Na podlagi 84., 85., 86., 114. in v zvezi s 109. in 110. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1), ter na podlagi petega odstavka 16. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) in petega odstavka 23. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o identifikaciji in registraciji goved
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uvodna določba)
S tem pravilnikom se določa način identifikacije in registracije goved, spremljanje premikov goved, register goved na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RGG), potni list za govedo (v nadaljnjem besedilu: potni list), centralni register goved (v nadaljnjem besedilu: CRG), ušesno znamko ter način naročanja in dobave ušesnih znamk, naloge javne službe na področju identifikacije in registracije goved ter nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika.
Govedo v Republiki Sloveniji mora biti označeno, zavedeno v RGG iz 17. člena tega pravilnika in registrirano v CRG, da se lahko kadarkoli ugotovi njegova istovetnost zlasti zaradi:
– varovanja zdravja ljudi in živali,
– izvajanja ukrepov kmetijske politike,
– izvajanja selekcije, rodovništva in reprodukcije goved ter drugih strokovnih nalog v živinoreji,
– spremljanja staleža za potrebe statistike.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– govedo je rejna žival iz vrst goved, vključno z vrstami bison bison in bubalus bubalis,
– imetnik goved je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo; imetnik goved je lahko lastnik oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe goved,
– prevoznik je fizična ali pravna oseba, ki prevaža govedo, kadar je prevoz komercialne narave in se opravlja s pridobitnim namenom, in je za to dejavnost vpisan v evidenco pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in način prevoza živali,
– komplet ušesnih znamk sta dve enaki ušesni znamki za označitev goved,
– označitev goved je pravilna vstavitev ušesne znamke v obe ušesi,
– registracija goved pomeni, da je govedo označeno, zavedeno v RGG in da so podatki vpisani v CRG,
– gospodarstvo je kmetijsko ali drugo gospodarstvo, kjer se zadržuje vsaj eno govedo zaradi reje, proizvodnje, nakupa, prodaje, razstave, paše ali drugih namenov, vključno s planinskimi in skupnimi pašniki, razstavami ter zbirnimi centri za živali,
– lokacija je sestavni del gospodarstva, če se zaradi prostorske odmaknjenosti ali iz drugih razlogov gospodarstvo deli na več samostojnih enot,
– klavnica je obrat, ki je registriran za zakol goved,
– veterinarsko-higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS) je organizacija, ki opravlja dejavnost veterinarsko higienske službe v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo,
– KMG-MID gospodarstva je enolična šifra gospodarstva oziroma klavnice ali VHS, ki jo dodeli služba za identifikacijo in registracijo živali in je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo (SI) ter do desetmestne alfanumerične kode,
– premik goved je vsak premik goved med gospodarstvi oziroma lokacijami, razen dnevne ali nekajdnevne paše na bližnjih pašnikih, če govedo ne prihaja v stik z govedom z drugih gospodarstev,
– registracija premika goved pomeni, da so podatki o premiku goved (odhodu ali prihodu) vpisani v CRG,
– pooblaščena organizacija je organizacija, ki v skladu s predpisi o veterinarstvu, o kmetijstvu oziroma o živinoreji opravlja dejavnost označevanja in registracije goved kot javno službo,
– označevalec je uslužbenec pooblaščene organizacije, ki opravlja naloge iz III. poglavja tega pravilnika,
– planina je kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo slovenski kmetijsko okoljski program,
– skupni pašnik je kmetijsko gospodarstvo, na katerem se istočasno pase govedo različnih imetnikov goved in je registriran kot skupni pašnik,
– imetnik goved na planini ali skupnem pašniku je gospodar planine oziroma skupnega pašnika.
3. člen
(služba za identifikacijo in registracijo živali)
Služba za identifikacijo in registracijo živali (v nadaljnjem besedilu: SIR) je služba v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstva), ki je pristojna za izvedbo sistema identifikacije in registracije goved po tem pravilniku.
SIR vodi CRG in skrbi za:
– pripravo, izdajo in razpošiljanje dokumentacije, določene s tem pravilnikom,
– izdajo in distribucijo ušesnih znamk za označevanje goved ter
– evidence o izdanih, porabljenih, uničenih ter izgubljenih ušesnih znamkah in potnih listih.
