Na podlagi četrtega odstavka 4. člena in sedmega odstavka 9. člena zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 58/02) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja
P R A V I L N I K
o kakovosti mineralnih gnojil*
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa pogoje glede kakovosti mineralnih gnojil, pogoje pod katerimi se smejo mineralna gnojila označiti z oznako »EC FERTILIZER«, dovoljena odstopanja od predpisane vsebnosti hranil, druge pogoje glede kakovosti, način označevanja mineralnih gnojil in vsebino etikete.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. makrohranila so glavna hranila, in sicer dušik, fosfor in kalij, ki jih rastline nujno potrebujejo za rast in razvoj;
2. sekundarna hranila so druga hranila, ki jih potrebujejo rastline za rast in razvoj (npr. magnezij, natrij, žveplo in kalcij);
3. mikrohranila so kemijski elementi, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj v sledovih (npr. bor, baker, železo, cink, kobalt, molibden in mangan);
4. dovoljena odstopanja so dovoljeni odkloni izmerjene vrednosti hranila od njegove deklarirane vrednosti. Namenjena so za določanje sprejemljivih odmikov pri proizvodnji in analizi mineralnih gnojil;
5. kompleksirana mikrohranila so opredeljena kot kombinacije, v katerih je kovina navzoča v obliki:
– kelatnega produkta ali
– kompleksiranega produkta.
3. člen
(označevanje in določanje vsebnosti hranil)
Mineralno gnojilo se lahko označi z oznako »EC FERTILIZER« le, če izpolnjuje predpisane pogoje iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Določanje vsebnosti hranil v mineralnih gnojilih, jemanje vzorcev mineralnih gnojil za analizo vsebnosti hranil se izvaja v skladu z metodami vzorčenja, ki so dosegljive pri Upravi Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo ter na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
4. člen
(deklariranje hranil)
Vsebnost hranil se v mineralnih gnojilih deklarira s kemijskimi simboli za elemente oziroma s kemijsko formulo za spojine:
– dušik N
– fosfat P2O5
– kalijev oksid K2O
– kalcij Ca
– kalcijev oksid CaO
– kalcijev karbonat CaCO3
– magnezij Mg
– magnezijev oksid MgO
– magnezijev karbonat MgCO3
– natrij Na
– natrijev oksid Na2O
– žveplo S
– žveplov trioksid SO3
– bor B
– železo Fe
– kobalt Co
– baker Cu
– mangan Mn
– molibden Mo
– cink Zn.
5. člen
(računski faktorji)
Če se izrazi vsebnost hranil s kemijskimi elementi namesto s kemijskimi spojinami, se preračun na kemijski element izvede s pomočjo naslednjih računskih faktorjev:
– fosforjev pentoksid (P2O5) x 0,436 = fosfor (P)
– kalijev oksid (K2O) x 0,83 = kalij (K)
– kalcijev oksid (CaO) x 0,715 = kalcij (Ca)
– kalcijev karbonat (CaCO3) x 0,4 = kalcij (Ca)
– magnezijev oksid (MgO) x 0,6 = magnezij (Mg)
– magnezijev karbonat (MgCO3) x 0,0288 = magnezij (Mg)
– natrijev oksid (Na2O) x 0,742 = natrij (Na)
– žveplov trioksid (SO3) x 0,400 = žveplo (S).
6. člen
(dovoljena odstopanja od deklariranih vsebnosti makrohranil)
Dovoljena odstopanja od deklariranih vsebnosti glede najmanjše in največje vsebnosti hranil, so navedena v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za deklarirane vrednosti različnih dušikovih oblik in deklarirane topnosti fosforjevega pentoksida je dovoljeno odstopanje za desetino celotne vsebnosti hranila z največ dvema utežnima odstotkoma, če celotna vsebnost tega hranila ostane v mejah, določenih v Prilogi I tega pravilnika, in znotraj dovoljenih odstopanj, določenih v Prilogi II tega pravilnika.
7. člen
(vsebnost magnezija, natrija in žvepla)
Vsebnost magnezija, natrija in žvepla v mineralnih gnojilih se na etiketi lahko navede le, če mineralna gnojila vsebujejo najmanj:
– 2% magnezijevega oksida (MgO), to je 1,2% magnezija,
– 3% natrijevega oksida (Na2O), to je 2,2% natrija,
– 5% žveplovega trioksida (SO3), to je 2% žvepla.
