 1,80 m in dva prometna pasova po 3,55 m.
Deviacije lokalnih cest
Deviacija 1-1
Deviacija navezuje Zagorico in Selo pri Zagorici preko nadvoza 4-1 na deviacijo lokalne ceste 1-2, ki poteka desno vzdolž avtoceste. Dolžina ureditve je približno 239 m. Računska hitrost je 50 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 7,90 m.
 
Deviacija 1-2
Deviacija poteka od navezave na cesto proti Malemu Kalu vzdolž desne strani avtoceste do navezave na deviacijo lokalne ceste 1-3. Dolžina ureditve je približno 1444 m. Računska hitrost je 50 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 7 m.
 
Deviacija 1-3
Deviacija se na desni strani avtoceste navezuje na deviacijo lokalne ceste 1-2, preči avtocesto preko podvoza 3-1 in se levo ob avtocesti navezuje na cesto v Dolenjem Karteljevo. Dolžina ureditve je približno 277 m. Računska hitrost je 30 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 7,90 m.
 
Deviacija 1-4a
Deviacija obsega prestavitev dela lokalne ceste med naseljema Dolenje Kamenje in Dolenje Karteljevo. Poteka severno vzdolž deviacije 1-4. Dolžina ureditve je približno 278 m. Računska hitrost je 30 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 4 m.
 
Deviacija 1-5
Deviacija obsega prestavitev dela lokalne ceste med naseljema Dobrava in deviacijo glavne ceste 1-6, na katero se navezuje. Dolžina ureditve je približno 938 m. Računska hitrost je 30 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 5 m.
 
Deviacija 1-10
Deviacija se levo od avtoceste navezuje na lokalno cesto proti naselju Kamen vrh in poteka proti jugu preko nivojskega križišča z deviacijo 1-9, preko nadvoza 4-3 in se desno od avtoceste navezuje na lokalno cesto proti naselju Dolenje Kamence. Dolžina ureditve je približno 440 m. Računska hitrost je 40 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 5 m.
 
Deviacija 1-13
Deviacija se na severni strani avtoceste navezuje na cesto proti Trški gori, preči avtocesto pod viaduktom 6-1 Mačkovec, križa deviacijo 1-12 in se preko križišča pravokotno navezuje na obstoječo Šmarješko cesto. Za dopustna odstopanja se šteje takšna rešitev južnega dela deviacije 1-13, da se le-ta prilagodi morebitnim drugačnim rešitvam rekonstrukcije obstoječega križišča in Šmarješke ceste, ki bodo določene z občinskim prostorskim izvedbenim aktom. Dolžina ureditve je približno 387 m. Računska hitrost je 50 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 7,90 m.
 
Deviacija 1-14
Deviacija se izvede kot navezava obstoječe lokalne ceste na deviacijo 1-12 v višini profila avtoceste P386. Dolžina ureditve je približno 92 m. Računska hitrost je 50 km/h. Normalni prečni profil deviacije je 7,90 m.
Deviacije gozdnih cest in poljskih poti
Deviacije levo od avtoceste
Deviacija poljske poti severno od deviacije 1-4 poteka vzdolž nje od profila avtoceste P76+50 m do P81+10 m, širine 3 m.
Deviacija poljske poti severno od deviacije 1-4 poteka vzdolž nje od profila avtoceste P86+15 m do P91+20 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti severno od deviacije 1-4 poteka vzdolž nje od profila avtoceste P131+00 m, širina 3 m.
Deviacija nekategorizirane ceste severno od avtoceste, v območju priključka Novo mesto, od profila avtoceste P296+00 m do P311+60 m, dolžina približno 450 m, širina 3 m.
Deviacija nekategorizirane ceste severno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P321+40m do navezave na deviacijo lokalne ceste 1-13, dolžina ureditve je približno 420 m, širina 3 m.
Deviacija javne poti severno od križanja z deviacijo lokalne ceste 1-13 do avtocestnega profila P356+00 m, dolžina ureditve je približno 260 m, širina 4 m.
 
Deviacije desno od avtoceste
Priključek na deviacijo 1-3 z dostopom do zadrževalnika in naprej navezavo na javno pot. Dolžina ureditve je približno 250 m, širina 3 m.
Deviacija javne poti preko pokritega vkopa na med profiloma avtoceste P116 in P 121, dolžina ureditve je približno 120 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti južno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P131+60 m do P136+50 m, dolžina ureditve je približno 100 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti južno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P141+20 m do P146+50 m, dolžina ureditve je približno 150 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti južno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P151+50 m do navezave na deviacijo lokalne ceste 1-5, dolžina ureditve je približno 300 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti južno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P226+80 m do P251-10 m, dolžina ureditve je približno 400 m, širina 3 m.
Deviacija poljske poti južno od avtoceste poteka vzdolž nje od profila avtoceste P261-20 m do P266+20 m, dolžina ureditve je približno 150 m, širina 3 m.
 
Deviacije z navezavo ali križanjem deviacije 1-12
Odcep nekategorizirane ceste v levo, v km deviacije 0,4+88, dolžina približno 30 m, širina 3 m.
Odcep javne poti v desno, v km 0,4+88, dolžina približno 70 m, širina 4 m.
Križanje obeh odcepov z deviacijo 1-12 se izvede kot nivojsko križišče s semaforjem (vključitev semaforja iz nekategorizirane ceste s ključem) in služi izključno za potrebe dostopa na kmetijske površine kmetije Šinkovec. Uvoz in izvoz z deviacije 1-12 na odcep nekategorizirane ceste in javne poti ni dovoljen, kakor tudi ne zavijanje z nekategorizirane ceste na deviacijo 1-12.
Deviacija javne poti, levo ob deviaciji 1-12 v km deviacije 0,9+10 do 0,9+35, širina 4 m.
Odcep javne poti v levo, v km 1,2+72 dolžina približno 220 m, širina 4 m.
Odcep nekategorizirane ceste, levo, km 1,6+35, dolžina približno 90 m, širina 3 m.
 
Deviacije z navezavo na deviacijo 1-11
Odcep javne poti v levo, v km 0,8+93, dolžina približno 50 m, širina 4 m.
Normalni prečni profil javnih poti in nekategoriziranih cest znaša 3 ali 4 m.
Zgornji ustroj vseh deviacij glavnih cest in lokalnih cest je asfalt.
Zgornji ustroj javnih poti in nekategoriziranih cest se izvede v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju.