SIR na spletnih straneh ministrstva objavlja »Navodila o označevanju in registraciji goved«, v katerih so opredeljene operativne podrobnosti izvajanja tega pravilnika, vključno z načinom sporočanja podatkov (formati datotek, obrazci, elektronsko sporočanje), katere morajo pooblaščene organizacije in imetniki goved upoštevati, navodila pa so v pisni obliki na voljo tudi na ministrstvu.
SIR mesečno poroča ministru, pristojnemu za kmetijstvo in VURS o izdanih, porabljenih, uničenih ter izgubljenih ušesnih znamkah in potnih listih.
II. CENTRALNI REGISTER GOVED
4. člen
(centralni register goved)
CRG je ažurna računalniško vodena evidenca goved, iz katere so razvidni zlasti naslednji podatki:
– o rojstvih, označitvah, uvozih, premikih, smrtih in izvozih goved,
– o izdanih ušesnih znamkah in potnih listih, izdanih dvojnikih ušesnih znamk in dvojnikih potnih listov,
– o imetnikih goved, gospodarstvih in lokacijah, kjer se govedo nahaja,
– o zaprošenih in odobrenih državnih finančnih podporah za posamezno govedo,
– o zaporah prometa z govedom na gospodarstvih,
– o nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika,
– o izvajalcih nalog javne službe po tem pravilniku,
– o dobaviteljih ušesnih znamk,
– o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRG z izjemo javnega dostopa.
SIR za vsako gospodarstvo štirikrat letno izda izpis iz CRG, ki velja kot potrdilo o vpisu podatkov po tem pravilniku.
5. člen
(evidenca imetnikov rejnih živali)
Ministrstvo vodi evidenco imetnikov rejnih živali, v katero morajo biti vpisani vsi imetniki goved z enim ali več goved.
V evidenco iz prejšnjega odstavka se imetnik goved vpiše na podlagi zahtevka iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
– osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika goved,
– enotna matična številka občana oziroma matična številka poslovnega subjekta,
– naslov gospodarstva, kjer se goveda nahajajo,
– KMG-MID gospodarstva, če ga že ima.
Vpis v evidenco imetnikov rejnih živali je pogoj za registracijo goved in registracijo premikov goved.
6. člen
(identifikacijska številka živali)
Identifikacijska številka živali na ušesnih znamkah za govedo, izdanih v Republiki Sloveniji, je desetmestna neponovljiva identifikacijska številka živali. Prvi dve mesti zavzema koda Slovenije »SI«, tretje mesto zavzema kontrolna številka, preostala mesta pa zaporedna številka. Identifikacijske številke izdaja SIR.
Ušesne znamke po obliki in vsebini, ki je določena s tem pravilnikom in ima oznako »MKGP«, je dovoljeno izdelovati in distribuirati izključno za namene in na način, ki jih določa ta pravilnik.
7. člen
(označitev goved)
Za pravilno in pravočasno označitev goved je odgovoren imetnik goved. Govedo mora biti označeno čimprej po rojstvu oziroma preden se premakne na drugo lokacijo, najpozneje pa do starosti 20 dni. Govedo se označuje z ušesno znamko iz 35. člena tega pravilnika.
Govedo označuje imetnik goved sam ali pooblaščena organizacija. Če govedo označi pooblaščena organizacija, ta izpolni tudi potrdilo o označitvi, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika.
Ušesnih znamk, s katerimi je govedo označeno, ni dovoljeno iz ušesa odstraniti ali zamenjati. Ušesne znamke je dovoljeno zamenjati le v primerih iz 8. in 12. člena tega pravilnika ali na posebno zahtevo SIR. Vsebine na ušesnih znamkah ni dovoljeno spreminjati.
Imetnik goved sme imeti na gospodarstvu zalogo ušesnih znamk za največ eno leto oziroma največ pet kompletov ušesnih znamk, če ima manj kot pet goved in za te ušesne znamke odgovarja. Če zaradi katerega koli razloga ostanejo ušesne znamke neuporabljene, jih mora imetnik vrniti SIR.
Ne glede na določbe tega člena, je govedo, rojeno in označeno pred 31. decembrom 2000, lahko označeno z eno samo ušesno znamko, in sicer: zeleno ušesno znamko v skladu s predpisom, ki ureja označevanje domačih živali v prometu, medeninasto ušesno znamko ali rumeno ušesno znamko selekcijske službe v skladu s predpisom, ki je urejal vodenje rodovništva, ugotavljanje proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanje plemenjakov.