Vsebnost magnezija, natrija in žvepla v mineralnih gnojilih se izraža na enega od naslednjih načinov:
– celotna vsebnost hranila, izražena kot utežni odstotek,
– če je hranilo popolnoma topno v vodi, se navede le vsebnost hranila, ki je topno v vodi, ali
– celotna vsebnost hranila in vsebnost hranila, topnega v vodi, izraženi kot utežni odstotek, kadar topna vsebnost sestavlja najmanj četrtino celotne vsebnosti.
Dovoljena odstopanja vsebnosti hranil glede na navedene vsebnosti magnezija, natrija in žvepla so četrtina navedenih vsebnosti teh elementov do največ 0,9%, izraženih absolutno za magnezijev oksid, natrijev oksid in žveplov trioksid (računski faktorji 0,55 za magnezij, 0,67 za natrij in 0,36 za žveplo).
8. člen
(vsebnost kalcija)
Kot kalcijevo mineralno gnojilo se lahko deklarira le kalcijev sulfat in raztopine kalcijevega klorida, kot so naštete v točki D Priloge I tega pravilnika.
Vsebnost topnega kalcija v tekočih mineralnih gnojilih iz točke C Priloge I tega pravilnika, ki so namenjena za pršenje listov, se lahko navede na etiketi le, če vsebujejo najmanj 8% kalcijevega oksida oziroma 5,7% kalcija.
Dovoljeno odstopanje vsebnosti hranila glede na navedene vsebnosti kalcija je četrtina deklarirane vsebnosti do največ 0,9%, izražene absolutno za kalcijev oksid (računski faktor 0,64 za kalcij).
9. člen
(označevanje mineralnih gnojil, ki vsebujejo makrohranila in sekundarna hranila)
Na embalaži mineralnih gnojil, ki vsebujejo makrohranila in sekundarna hranila, morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) »EC FERTILIZER« z velikimi črkami, če gre za mineralno gnojilo iz Priloge I tega pravilnika;
b) tipska oznaka gnojila v skladu s Prilogo I tega pravilnika;
c) deklarirana vsebnost vsakega hranila, izražena na način iz Priloge I tega pravilnika. Vsebnost hranil se navede kot utežni odstotek v celih številih ali zaokrožen na eno decimalko, razen če je določeno, da se ta vsebnost izraža drugače;
d) vsebnost hranil v tekočih mineralnih gnojilih mora biti izražena v utežnih odstotkih. Doda se lahko označbo vsebnosti v prostorninskih odstotkih;
e) če vsebuje gnojilo več elementov, ki jih je treba navesti, se njihove vsebnosti navedejo v naslednjem vrstnem redu:
– N,
– P2O5 oziroma P,
– K2O oziroma K,
– CaO oziroma Ca,
– MgO oziroma Mg,
– Na2O oziroma Na,
– SO3 oziroma S;
f) hranila se navajajo z besedami in kemijskimi simboli (npr. dušik (N), fosfor (P), fosforjev pentoksid (P2O5), kalij (K), kalijev oksid (K2O), magnezij (Mg), magnezijev oksid (MgO), natrij (Na), natrijev oksid (Na2O), žveplo (S), žveplov trioksid (SO3), kalcij (Ca) in kalcijev oksid (CaO);
g) dodatni podatki o sestavinah v tekočih mineralnih gnojilih so lahko izraženi z oznakami teže na prostornino (npr. kilogrami na hektoliter ali grami na liter);
h) tekoča mineralna gnojila morajo biti opremljena z navodili, ki določajo zlasti temperaturo skladiščenja in preprečevanje nesreč med skladiščenjem;
i) navedena mora biti neto ali bruto teža gnojila. Če je navedena bruto teža, je treba poleg nje navesti še težo embalaže;
j) ime mineralnega gnojila ali blagovna znamka oziroma trgovsko ime;
k) firma, sedež oziroma ime in naslov pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za dajanje gnojila v promet in ima sedež na ozemlju Evropske unije;
l) firma in sedež oziroma ime in naslov pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za dajanje gnojila v promet in ima sedež v Republiki Sloveniji.
Podatki iz prejšnjega odstavka so lahko na embalažo odtisnjeni ali z etiketo pritrjeni na embalažo.