Na odseku avtoceste se zgradijo naslednji objekti:
Viadukt
Viadukt 6-1 – Mačkovec
prečka deviacijo lokalne ceste 1-13 in se začne v km približno 6,7+58. Dolžina objekta je približno 353,80 m, širina 28,2 m.
Ostali pogoji glede urejanja viadukta:
– območje pod viaduktom je treba po končani gradnji sonaravno urediti.
Pokriti vkop
Pokriti vkop 8-1
Del avtoceste na odseku od km 2,1+09 do km 2,4 v dolžini približno 291 m, se izvede kot pokriti vkop. Površine nad njim se humuzirajo, zatravijo in zasadijo z avtohtono grmovno vegetacijo. Saditev drevesne vegetacije ni dopustna.
Podvoza
Podvoz 3-1
Podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-3 in za regulacijo 7-02 Karteljevskega potoka v km 1,1+65, približne širine 57 m, dolžine približno 16m, svetle višine 4,70 m. Med deviacijo 1-3 in regulacijo potoka 7-02 je prehod za divjad širine 2 m.
 
Podvoz 3-2
Podvoz za deviacijo glavne ceste 1-11 v km 4,3+20, približne širine 36 m in dolžine približno 17 m, višine prostega profila 4,70 m.
Prepust
Prepust 3-1a
V km 1,4+22 se za regulacijo Karteljskega potoka 7-02 izvede ploščati prepust širine 8,7 m, približne dolžine 5 m.
Nadvozi
Nadvoz 4-1
Nadvoz za deviacijo lokalne ceste 1-1 v km avtoceste 0,0+20, širine 8,70 m in približne dolžine 123 m, svetle višine 4,70 m.
 
Nadvoz 4-2
Nadvoz za deviacijo glavne ceste 1-6 v km avtoceste 3,7+42, širine 14,60 in približne dolžine 96 m, višine prostega profila 4,70 m.
 
Nadvoz 4-3
Nadvoz za deviacijo lokalne ceste 1-10 v km avtoceste 4,3+20, maksimalne širine 50,4 m, dolžine približno 45 m, višine prostega profila 4,70 m. Na objektu je dodaten 12 m pas za prehod divjadi.
Oporni in podporni zidovi
Armiranobetonski oporni zid levo ob avtocesti med km 3,9 do km 4,0+80, dolžine 180 m, višine 2–5,5 m.
Armiranobetonski podporni zid desno ob avtocesti med km 6,9+48 do km 7,2+50, dolžine 302 m, višine 1,2–4,8 m.
Armiranobetonski podporni zid desno ob deviaciji 1-12 med profiloma P30+10 m in P31+10 m, dolžine 20 m, višine 1–3 m, za zagotovitev ustreznega odmika od magistralnega plinovoda M4.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste
Odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Kjer avtocesta poseže v urbano strukturo ali se ji približa, se ob upoštevanju obstoječih vzpostavijo novi ambienti.
Vmesni ločilni pas je zatravljen ali zasajen z nizkimi grmovnicami.
Objekti na avtocesti
Cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo.
Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente.
Priključka
Na območju priključkov mora biti vmesni prostor med priključnimi rampami in avtocesto ustrezno zazelenjen.
Posegi v obcestni prostor
Za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Minimalni odmik grmovne oziroma gozdne zarasti od cestišča mora biti tak, da zagotavlja ustrezno preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Razporejanje vegetacije mora zagotavljati varnost vožnje in poudarjati optično vodenje prometa.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.
Robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije.
Regulirane struge vodotokov je treba urejati sonaravno, tako, da se ohranijo biotopi (vodna flora in favna ter rastje ob vodi). Pri saditvah naj se uporabi le rastje tega območja.
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Protihrupne zaščite
Tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji. S svojo oblikovanostjo naj protihrupne ograje pripomorejo k boljši podobi prostora.
Na mestih, kjer se odpirajo zanimivi pogledi se ob predhodni preveritvi namesto absorbcijskih protihrupnih ograj lahko izvede transparentna protihrupna ograja ali kombinacija obeh.

Odvodnjavanje meteornih voda
Odvodnjavanje meteornih voda z vozišča je urejeno glede na prometno-varnostne kriterije in kriterije za zaščito voda. Odvod voda z vozišča se izvede delno preko bankin v odvodne jarke, delno pa preko kanalizacije, odvodnih jarkov, zadrževalnikov in lovilcev v ponikovalnice ali v vodotoke.
Kontroliran sistem odvodnje meteornih voda je urejen za celotno traso avtoceste in priključke ter za deviacije 1-6, 1-11 ter del deviacije 1-12 med severno obvoznico Novega mesta in deviacijo 1-11. Meteorne vode z vozišča se vodi do zadrževalnikov/usedalnikov preko vodotesne kanalizacije ali jarkov, tesnjenih z glino (ali brez tesnjenja, če ležijo le-ti v glinenih slojih).
Na koncu vsakega zadrževalnika/usedalnika se pred iztokom v okolje vgradi koalescenčni filter.
Izpustne glave kanalizacije, ki iz zadrževalnikov odvaja vodo v reko Krko, morajo biti zgrajene pod koto srednje nizke vode. Na odsekih, na katerih je reka Krka zajezena, pa morajo biti izpustne glave zgrajene pod koto krone jezu.
Na osnovi hidrogeoloških karakteristik zemljin in hribin so za zaščito odvodnika meteornih vod s cestišča predvideni naslednji zadrževalniki/usedalniki:
 
Zadrževalnik 0 – usedalnik
Med avtocesto in deviacijo 1-2, levo ob deviaciji 1-2 v km 0,1+80. Kapaciteta zadrževalnika je 805 m3. Izpust v projektiran jarek ob avtocesti.
 
Zadrževalnik 1 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 0,6 ob deviaciji 1-2. Kapaciteta zadrževalnika je 900 m3. Izpust v vrtačo.
 
Zadrževalnik 2 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 1,3. Kapaciteta zadrževalnika je 980 m3. Izpust v Karteljski potok.
 
Zadrževalnik 3 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 3,6. Kapaciteta zadrževalnika je 780 m3. Izpust v vrtačo.
 