8. člen
(izguba ušesne znamke)
Če se ušesna znamka izgubi, močno poškoduje ali postane nečitljiva, mora imetnik goved posamezno ušesno znamko čimprej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Imetnik goved mora najpozneje v sedmih dneh naročiti dvojnik ušesne znamke in ga vstaviti v uho takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh od dneva prejema dvojnika ušesne znamke. Dobavitelj ušesnih znamk mora dvojnik dostaviti naročniku najpozneje v štirinajstih dneh od dneva naročila.
Dvojniki ušesnih znamk morajo glede oblike izpolnjevati pogoje iz tega pravilnika, identifikacijska številka živali mora biti ista, kot na originalu, dodatno pa mora biti z rimsko številko označena zaporedna številka izdaje dvojnika ušesne znamke.
9. člen
(izguba ušesne znamke v klavnici, na sejmu, razstavi ali v zbirnem centru)
Če govedo, ki mora biti označeno po tem pravilniku s kompletom ušesnih znamk, na poti v klavnico ali v klavnici izgubi eno ušesno znamko, se sme v klavnici zaklati za prehrano ljudi, če uradni veterinar, ki opravlja pregled goved pred zakolom, ne ugotovi okoliščin, ki bi vzbujale sum o identiteti goveda.
Če govedo, ki mora po tem pravilniku biti označeno s kompletom ušesnih znamk, na sejmu, razstavi ali na poti do tja izgubi eno ušesno znamko, se lahko vrne na gospodarstvo iz katerega izhaja, pri čemer jo morajo spremljati dokumenti, določeni s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
Če govedo na sejmu, razstavi, v klavnici ali na poti do tja izgubi obe ušesni znamki in če ni ugotovljenih okoliščin, ki bi vzbujale sum o identiteti goveda, lahko uradni veterinar oziroma veterinarska organizacija na podlagi spremljajočih dokumentov izda ustrezen dokument, iz katerega so razvidni podatki o identifikaciji goveda, datumu odhoda goveda s sejma oziroma razstave, KMG-MID sejma razstave oziroma klavnice, podatke o gospodarstvu iz katerega izhaja ter o izdajatelju dokumenta, s katerim se dovoli vrnitev goveda na gospodarstvo iz katerega izhaja. Govedo morajo na poti spremljati tudi drugi dokumenti, določeni s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
Če govedo na poti v klavnico ali v klavnici izgubi obe ušesni in če uradni veterinar ne more ugotoviti identitete živali, se z govedom postopa kot z neoznačeno živaljo.
10. člen
(registracija goved)
Ob označitvi goved, rojenih v Republiki Sloveniji, mora imetnik goved poskrbeti tudi za njihovo registracijo. Zato mora v skladu s 25. in 26. členom tega pravilnika sporočiti SIR naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– spol goved,
– pasmo goved,
– datum rojstva goved,
– identifikacijsko številko matere; v primeru presaditve zarodka morata biti vpisani identifikacijski številki biološke matere in nosilke zarodka,
– identifikacijsko številko očeta, če je le-ta poznan,
– KMG-MID gospodarstva; lahko tudi ime in priimek oziroma naziv in naslov imetnika goved,
– kodo označevalca; če je govedo označil imetnik, njegovo kodo,
– podpis označevalca,
– datum označitve in
– podpis imetnika goved.
Govedo je registrirano, ko so podatki iz prejšnjega odstavka vpisani v CRG.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko imetnik za govedo, rojeno pred 1. januarjem 2001, datum rojstva, če le-ta ni poznan, oceni, identifikacijska številka matere pa ni pogoj za registracijo.
11. člen
(označitev in registracija goveda, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije)
Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), mora biti označeno. Spremljati ga mora potni list, izdan v državi, iz katere govedo prihaja. Iz spremljajoče dokumentacije mora biti razviden tudi datum prihoda goved v Republiko Slovenijo.
Podatke za govedo, ki prispe na gospodarstvo iz držav članic EU, mora imetnik sporočiti SIR v skladu s 25. in 26. členom tega pravilnika. Poleg podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora sporočiti tudi podatke o državi rojstva in vseh državah reje, šifro oziroma naslov gospodarstva, s katerega prihaja, in datum prihoda goved v Republiko Slovenijo in priložiti originalni potni list.