10. člen
(označevanje mineralnih gnojil, ki vsebujejo mikrohranila)
Na embalaži mineralnih gnojil, ki vsebujejo mikrohranila, morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) oznaka »EC FERTILIZER« z velikimi črkami, če gre za mineralno gnojilo iz Priloge I tega pravilnika;
b) oznaka vrste gnojila:
– tipska oznaka iz točke E Priloge I tega pravilnika ali
– oznaka »mešanica mikrohranil«, ki ji sledijo imena vsebovanih mikrohranil in njihovi kemijski simboli ali
– mineralno gnojilo z makrohranili z dodajanjem tipske oznake: »z mikrohranili«; ali navedba imen navzočih mikrohranil in njihovih kemijskih simbolov. Če je v mineralnem gnojilu navzočih več mikrohranil, se naštejejo po abecednem vrstnem redu njihovih kemijskih simbolov (B, Co, Cu, Fe, Mn, Mo, Zn);
c) vsebnost vsakega hranila, določena v 11. in 13. členu tega pravilnika in v Prilogi I tega pravilnika;
d) če je mikrohranilo ali njegov del kemijsko povezan z organsko molekulo, imenu tega mikrohranila sledi ena od naslednjih označb:
– »kelatiran z...« (ime kelatnega reagenta ali njegova okrajšava iz 4. točke 13. člena tega pravilnika);
– »kompleksiran z...« (ime kompleksirajočega reagenta iz 4. točke 13. člena tega pravilnika).
Če se navedejo odmerki in pogoji uporabe, prilagojeni tlem in rastnim pogojem, pri katerih se uporablja mineralno gnojilo, morajo biti ti podatki izpisani ločeno od navedb iz prejšnjega odstavka.
Podatki iz tega člena so lahko na embalažo odtisnjeni ali z etiketo pritrjeni na embalažo.
11. člen
(pogoji za mikrohranila v mineralnih gnojilih)
Mineralna gnojila, ki vsebujejo mikrohranila, morajo izpolnjevati pogoje iz točke E Priloge I tega pravilnika.
Mineralna gnojila, ki vsebujejo vsaj dve različni mikrohranili, morajo izpolnjevati pogoje glede minimalne vsebnosti, določene v 1. točki 13. člena tega pravilnika. Navede se celotna vsebnost mikrohranila, izražena kot utežni odstotek, in vsebnost mikrohranila, topnega v vodi in izraženega kot utežni odstotek, če topno mikrohranilo sestavlja vsaj polovico celotne vsebnosti. Če je mikrohranilo popolnoma topno v vodi, se navede le vsebnost topnih mikrohranil.
Če vsebuje mineralno gnojilo makrohranila in eno ali več mikrohranil, se mikrohranila navede le, če so navzoča najmanj v utežnih odstotkih iz 2. in 3. točke 13. člena tega pravilnika.
Če je mikrohranilo kemijsko povezano z organsko molekulo, se njegova vsebnost navede takoj za vsebnostjo mikrohranila, topnega v vodi, kot utežni odstotek, ki mu sledi eden od izrazov: »kelatiran z« ali »kompleksiran z«, z imenom organske molekule ali njenimi začetnicami iz 4. točke 13. člena tega pravilnika.
Vsebnost mikrohranila se izraža kot utežni odstotek v celih številkah oziroma zaokroženih na eno decimalko za gnojila, ki vsebujejo le eno mikrohranilo iz točke E priloge 1 tega pravilnika. Če mineralno gnojilo vsebuje več mikrohranil, je lahko število decimalnih mest za posamezni element tolikšno, kot je določeno v 1., 2. in 3. točki 13. člena tega pravilnika.
Mikrohranila morajo biti izražena z besedami in ustreznimi kemijskimi simboli.
12. člen
(dovoljena odstopanja mikrohranil v mineralnih gnojilih)
Ugotovljena vsebnost mikrohranil v mineralnih gnojilih lahko odstopa od deklarirane vrednosti največ za:
– 0,4%, izraženo absolutno za vsebnost, ki presega 2% (izraženo kot utežni odstotek gnojila), ali
– eno petino, izraženo absolutno za vsebnost, ki ne presega 2% (izraženo kot utežni odstotek gnojila).
13. člen
(minimalna vsebnost mikrohranil)
1. Vsebnost mikrohranil v trdnih ali tekočih mešanicah mikrohranil mora biti najmanj:
-----------------------------------------------------------------
Mineralno gnojilo v Mineralno gnojilo v
izključno mineralni kelatirani ali
obliki (%) kompleksirani obliki (%)
-----------------------------------------------------------------
Bor (B) 0,2 0,2
Kobalt (Co) 0,02 0,02
Baker (Cu) 0,5 0,1
Železo (Fe) 2,0 0,3
Mangan (Mn) 0,5 0,1
Molibden (Mo) 0,02 –
Cink (Zn) 0,5 0,1
-----------------------------------------------------------------
Najmanjša skupna vsebnost mikrohranil v trdni mešanici je 5% teže gnojila.