Zadrževalnik 4 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 4,6. Kapaciteta zadrževalnika je 750 m3. Izpust v vrtačo.
 
Zadrževalnik 5 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 5,3. Kapaciteta zadrževalnika je 750 m3. Izpust po terenu.
 
Zadrževalnik 6 – usedalnik
Levo ob deviaciji 1-11 v km deviacije 0,7+60. Kapaciteta zadrževalnika je 900 m3. Izpust po kanalu v reko Krko.
 
Zadrževalnik 7 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 6,8. Kapaciteta zadrževalnika je 550 m3. Izpust po kanalu v reko Krko.
 
Zadrževalnik 8 – usedalnik
Desno ob avtocesti v km 7,7+20. Kapaciteta zadrževalnika je 550 m3. Izpust po kanalu v reko Krko.
 
Zadrževalnik 9 – usedalnik
Desno ob deviaciji 1-6 v km deviacije 0,9+20. Kapaciteta zadrževalnika je 200 m3. Izpust v vrtačo.
 
Zadrževalnik 10 – usedalnik
Levo ob deviaciji 1-12 v km deiacije 0,1. Kapaciteta zadrževalnika je 220 m3. Izpust v ponikovalni jarek in po terenu.
 
Zadrževalnik 11 – usedalnik
V krožnem križišču na deviaciji 1-12. Kapaciteta zadrževalnika je 280 m3. Izpust po kanalu do kanala iz zadrževalnika 6 in od tu naprej v reko Krko.
Zadrževalniki so locirani izven varovalne ograje avtoceste v neposredni bližini vodotokov, oblikovno in dimenzijsko prilagojeni tehničnim zahtevam ter naravnim danostim prostora in okolja.
Območje zadrževalnikov, z izjemo zadrževalnika 11, se obsadi z drevesno in grmovno obvodno vegetacijo na način in z vrstami, ki so značilne za obravnavano območje.
Krajinska ureditev zadrževalnika 11 se izvede na način, ki bo zagotavljal ustrezno prometno varnost.
Meteorne vode z ostalih cest brez zaščitnih ukrepov odtekajo v naravni recipient.
Dostopne poti za vzdrževanje se naveže na obstoječo cestno mrežo.

Meteorna kanalizacija
Zaradi odvodnje vode iz zadrževalnikov se izvedejo naslednji kanali:
 
Kanal iz zadrževalnika 6
Izvede se kanalizacijska cev za meteorno kanalizacijo od zadrževalnika 6 do izpusta v reko Krko v dolžini 695 m.
 
Kanal iz zadrževalnika 7
Izvede se kanalizacijska cev za meteorno kanalizacijo od zadrževalnika 7 do izpusta v reko Krko v dolžini 285 m.
 
Kanal iz zadrževalnika 8
Izvede se kanalizacijska cev za meteorno kanalizacijo od zadrževalnika 8 do izpusta v reko Krko v dolžini 395 m.
 
Kanal iz zadrževalnika 11
Izvede se kanalizacijska cev za meteorno kanalizacijo od zadrževalnika 11 do navezave na kanal iz zadrževalnika 6. Dolžina kanala je 96 m.

Fekalna kanalizacija
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje kanalizacijske objekte in naprave:
 
Kanal KAN 1
Fekalna kanalizacija d 20 cm levo ob deviacii 1-13 od profila deviacije P1 do križanja z avtocesto pod viaduktom 6-1 v km 6+894. Deviacijo 1-12 križa v profilu deviacije P96+ 4 m v zaščitni cevi ø50 cm. Dolžina prestavitve je 268 m.
 
Novoprojektiran kanal KAN 3
Izvede se novoprojektirana fekalna kanalizacija d 20 cm, ki poteka od upravne zgradbe avtocestne baze Novo mesto do novoprojektirane greznice. Dolžina novoprojektirane kanalizacije je 30 m.

Vodovod
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje vodovode:
 
Vodovod 1A
D 90 mm desno ob glavni cesti H1 med profili avtoceste P1-15 m in P3+8 m se prestavi v dolžini 67 m.
 
Vodovod 1B
D 90 mm levo od deviaciji 1-1 med profili deviacije P1-2 m in P3+2 m se prestavi v dolžini 47 m.
 
Vodovod 2
D 500 mm desno od deviaciji 1-12 med profili deviacije P55 in P59 se prestavi v dolžini 129 m. Križanje z deviacijo 1-12 v profilu deviacije P59 se izvede v AB kineti.
 
Vodovod 3A
D 500 mm levo med profili avtoceste P325-10 m in P327+18 m se prestavi v dolžini 128 m. Križanje z avtocesto v P325-10m se izvede v AB kineti.
 
Vodovod 3B
D 63 mm desno ob deviaciji 1-13 med profili deviacije P20-10 m do P20 se prestavi v dolžini 28 m. Križanje z deviacijo 1-12 v profilu deviacije P20-10 m se izvede v zaščitni cevi (30 cm).
 
Novoprojektiran vodovod
Izvede se nov vodovod d 100 mm za avtocestno bazo Novo mesto, ki poteka levo ob avtocesti od P325-10 m do P304-9 m, nato pa levo ob deviaciji 1-11 do avtocestne baze v celotni dolžini 1138 m.

Elektrika
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje elektroenergetske vode:
 
Daljnovod D1
DV 2×110 kV Brestanica–Hudo križa traso avtoceste v km 3,9+90 pod kotom 71°. Križanje avtoceste in deviacij se izvede z izgradnjo dveh novih dvosistemskih stebrov. Obstoječi steber SM 109 se demontira. Dolžina posega preureditve je približno 550 m.
 
Daljnovod D2
DV 2×110 kV Krško–Hudo prečka traso avtoceste v km 4,0+13 pod kotom 71°. Križanje avtoceste in deviacij se izvede z izgradnjo dveh novih dvosistemskih stebrov. Obstoječi steber SM 100 se demontira. Dolžina posega je približno 580 m.
 
Daljnovod D3A
Križanje DV 20 (110 kV) Brestanica–Bršljin z avtocestnim priključkom “Novo mesto–vzhod” v km 6,1+62 in deviacijo 1-11, pod kotom 43° se izvede z izgradnjo dveh novih stebrov, katerih tip se določi v fazi PGD/PZI. Obstoječa stebra SM 103 in SM 104 se demontirata. Dolžina posega je približno 320 m.
 