12. člen
(označitev in registracija uvoženega goveda)
Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav članic EU, se preoznači z ušesnimi znamkami in identifikacijskimi številkami v skladu s tem pravilnikom, razen, če je namenjeno za zakol in je govedo zaklano v 20 dneh po opravljenih zdravstvenih pregledih v karanteni.
Iz spremljajoče dokumentacije morajo biti, poleg podatkov iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 10. člena tega pravilnika, razvidni še podatki o: državi rojstva, vseh državah reje, šifri oziroma naslovu gospodarstva, s katerega govedo prihaja, in datumu uvoza v Republiko Slovenijo.
Podatke za uvoženo govedo mora imetnik sporočiti SIR v sedmih dneh po odpravi karantene oziroma še pred premikom z lokacije karantene na drugo lokacijo v skladu s 25. členom tega pravilnika. Poleg podatkov iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika, mora sporočiti tudi podatke iz prejšnjega odstavka ter originalno identifikacijsko številko, če je bilo govedo preoznačeno. Podatek o materi goved se sporoči, če je poznan.
13. člen
(potni list)
Potni list izda SIR na podlagi registracije goved v CRG. Imetnik goved hrani potni list na gospodarstvu, kjer se govedo nahaja. Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku.
V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje ali zdravje goved oziroma zaradi zaščite goved pred mučenjem, lahko pristojna veterinarska organizacija dovoli prevoz take goved brez potnega lista. Če gre za neregistrirano govedo, ga je potrebno takoj oziroma še isti dan registrirati.
Imetnik goved, ki ima namen tele premikati z gospodarstva pred starostjo 28 dni, je dolžan poskrbeti za pravočasno registracijo novorojenega teleta in si tako zagotoviti potni list, ki bo spremljal žival ob premiku.
Potni list vsebuje zlasti naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali, datum rojstva, spol, pasmo in identifikacijsko številko matere (v primeru presaditve zarodka je na mestu biološke matere vpisana nosilka zarodka) ali izvor goved v primeru uvoza, ter identifikacijsko številko očeta, če je le-ta poznan,
– KMG-MID gospodarstev ter imena in priimke oziroma nazive in naslove vseh imetnikov goved, pri katerih se je govedo zadrževalo, ter datume premikov,
– KMG-MID gospodarstva, kjer se je govedo rodilo, ali v primeru uvoza državo rojstva in vse države reje,
– premijski status za moško govedo,
– datum izdaje potnega lista,
– številko potnega lista,
– izvod oziroma serijo izdaje potnega lista,
– podpis trenutnega oziroma zadnjega imetnika goved.
Prvi imetnik, ki mu je izdan potni list za govedo, s podpisom jamči, da so podatki na potnem listu točni.
Vsak naslednji imetnik goved mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema goved in se podpisati. S tem potni list za govedo postane veljaven. V ustrezne rubrike potnega lista imetnik goved vpiše tudi premike na planinske in skupne pašnike.
Obrazec potnega lista je v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
14. člen
(začasni potni list)
V izjemnih primerih, ko imetnik oddaja mlado tele preden je pridobil potni list iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko namesto potnega lista govedo ob premiku spremlja začasni potni list (v nadaljnjem besedilu: ZPL). Pred premikom mora biti tele označeno in registrirano v skladu s 7. in 10. členom tega pravilnika. Vse premike goved se sporoča SIR v skladu z 18. in 19. členom tega pravilnika. Z ZPL se lahko premika tele do starosti največ 28 dni in največ enkrat.
ZPL izda pooblaščena organizacija.
ZPL mora vsebovati naslednje podatke:
– naziv pooblaščene organizacije, ki je ZPL izdala, šifro in podpis označevalca, ki s podpisom jamči za točen prepis podatkov iz druge do četrte alinee tega odstavka,
– identifikacijsko številko živali, datum rojstva, spol, pasmo, identifikacijsko številko matere in identifikacijsko številko očeta, če je le-ta poznan,
– datum označitve goved,
– KMG-MID gospodarstva, kjer se je govedo rodilo, ter ime in priimek oziroma naziv in naslov prvega imetnika goved,
– podpis prvega imetnika goved,
– KMG-MID oziroma šifro gospodarstva ter ime in pri imek oziroma naziv ter naslov drugega imetnika goved,
– številko veterinarskega spričevala oziroma veterinarske napotnice.