Najmanjša skupna vsebnost mikrohranil v tekoči mešanici je 2% teže gnojila.
2. Vsebnost mikrohranil v mineralnih gnojilih za gnojenje preko tal, ki poleg makrohranil oziroma sekundarnih hranil vsebujejo tudi mikrohranila, mora biti najmanj:
-----------------------------------------------------------------
Poljščine ali travinje Vrtnarstvo
(%) (%)
-----------------------------------------------------------------
Bor (B) 0,01 0,01
Kobalt (Co) 0,002 –
Baker (Cu) 0,01 0,002
Železo (Fe) 0,5 0,02
Mangan (Mn) 0,1 0,01
Molibden (Mo) 0,001 0,001
Cink (Zn) 0,01 0,002
-----------------------------------------------------------------
3. Vsebnost mikrohranil v mineralnih gnojilih za gnojenje preko listov (foliarno gnojenje), ki poleg makrohranil oziroma sekundarnih hranil vsebujejo tudi mikrohranila, mora biti najmanj:
(%)
----------------------------------------------------------------
Bor (B) 0,01
Kobalt (Co) 0,002
Baker (Cu) 0,002
Železo (Fe) 0,02
Mangan (Mn) 0,01
Molibden (Mo) 0,001
Cink (Zn) 0,002
----------------------------------------------------------------
4. Seznam dovoljenih organskih kompleksirajočih reagentov za mikrohranila:
a) kelatni reagenti: natrijeve, kalijeve in amonijeve kisline ali soli:
– etilen diamin tetraetanojske kisline:
EDTA C10H16O8N2
– dietilen triamin pentaetanojske kisline:
DPTA C14H23O10N3
– etilen diamin-di (O-hidroksifenil etanojske) kisline:
EDDHA C18H20O6N2
– hidroksi-2 etilen diamin trietanojske kisline:
HEEDTA C10H18O7N2
– etildiamin-di (O-hidroksi P-metil fenil) etanojske kisline:
EDDHMA C20H24N2O6
– etilen diamin di (5-karboksi-2-hidroksifenil) etanojske kisline:
EDDCHA C20H20O10N2;
b) kompleksirajoči reagenti.
14. člen
(embalaža za mineralna gnojila)
Če je embalaža zaprta s plombo, mora imeti plomba ime ali znak proizvajalca oziroma uvoznika.
Če je mineralno gnojilo pakirano v embalaži nad 100 kg ali se daje v promet v razsutem stanju, so lahko podatki iz 9. in 10. člena tega pravilnika navedeni le na spremnih dokumentih.
15. člen
(mineralna gnojila, ki ne izpolnjujejo pogojev za oznako »EC FERTILIZER«)
Mineralna gnojila, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I tega pravilnika, se ne smejo označiti z oznako »EC FERTILIZER«.
Mineralna gnojila iz prejšnjega odstavka so lahko v prometu na podlagi dovoljenja za promet, če izpolnjujejo pogoje mednarodnih ISO standardov, in sta izvid kemijske analize in mnenje, ki ju izdela pooblaščeni laboratorij, pozitivna.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
16. člen
(prehodna določba)
Mineralna gnojila, proizvedena do 30. junija 2003, so lahko označena v skladu z dosedanjimi predpisi do porabe zalog oziroma prenehanja roka uporabnosti.
17. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati:
– pravilnik o kakovosti, o enotnih metodah za preskuse oziroma analize, o načinu jemanja, priprave in pošiljanju vzorcev v analizo, o registru in o načinu deklariranja mineralnih gnojil (Uradni list SRS, št. 36/74 in 12/75),
– odredba o tehničnih pogojih kakovosti in o analitskih metodah za mineralna gnojila (Uradni list RS, št. 17/96).
18. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-02-359/2002
Ljubljana, dne 15. januarja 2003.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
* Ta pravilnik vsebinsko povzema direktive 76/116/EEC, 88/183/EEC, 89/284/EEC, 89/530/EEC, 93/069/EEC, 96/028/EEC, 97/063/EC, 98/003/EC in 98/097/EC