Elektrovod V1A, V1B, V2
DV 20 kV Jezero – Zagorica (V1A in V1B) in DV 20 kV Jezero; odsek Karteljevo–Daljni vrh (V2) križata deviacijo lokalne ceste 1-1, deviacijo lokalne ceste 1-2 in traso avtoceste med naseljema Dolnje Karteljevo in Selo pri Zagorici. Trasa daljnovoda se prestavi. Skupna dolžina prestavljene trase daljnovoda znaša približno 1650 m. S prestavitvijo ni več potrebe po ureditvi križanja V1A, V1B in V2.
 
Elektrovod V3
DV 20 kV Jezero, odsek Karteljevo–Kamenje križa deviacijo lokalne ceste 1-3 v naselju Dolenje Karteljevo. V traso se vstavita dva nova nosilna drogova, ki stojita neposredno ob obstoječih stojnih mestih. V primeru, da se lahko zagotovi celodnevni izklop daljnovoda, se nova drogova lahko postavita na obstoječi stojišči. Dolžina posega je 70 m.
 
Elektrovod V4 in TP »AC baza«
Za napajanje transformatorske postaje »AC baza« in preskrbo napajanja osvetlitve avtocestnega priključka »Novo mesto-vzhod« z električno energijo se izvede nov kablovod 20 kV in uredi VN/NN razklopišče. VN odcep za avtocestno bazo se izvede iz 20 kV daljnovoda Mačkovec-Bajnof na območju Srednje kmetijske šole Grm pri Bajnofu. Trasa novega kablovoda od odcepnega mesta poteka vzporedno trasi DV 2×110 kV Krško–Hudo in se usmeri proti avtocestni bazi. Križanje 20 kV kablovoda z obstoječo cesto H1 se izvede z obbetoniranimi cevmi. Transformacija napetosti se izvede v tipski montažni betonski TP postaji. Dolžina posega je približno 1150 m.
 
Elektrovod V5 in TP »Novo mesto – zahod«
Za preskrbo napajanja osvetlitve priključka »Novo mesto-zahod« se iz TP »AC baza« izvede nov kablovod 20 kV, ki poteka v koridorju 110 kV daljnovoda Krško–Hudo do TP »Novo mesto-zahod«, locirane v profilu avtoceste P201 – levo. Pri transformatorski postaji se predvidi križanje AC z obbetoniranimi cevmi. Dolžina posega je 1750 m.
 
Elektrovod V5A, V5B, V5C
DV 20 kV Šentjernej, odsek Mačkovec – Bajnof križa avtocesto v km 6,7+70, deviacijo ceste 1-12 v km 1,7+35 in deviacijo 1-13 v km 0,1+21. Preureditev daljnovoda se izvede s pokablitivijo na celotni dolžini rekonstrukcije. Pokablitev pod voznimi površinami se izvede v kabelski kanalizaciji v obbetoniranih PVC ceveh. Nove lokacije križanj zemeljskega kabla so na avtocesti v km 6,8+04, na deviaciji 1-12 v km 1,7+35 in na deviaciji 1–13 v km 0,1+15. Dolžina posega je približno340 m.
 
Elektrovod N1
Tangirana stojna mesta nizkonapetostnega omrežja NNO Zagorica, se prestavijo na novo lokacijo ob cestnem jarku. Dolžina prestavitve je 80 m.
 
Elektrovod N2A, N2B
Ves potek nizkonapetostnega omrežja NNO Dobje in NNO Telekom, ki tangira avtocesto, obstoječo cesto H1 in deviacijo lokalne ceste 1-2 južno od vasi Selo pri Zagorici, se izvede z zemeljskim kablom.
Navezava na obstoječe NNO severno od avtoceste se izvede preko nove NN omarice in dvižnega voda, ki se vgradita v stanovanjski objekt na levi strani avtoceste v profilu P12. Pri prestavitvi ojačevalne postaje Telekom na severno stran avtoceste se novo napajanje uredi z zemeljskim kablom
Dolžina pokablitve N2A je 110 m, dolžina prestavitve N2B pa 200 m.
 
Elektrovod N8A
Nizkonapetostno omrežje Pod Trško goro je tangirano z deviacijo 1-12. Križanje se izvede z zemeljskim kablom. Kabelska trasa izhaja iz novega lesenega droga lociranega južno od deviacije 1-12 v km 1,0+40 in se na obstoječem kabelskem odcepu prespoji na vod do objekta Pod Trško goro 111. Do objekta Ločna 32 se izvede nov kabelski vod iz NN omarice objekta Pod Trško goro 111, kateri preči deviacijo 1-11. Del voda, ki poteka pod voznimi površinami, se izvede v kabelski kanalizaciji v obbetoniranih PVC ceveh. Dolžina ureditve je 300 m.
 
Elektrovod N8B
Za napajanje objekta Ločna 31 je predviden zemeljski kabel od novega droga na vodu N8A do NN omarice na objektu. Del voda, ki poteka pod voznimi površinami, se izvede v kabelski kanalizaciji v obbetoniranih PVC ceveh. Dolžina ureditve je 200 m.
Kritje stroškov prestavitev obstoječega in izvedb novega električnega omrežja se določi na podlagi posebnega sporazuma med investitorjem avtoceste in lastnikom električnega omrežja pred pričetkom gradnje avtoceste.

Plin
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prilagoditi visokotlačni magistralni plinovod M4.
 
Križanje K1
Križanje z deviacijo 1-11 med profiloma deviacije P47 in P48 se izvede z zaščito plinovodne cevi z armirano betonskimi ploščami.
 
Križanje K2
Križanje z deviacijo 1-12 v profilu deviacije P74 se izvede s kamnito oblogo jarkov (plinovod je v zaščitni cevi).
 
Križanje K3
Križanje z deviacijo poljske poti med profiloma deviacije 1-12 P81 in P82 se izvede z zaščito plinovodne cevi z armirano betonskimi ploščami.
 
Križanje K4
Križanje z avtocesto pod viaduktom 6-1 “Mačkovec” se izvede kot zaščita proti obremenitvam gradbene mehanizacije z armirano betonskimi ploščami v dolžini 80 m. Na viaduktu je obvezna betonska varnostna ograja, da se prepreči padec težkih vozil na plinovod.
 