Po opravljenem premiku drugi imetnik na ZPL vpiše datum prevzema goved, se podpiše in ZPL posreduje SIR oziroma pooblaščeni organizaciji na način, določen v 2. točki prvega odstavka 25. člena in v roku iz 26. člena tega pravilnika. Če je govedo poginilo ali bilo zaklano pred to starostjo, se ZPL vrača SIR v skladu s 16. členom tega pravilnika.
15. člen
(izguba potnega lista)
Če imetnik goved izgubi potni list, mora najpozneje v sedmih dneh od dne, ko je izgubo opazil, zaprositi za dvojnik potnega lista. SIR izda dvojnik, če je iz CRG razvidna ustrezna registracija goved. Po izdaji dvojnika izvirni potni list ni več veljaven. Na dvojniku potnega lista je s serijo izdaje označeno, da gre za dvojnik. Dvojnik potnega lista postane veljaven, ko ga imetnik goved podpiše.
Če imetnik goved, ki mu je bil izdan dvojnik potnega lista, pozneje najde izvirnik, mora le-tega nemudoma vrniti SIR.
16. člen
(vračanje in arhiviranje potnega lista)
Potni list mora biti vrnjen SIR v sedmih dneh od dneva izvoza, zakola, pogina, kraje ali izgube goved.
Potni list za govedo, ki:
– se izvozi, vrne mejna veterinarska inšpekcija, ki na potnem listu potrdi datum in državo izvoza,
– pogine, vrne VHS, ki na potnem listu potrdi datum in kraj pogina,
– se zakolje, vrne klavnica, ki na potnem listu potrdi datum in kraj zakola,
– se zakolje v sili, vrne klavnica ali imetnik goved, ki na potnem listu potrdi datum in kraj zakola v sili,
– je izgubljeno ali ukradeno, vrne imetnik goved v sedmih dneh, ko je izgubo oziroma krajo opazil, z oznako, da gre za izgubo oziroma krajo.
SIR hrani potne liste najmanj tri leta.
17. člen
(register goved na gospodarstvu)
Vsak imetnik goved, z izjemo prevoznika, je dolžan voditi ažuren RGG. Vse spremembe morajo biti redno, najpozneje v 7 dneh po dogodku in pred premikom na drugo lokacijo, vpisane v RGG. RGG vsebuje naslednje podatke:
1. o gospodarstvu:
– KMG-MID gospodarstva ter ime in priimek oziroma naziv in naslov imetnika goved;
2. o vsakem govedu, ki se redi na gospodarstvu:
– identifikacijsko številko živali, datum rojstva, pasmo in spol,
– identifikacijsko številko matere; v primeru presaditve zarodka morata biti vpisana identifikacijski številki biološke matere in nosilke zarodka,
– identifikacijsko številko očeta, če je poznan,
– datum prihoda goved na gospodarstvo ter KMG-MID gospodarstva iz katerega prihaja ali ime in priimek oziroma naziv in naslov prejšnjega imetnika goved,
– datum odhoda goved z gospodarstva ter KMG-MID ali ime in priimek oziroma naziv ter naslov novega imetnika goved oziroma datum smrti, če gre za pogin ali nujni zakol na gospodarstvu;
3. o inšpekcijskem pregledu:
– ime, priimek in podpis inšpektorja, ki je opravil pregled,
– datum pregleda.
RGG mora imetnik hraniti na lokaciji, kjer je govedo oziroma na način, da je RGG s te lokacije praktično dostopen. RGG se lahko vodi v pisni ali elektronski obliki. Podatke je potrebno hraniti najmanj tri leta od dne, ko zadnje govedo zapusti gospodarstvo.
18. člen
(premik goved – odhod)
Z gospodarstva se sme premikati le označeno govedo, ki ga spremlja veljaven potni list ali ZPL.
Imetnik goved, razen prevoznika, je dolžan o odhodu goved z gospodarstva obvestiti SIR v skladu z določbami 25. in 26. člena tega pravilnika.
Imetnik goved mora sporočiti naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID svojega gospodarstva,
– datum odhoda goved z gospodarstva,
– vzrok odhoda goved z gospodarstva v primeru izgube, kraje oziroma zakola v sili izven klavnice,
– številko veterinarskega spričevala oziroma veterinarske napotnice,
– KMG-MID gospodarstva, kamor govedo odhaja.
19. člen
(premik goved – prihod)
Imetnik goved sme na gospodarstvo sprejeti le označeno govedo, ki ga spremlja veljaven potni list ali ZPL.
Imetnik goved, razen prevoznika, je dolžan o prihodu goved na gospodarstvo obvestiti SIR v skladu z določbami 25. in 26. člena tega pravilnika.
Novi imetnik sporoči zlasti naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID svojega gospodarstva,
– datum prihoda goved na gospodarstvo,
– KMG-MID gospodarstva, od koder govedo prihaja.
20. člen
(zakol goved)
Klavnica sme v klanje sprejeti le označeno govedo, ki ga spremlja veljaven potni list ali ZPL. Klavnica mora o zakolu goved obvestiti SIR najpozneje v sedmih dneh po prihodu v klavnico oziroma še preden je meso dano v promet. Klavnica mora sporočiti tudi podatke o govedu, ki je bilo zaklano v sili izven klavnice, če je bil trup poslan v klavnico. Podatke klavnica sporoča SIR v elektronski obliki neposredno v CRG, in sicer v paketni obliki ali z ročnim vnosom podatkov.
Klavnica mora sporočiti naslednje podatke:
a) V primeru zakola registriranih goved:
– identifikacijsko številko živali,
– klavno številko, če obstaja,
– KMG-MID klavnice, kjer je bilo govedo zaklano,
– datum prihoda goved v klavnico,
– KMG-MID gospodarstva, od koder govedo prihaja,
– datum smrti (zakola),
– starostno kategorijo goved, kot jo določajo predpisi o ocenjevanju govejih trupov na klavni liniji,
– maso trupa ali živo maso ob zakolu;
b) v primeru zakola goveda, ki je bilo uvoženo največ 20 dni pred zakolom ali prihaja neposredno iz držav članic EU in ni registrirano v CRG:
– identifikacijsko številko živali,
– datum rojstva goved,
– spol goved,
– pasmo, če je poznana,
– identifikacijsko številko matere, če je poznana,
– šifro zadnjega gospodarstva v državi uvoza, če je poznana,
– klavno številko, če obstaja,
– KMG-MID klavnice, kjer je bilo govedo zaklano,
– datum prihoda v klavnico,
– državo uvoza, državo rojstva in države reje,
– datum smrti (zakola),
– starostno kategorijo goved, kot jo določajo predpisi o ocenjevanju govejih trupov na klavni liniji,
– maso trupa ali živo maso ob zakolu.
21. člen
(pogin goved)
Območne enote VHS morajo v CRG sporočati podatke o poginjenem govedu in mrtvorojenih teletih. Podatke sporočajo v elektronski obliki najpozneje v sedmih dneh od datuma smrti oziroma prevzema trupla.
Sporočati morajo naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID gospodarstva, kjer je govedo poginilo oziroma od koder je bilo odpeljano,
– šifro objekta za zbiranje živalskih trupel in obdukcijo območne enote VHS,
– datum smrti (pogina) goved,
– datum prevzema trupla.
V primeru mrtvorojenih telet, telet, ki so poginila po porodu in neoznačenih telet do starosti 20 dni morajo v CRG sporočati naslednje podatke:
– KMG-MID gospodarstva, kjer je tele poginilo oziroma od koder je bilo odpeljano,
– šifro objekta za zbiranje živalskih trupel in obdukcijo območne enote VHS,
– identifikacijsko številka matere,
– spol,
– datum rojstva,
– datum smrti (pogina) teleta,
– datum prevzema trupla.
V primeru pogina starejših neoznačenih in neregistriranih goved morajo v CRG sporočati naslednje podatke:
– KMG-MID gospodarstva, kjer je govedo poginilo oziroma od koder je bilo odpeljano,
– šifro objekta za zbiranje živalskih trupel in obdukcijo območne enote VHS,
– spol,
– datum rojstva, oziroma leto in mesec rojstva, če datum ni znan,
– datum smrti (pogina) goved,
– datum prevzema trupla.
22. člen
(izvoz goved)
Mejna veterinarska inšpekcija najpozneje v sedmih dneh obvesti SIR o prehodu goved čez državno mejo.