Križanje K5
Križanje z deviacijo 1-13 med profiloma deviacije P9 in P10 se izvede z zaščito plinovodne cevi z armiranobetonskimi ploščami in s kamnito oblogo jarkov.
 
Križanje K6
Križanje z deviacijo krajevne poti levo od avtoceste med profiloma avtoceste P346 in P347 se izvede z zaščito plinovodne cevi z armiranobetonskimi ploščami v dolžini 15 m.

Telekomunikacijski vodi
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je potrebno preurediti ali zgraditi naslednje telekomunikacijske objekte in naprave:
 
PEHD cev 2x50 mm (dvojček) – nadomesti mednarodni koaksialni kabel K14
V skladu s predhodnimi zahtevami in soglasji upravljavca se medkrajevni koaksialni kabel K – 14 Ljubljana–Obrežje na celotni trasi novo predvidene avtoceste od Biča do Obrežja nadomesti z vgradnjo PEHD cevi 2x50 mm. Cev se polaga ob zunanji strani zaščitne žičnate ograje. Prehodni jaški morajo biti zaradi neoviranega dostopa izvedeni na dostopnih mestih. Na mestih prečenja avtoceste se izvede dodatna zaščitna kabelska kanalizacija.
 
Medkrajevni kabel K75
Medkrajevni kabel K – 75 Novo mesto–Trebnje se zaključi v novo predvidenem kabelskem jašku na stičišču s predvideno traso PEHD cevi. Ojačevalna postaja št. 7 se demontira.
Medkrajevni kabel K89
Medkrajevni kabel K – 89 se na tangiranih odsekih presatvi v skupno traso s PEHD cevjo. Nadomesti se ga s kablom TK 59M ustrezne kapacitete.
 
KATC Mirna Peč – TKR 1 / RNO
Zračni RNO vod, ki preči deviacijo 1-1, se prestavi. Prečenje se izvede s pokablitvijo.
 
Krajevni kabel K1 (GATC II Novo mesto)
Izvede se prestavitev krajevnega kabla na deviaciji 1-3 med profiloma P2 in P4. Obstoječi vod se preveže v profilu avtoceste P126 in v nadaljevanju poteka ob severni strani deviacije 1-4 do profila deviacije P70, kjer se usmeri proti severu in prečka deviacijo 1-4a. V nadaljevanju poteka kabel po isti trasi kot PEHD cev do deviacije 1-5 med profiloma deviacije P36 in P37. Naprej poteka vzdolž deviacije 1-5 in 1-6 in se priključi na obstoječe omrežje v profilu P52 deviacije 1-6.
Na celotnem odseku predvidene zaščite se kabel zaščiti s PVC cevjo premera 125 mm ter dodatnim obbetoniranjem cevi. Na mestu križanja avtoceste se položi dodatna PVC cev.
 
PEHD cev 2x50 mm (dvojček) in kabel TK 59 50x4 za avtocestno bazo
Trasa poteka od severovzhodnega dela avtocestne baze proti vzhodu do deviacije 1-11, kateri se približa v profilu P4. Vod preči kraka 3 in 4 avtocestnega priključka »Novo mesto–vzhod« in v nadaljevanju poteka po južni strani deviacije 1-11, katero med profiloma P19 in P20 preči. V nadaljevanju trasa preči avtocesto v profilu P306 in poteka vzhodno vzdolž deviacije 1-11, jo med profiloma P37 in P38 preči ter v nadaljevanju poteka vzdolž deviacije 1-11 do krožišča. Deviacijo 1-12 preči med profiloma P46 in P47, nato poteka po južni strani deviacije 1-12 v smeri proti zahodu do deviacije 1-12b, kjer se med profiloma P59 in P60 zaključi.
 
Kableska kanalizacija ob severni obvoznici
Na mestu navezave priključka na obstoječo severno obvoznico Novega mesta je predvidena zaščita oziroma prestavitev kabelske kanalizacije, ki poteka ob robu obstoječega pločnika.
Vod ob deviaciji 1-12b poteka od jaška v profilu deviacije P48 do deviacije 1-12, katero preči v profilu P4 in poteka naprej ob deviaciji 1-12b, kjer se med profiloma P59 in P60 zaključi.
 
K6 – KO 1 / RNO KM Ločna
S prespojitvijo in izgradnjo enocevne kabalske kanalizacije se izvede prečenje deviacije 1-12 med profiloma P46 in P47, prečenje deviacije 1-11 med profiloma deviacije P46 in P47 in prečenje deviacije 1-12 v profilu deviacije P56.
 
K8 – GC Novo mesto II
S prespojitvijo se izvede prečenje kanala iz zadrževalnika 7 v profilu deviacije 1-13 P20+30 m.
 
Medkrajevni kabel K15 ter MK Novo mesto–Otočec (skupna trasa)
Prestavitev obstoječih vodov poteka po zahodni strani kanala iz zadrževalnika 7 do profila deviacije 1-13 P20+10m, kjer preči kanal in v nadaljevanju poteka proti severu. Nato preči deviacijo 1-12 in avtocesto v profilu avtoceste P344 ter poteka proti severu vzdolž vzhodnega roba deviacije 1-13 do profila deviacije P8. Tu se usmeri proti vzhodu in poteka po isti trasi kot PEHD cev do profila avtoceste P356, od koder poteka po severni strani avtoceste proti vzhodu do konca odseka. Nadomestna kabla se zaščiti z uvlačenjem v PVC cevi premera 125 mm ter dodatnim obbetoniranjem pod povoznimi površinami.

Klic v sili
Ob celotni trasi avtoceste se izvede kabelska kanalizacija za sistem klica v sili. Sistem se navezuje na avtocestno bazo Novo mesto. Celotni sistem klica v sili sestavljajo centrala v avtocestni bazi, stebrički ob avtocesti ter kabli za napajanje in prenos informacij. Za potrebe obrambe je potrebno zagotoviti možnost uporabe telekomunikacijske infrastrukture.
Kablovod se položi v bankino ali odstavni pas. Stebrički za klic so postavljeni na medsebojni razdalji približno 2000 m. Stojna mesta so predvidena na naslednjih lokacijah:
– levo in desno ob avtocesti med P4 in P5,
– levo in desno ob avtocesti med P129 in P130,
– levo in desno ob avtocesti med P233 in P234,
– levo in desno ob avtocesti med P329 in P330.

Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je predvidena:
– na obeh avtocestnih priključkih vključno s križišči,
– na celotni dolžini deviacij 1-6 in 1-11,
– na deviaciji 1-12 (odsek med severno obvoznico Novega mesta in križišča z deviacijo 1-13),
– za razsvetljavo ceste v pokritem vkopu.
Javna razsvetljava se napaja iz transformatorskih postaj »AC baza« in »Novo mesto–zahod«.

Semaforizacija
Semaforizirana so naslednja križišča:
– obe križišči na priključku »Novo mesto-vzhod«,
– križišče deviacij 1-12 in 1-13,
– prehod javne poti preko deviacije 1-12 v km 0,4+88.

Rušenja obstoječih objektov
Zaradi gradnje avtoceste je potrebno odstraniti oziroma odkupiti naslednje objekte:
 
kozolci:
– na parc. št. 934/1, k.o. Zagorica; tangiran z deviacijo 1-2 v profilu deviacije P44,
– na parc. št. 785, k.o. Zagorica; tangiran s traso avtoceste v profilu avtoceste P57,
– na parc. št. 1017, k.o. Zagorica; tangiran z deviacijo 1-3 v profilu deviacije P3,
– na parc. št. 2116, k.o. Ždinja vas; tangiran s traso avtoceste v profilu avtoceste P324,
– na parc. št. 2251, k.o. Ždinja vas; tangiran z deviacijo 1-13 v profilu deviacije P9,
– na parc. št. 2205, k.o. Ždinja vas; tangiran z deviacijo 1-13 v profilu deviacije P19;
 
lesena lopa:
– na parc. št. 2247, k.o. Ždinja vas; tangiran s traso avtoceste v profilu avtoceste P335;
 
stanovanjski objekt Mačkovec 4 in pomožni objekti:
– na parc. št. 2360/2, 2360/3 in 2360/4, k.o. Ždinja vas; tangiran z deviacijo 1-12 v profilu deviacije P101;
 
stanovanjski objekt Šmarješka cesta 68:
– na parc. št. 363, 465 in 2364, k.o. Ždinja vas; tangiran z deviacijo 1-12 v profilu deviacije P107.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se, ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, zagotovijo ustrezne nadomestne nepremičnine ali plača odškodnina v skladu z veljavnim predpisi.

Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda:
– pri zasaditvah se uporabljajo izključno avtohtone drevesne in grmovne vrste,
– v neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Za ureditev novega gozdnega roba se uporabijo avtohtone vrste gozdne vegetacije,
– vse načete gozdne robove se sanira,
– žive meje in gozdno vegetacijo ob vodah in kmetijskih površinah se nadomesti povsod tam, kjer je bila zaradi gradbenih posegov odstranjena in je to mogoče,
– vse prizadete gozdne površine izven cestnega telesa bodo urejene in pogozdene z ustrezno drevesno vrsto v skladu z gozdnogojitvenim načrtom,
– gradnja v gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor izven samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje objektov),
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti,
– poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta,
– z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti,
– med gradnjo in med obratovanjem se morajo nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo.

Ureditve v območjih kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč:
– rodovitna plast tal se odstrani tako, da se ohrani njena plodnost in količina; pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m,
– investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska in gozdna zemljišča v času izgradnje in po izgradnji,
– za vse predvidene posege v kmetijska in gozdna zemljišča bo investitor zagotovil sredstva za pravične odškodnine, skupaj s pristojnim organom odgovornim za kmetijstvo in premoženjsko pravne zadeve pa skušal zagotoviti nadomestne obdelovalne površine predvsem za tiste lastnike, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
– za vsa zemljišča, katerim se zmanjša ekonomična raba je treba zagotoviti ustrezne odškodnine,
– vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okolnega terena in jih renaturirati.

Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na:
– ponornem območju vodotoka Igmance (regulacija 7-01),
– vodotoku Karteljski potok (regulacija 7-02), ki križa avtocesto v podvozu 3-1 v km 1,1+65.
Vse posege v površinski vodotok je treba načrtovati tako, da:
– se zagotavlja varnost predvidenih objektov,
– s temi posegi spremenjene odtočne razmere, zlasti visokih voda posameznih vodotokov ne bodo povzročale škode na vplivnem območju teh sprememb,
– vse načrtovane ureditve posameznih vodotokov morajo vključevati celovito zaključen odsek, na katerem bo upoštevano visoko vodo možno zbrati in jo zajeti v urejevalno korito,
– vsaka predlagana rešitev mora biti usklajena z veljavnimi ekološko naravnanimi zahtevami povezanimi s tovrstnimi posegi v površinske vodotoke,
– so prečkanja površinskih vodotokov načrtovana tako, da bo svetli prerez premostitvenih objektov sposoben sprovajati merodajno 100-letno visoko vodo vodotoka pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1 m in le izjemoma 0,5 m,
– prečkanja vodotokov omogočajo migracijo živalim vzdolž vodotoka – dovolj veliko svetlobno okno z enostransko razširitvijo suhega obrežja pod mostom,
– so korita pri oblikovanju vodotokov oblikovana sonaravno in zasajena z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo,
– je teren ob vodnih izpustih stabiliziran zaradi preprečevanja erozije.
Odvodnjavanje cestnega telesa
Za vse odtoke iz utrjenih površin vozišč je v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) potrebno zagotoviti:
– da se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki je po kvaliteti ustrezna,
– da jih bo mogoče obvladovati in kontrolirano izpuščati naprej v najbližji vodotok ali podtalnico šele, ko se jih ustrezno očisti. Pri dimenzioniranju zadrževalnikov je potrebno upoštevati vse dotoke, ki bi vanj lahko pritekali.
Skladno z 19. členom navedene uredbe ni potrebno predvideti posebnih ukrepov za odtok iz utrjenih površin vozišč z PLDP manjšim od 5000 vozil/dan.
Ostali pogoji glede vodnogospodarskih ureditev varovanja virov in podtalnice:
– med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljalca vodotokov,
– vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji živih bitij v in ob vodotokih,
– pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, prepustov, sistema odvodnjavanja cestišča, regulacij in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov,
– odvzem vode za tehnološke potrebe med gradnjo je treba izvajati tako, da se vedno ohranja ekološko sprejemljivi pretok ter v soglasju z upravljalcem vodotoka,
– vse regulacije in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, z obsaditvijo vodotoka.

Varovanje objektov in območij naravnih vrednot
Za varovanje objektov in območij naravnih vrednot, se morajo izvesti naslednji ukrepi:
– pred začetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba opraviti fotografsko in video dokumentacijo celotne trase avtoceste,
– na trasi je potrebno zagotoviti občasen geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O začetku zemeljskih del mora investitor obvestiti institucijo, ki bo opravljala geološki nadzor. O najdbah je treba obvestiti strokovno organizacijo (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ali Prirodoslovni muzej Slovenije), ki najdbo predstavi na kraju samem ali pa jo prenese v muzej,
– na vseh vodotokih, ki jih avtocesta prečka, morajo biti prepusti dovolj veliki, da bodo omogočili normalen pretok in komunikacijo favne vzdolž potoka. Vsaj na eni strani morajo imeti najmanj pol metra široko poličko, dvignjeno nad višino srednjega pretoka, da lahko dvoživke in ostale živalske vrste pod mostom oziroma prepustom prehajajo tudi po kopnem,
– v fazi izdelave PGD projektov je potrebno oceniti stanje za Karteljevski potok z ihtiološkega stališča,
– prehod divjadi preko avtoceste je mogoč:
– skozi podvoz 3-1, kjer je med deviacijo 1-3 in regulacijo potoka 7-02 izveden neasfaltiran prehod širine 2 m,
– preko nadvoza 4-3, kjer je izveden neasfaltiran prehod širine 12 m,
– preko pokritega vkopa 8-1. Širina zatravljenega prehoda je 291 m,
– pod viaduktom 6-1 »Mačkovec«. Širina prehoda je približno 60 m,
– z izkopanim materialom ni dopustno zasipavati in uničevati značilnih biotopov rečnih rokavov, mrtvic in reliefnih depresij,
– kjer obstaja nevarnost naleta ptičev v vozila naj se polna ograja oblikuje tako, da bo varna tudi za ptiče,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno predložiti MOP ARSO – Sektorju za ohranjanje narave v pregled in potrditev. Sestavni del projekta mora biti načrt krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine se morajo izvesti naslednji ukrepi:
– graditev avtoceste ne sme pomeniti uničenja kulturne dediščine;
– z vidika varstva je optimalno prilagajati avtocesto zahtevam varstva pomembnejše kulturne dediščine v njenem celotnem vplivnem območju;
– potrebna je ohranitev normativno zavarovanih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, ki je predvidena za normativno zavarovanje;
– pred uničenjem je potrebno varovati tudi drugo kulturno dediščino ter jo zavarovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo;
– relief med Dolenjim Karteljevim in Dolenjim Kamenjem severno od avtoceste mora biti oblikovan tako, da poustvarja obstoječo morfologijo reliefa (eventuelne terase) in obstoječ nagib;
– investitor mora zagotoviti predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni pregled) po metodologiji SAAS, izvedbo intrasite raziskav po isti metodologiji povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim pregledom ugotovljena potrebna izvedba podrobnejših raziskav zaradi določitve naknadnih pogojev in ukrepov, izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred pričetkom gradnje avtoceste;
– v območjih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine morajo biti useki in nasipi pazljivo oblikovani;
– v območja kulturne dediščine se ne smejo prestavljati komunalni vodi;
– ureditev gradbišč, deponij materiala in gradbiščnih poti ter obvoznih poti ne smejo posegati v območja kulturne dediščine;
– potrebno je pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji vključno s soglasjem k načrtu ureditve gradbišča in druge začasne infrastrukture ter morebitnih deponij;
– izdelati je potrebno posnetke stanja pred pričetkom del, ki bodo izdelani po navodilih Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine OE Novo mesto in sicer foto in video posnetek kulturne dediščine na celotnem širšem območju poteka trase (stanje prostora in obstoječih prostorskih razmerij pred gradnjo avtoceste);
– investitor mora zagotoviti stalen arheološki nadzor med gradnjo avtoceste, pred pričetkom del je potrebno pravočasno obvestiti Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, OE Novo mesto.

Varstvo pred hrupom
Na osnovi »Prognoze hrupa in predloga protihrupne zaščite A2 Karavanke–Obrežje, odsek 0025 Hrastje–Kronovo«, ki jo je izdelal PNZ, d.o.o., v juliju 2002, so določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:
 
Avtocesta
absorbcijska protihrupna ograja:
– na levi strani avtoceste od km 0 do 0,5+20, dolžine 520m in višine 4 m,
– na levi strani avtoceste od km 0,7 do 1,3+40, dolžine 640m in višine 4 m,
– na desni strani avtoceste od km 6,2+80 do 6,8+60, dolžine 580m in višine 3 m,
– na desni strani avtoceste od km 6,8+60 do 7,2+40, dolžine 380m in višine 4 m,
– na levi strani avtoceste od km 6,8+40 do 6,9+80, dolžine 140m in višine 4 m;
protihrupni nasip – nadvišanje vkopa:
– na levi strani avtoceste od km 6,9+80 do 7,4+20, dolžine 440 m in višine od 3 do 4 m.
 
Deviacija 1-11
absorbcijska protihrupna ograja:
– na levi strani od km 0,8+95 do 0,9+80, dolžine 90 m in višine 3 m,
– na desni strani od km 0,8+95 do 0,9+80, dolžine 90 m in višine 2,5 m;
protihrupni nasip – nadvišanje vkopa:
– na levi strani od km 0,8+10 do 0,9+00, dolžine 90 m in višine 1,4 do 3 m.
Za pet stanovanjskih objektov je predvidena preveritev potrebnosti dodatne pasivne zaščite pred hrupom. Zaščitijo se tisti objekti, pri katerih nivo hrupa preseže dopustne ravni. Dodatne meritve hrupa se po izgradnji avtoceste opravijo skladno z načrtovanim monitoringom predvsem pa se meri hrupna izpostavljenost sledečih objektov:
– stanovanjski objekt desno ob AC v km 6,9+20 parc. št. 2351/20, k.o. Ždinja vas,
– stanovanjski objekt desno ob AC v km 6,9+50 parc. št. 408*, k.o. Ždinja vas,
– stanovanjski objekt desno ob AC v km 6,9+70 parc. št. 2351/13, k.o. Ždinja vas,
– stanovanjski objekt desno ob AC v km 6,9+80 parc. št. 409*, k.o. Ždinja vas,
– stanovanjski objekt desno ob AC v km 7,1+70 parc. št. 2366, k.o. Ždinja vas.
Investitor mora ob gradnji avtoceste izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 36. členu te uredbe.

Varstvo zraka
Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred emisijami plinov. Ustrezna zasaditev vegetacije dodatno izboljšuje stanje, saj kot ovira v turbulentnem toku zraka zvišuje plast mešanja in s tem redčenja škodljivih snovi.

Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov ob avtocesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Deponije viškov materiala in odvzem materiala
Na celotnem odseku avtoceste je predvideno odlaganje približno 800.000 m3 viškov materiala. Viške materiala se trajno deponira v peskokopu Ravno, v skladu s sprejetim občinskim prostorskim izvedbenim aktom. Skladno z veljavnimi akti v času gradnje je možno viške izkopanega materiala trajno deponirati tudi na drugih, alternativnih lokacijah.
Glede na predvidene viške materiala stranski odvzem ne bo potreben.

Vse stacionaže in dimenzije navedene v tej uredbi se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste,
– avtocestna baza,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja,
– objekti na trasi avtoceste.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

V odvisnosti od dinamike gradnje na predhodnem avtocestnem odseku Ponikve–Hrastje je potrebno na začetku odseka Hrastje–Lešnica izvesti začasno navezavo obstoječe H 1 s traso avtoceste.
Dolžina predvidene začasne navezave na začetku odseka je približno 250 m.
V odvisnosti od dinamike gradnje na naslednjem avtocestnem odseku Lešnica–Kronovo se pri Lešnici izvede začasna navezava trase avtoceste na obstoječo cesto H1 v dolžini približno 290 m.

Monitoring
Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa, pri čemer se smiselno upoštevajo usmeritve PVO,
– pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih kjer je to mogoče je potrebno monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je potrebno zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja,
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Investitor gradnje avtoceste je dolžan pripraviti načrt izvajanja monitoringa in ga izvajati za sestavine okolja na določenih mestih in v določenem časovnem obdobju.
V času gradnje avtoceste mora biti na gradbišču stalno prisoten geološko-geomehanski nadzor, ki bo sproti skrbel za določanje gradbenih (stabilizacijskih) ukrepov glede na nepredvidljive pojave in hitro spreminjajoče geološke lastnosti terena.
 
Tla in rastline
Tri leta po pričetku obratovanja, enkrat letno in v času gradnje avtoceste mora investitor oziroma upravljavec avtoceste opravljati meritve onesnaženosti tal in rastlin na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m od cestnega roba, oziroma od roba gradbišča. Lokacije odvzemnih mest izbere ustrezna strokovna institucija pooblaščena s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo (lokacije merilnih mest, na katerih je bilo posneto ničelno stanje so: Dolenje Karteljevo in Mačkovec). Preiskavo se izvaja v skladu s določili Pravilnika o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba uvesti dodatne zaščitne ukrepe.
 
Vode
Tri leta po pričetku obratovanja mora investitor oziroma upravljavec avtoceste, enkrat letno izvajati meritve pH, električne prevodnosti, neraztopljene in usedljive snovi, KPK, AOX, PAO in od kovin svinec, kadmij in živo srebro in občasne preiskave sedimenta na lokacijah zadrževalnikov na območju trase avtoceste. Opravljati je potrebno obratovalni monitoring komunalnih in padavinskih vod iz lovilcev olj in komunalnih čistilnih naprav na območju trase avtoceste v skladu z določili Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti, kar morata spremljati izvajalec del in naročnik, je treba nemudoma sprejeti učinkovite ukrepe v skladu s predpisi. V času gradnje avtoceste je potrebno spremljati vplive na kakovost vode površinskih vodotokov v času neposrednih gradbenih posegov v vodotokih. V primeru poškodb vodnogospodarskih ureditev in objektov ali poslabšanja stanja vodnega režima je izvesti dodatne ureditve v skladu z navodili upravljalca vodotoka.
 
Zrak
V času gradnje avtoceste mora investitor, oziroma upravljavec avtoceste časovno usklajeno z intenzivnostjo gradnje izvajati meritve z naknadno kemijsko analizo prašnih usedlin na treh lokacijah (Sela pri Zagorici in Mačkovec 2×). Na vsakem merilnem mestu je treba izvesti najmanj dve enomesečni meritvi koncentracije prašnih usedlin. V primeru prekoračitve dopustnih koncentracij je treba izvesti ustrezne ukrepe.
 
Hrup
Med gradnjo in po pričetku obratovanja avtoceste mora investitor oziroma upravljavec avtoceste izvajati monitoring hrupa in ustreznost izvedenih protihrupnih ukrepov. V primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa je treba takoj zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
 
Živali
V času gradnje in tri leta po pričetku obratovanja avtoceste mora investitor oziroma upravljavec avtoceste spremljati stanje prehajanja in zadrževanja živali na območju avtoceste. V primeru ugotovitve odstopanj od predvidenih sonaravnih rešitev je treba izvesti dodatne ukrepe za zaščito in prehod živali. Tri leta po pričetku obratovanja avtoceste dvakrat letno spremljati stanje dvoživk in sesalcev vzdolž inventariziranih migracijskih poti (pomladanske in jesenske migracije). Med gradnjo avtoceste se izvaja monitoring migracij dvoživk (spomladi in jeseni) in po potrebi predvidi dodatne ukrepe.
Po končani gradnji se določi izvajanje monitoringa ribjih populacij na predelu gradnje avtoceste glede na stanje potokov pred pričetkom gradnje.
Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti odvijanje obstoječega prometa v koridorju obstoječe glavne ceste H1,
– zagotoviti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po izgradnji,
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventuelno služile obvozu ali transportom med gradnjo, je treba pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji avtoceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– vzdrževati protihrupne ograje in vegetacijo na ali ob njih,
– vzdrževati vegetacijo v ločilnem pasu.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

S sprejemom te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe, ki posega na območje občine Mirna Peč šteje, da so spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01).

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Mestni občini Novo mesto ter Občini Mirna Peč.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.