Mejna veterinarska inšpekcija mora SIR sporočiti naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID gospodarstva, od koder govedo prihaja,
– datum prehoda čez mejo,
– državo, v katero je govedo namenjeno.
Imetnik goved, ki govedo izvaža, mora sporočiti SIR naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID svojega gospodarstva,
– datum odhoda,
– državo, v katero je govedo namenjeno.
23. člen
(premik goved iz Republike Slovenije v državo članico EU)
Ob premiku goved iz Republike Slovenije v državo članico EU, govedo spremlja potni list do namembnega gospodarstva.
Imetnik goved, ki govedo oddaja, mora sporočiti SIR podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena.
24. člen
(premik goved – planine in skupni pašniki)
Ne glede na določbe 18. in 19. člena tega pravilnika se premik goved na planine in skupne pašnike in nazaj na gospodarstvo v času med 1. majem in 15. oktobrom javi tako, da imetnik goved na planini oziroma skupnem pašniku najpozneje v sedmih dneh po prigonu goved SIR sporoči naslednje podatke:
– KMG MID planine oziroma skupnega pašnika,
– identifikacijske številke živali,
– KMG MID gospodarstva, od koder je govedo prišlo,
– datum prihoda goved na planino oziroma skupni pašnik,
– predviden datum odhoda nazaj na domače gospodarstvo.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo za planine in skupne pašnike v naslednjih upravnih enotah: Ajdovščina, Cerknica, Dravograd, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kranj, Lenart, Maribor, Mozirje, Nova Gorica, Postojna, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tolmin, Tržič in Velenje.
Podatki se sporočajo SIR v skladu s 25. in 26. členom tega pravilnika. Če se dejanski datum odhoda goved s planine oziroma skupnega pašnika razlikuje od sporočenega predvidenega datuma odhoda nazaj na domače gospodarstvo, imetnik goved na planini oziroma skupnem pašniku najpozneje v sedmih dneh po odhodu sporoči dejanski datum odhoda goved. V primeru pogina ali odhoda na drugo gospodarstvo se odhod sporoča v skladu z določbami tega pravilnika.
25. člen
(sporočanje podatkov)
Imetnik goved sporoča podatke iz tega pravilnika SIR na enega od naslednjih načinov:
1. neposredno v CRG v elektronski obliki. Imetnik goved mora biti vključen v sistem elektronskega poslovanja s SIR in pridobiti avtorizacijo za javljanje v elektronski obliki. Avtorizacija se imetniku goved podeli na podlagi zahteve. Ob dodelitvi avtorizacije se imetnika vpiše v evidenco elektronskega poslovanja s SIR;
2. preko pooblaščenih organizacij, ki podatke vpišejo v CRG. Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o prejemu podatkov. Podatki o premikih živali iz 18. in 19. člena tega pravilnika se sporočajo le preko veterinarskih organizacij ali na način iz prejšnje točke;
3. preko drugih subjektov:
– VHS sme po pooblastilu in v imenu imetnika goved javiti odhod goved z gospodarstva za tiste živali, ki so poginile, in je VHS odpeljal truplo,
– klavnica sme po pooblastilu in v imenu imetnika goved javiti odhod goved z gospodarstva za tiste živali, ki so prišle v klavnico za zakol.
Podatki po tem pravilniku se sporočajo na obrazcih, v formatih datotek ali na druge načine, ki jih določi SIR v skladu s tretjim odstavkom 3. člena tega pravilnika.
26. člen
(roki za sporočanje podatkov)
Rok za sporočanje in vpis podatkov v CRG je sedem dni od dogodka, oziroma pred premikom goved na drugo lokacijo. Če imetnik goved sporoča podatke preko pooblaščene organizacije v skladu z 2. točko prvega odstavka 25. člena, je dolžan podatke pooblaščeni organizaciji sporočiti najpozneje v štirih dneh po dogodku. Pooblaščena organizacija je dolžna podatek vnesti v CRG najpozneje v naslednjih treh dneh.
27. člen
(točnost podatkov)
Imetnik goved je odgovoren za točnost sporočenih podatkov SIR in vpisanih podatkov v RGG. Imetnik mora hraniti dokumente, ki potrjujejo točnost podatkov.
V primeru, ko imetnik goved na podlagi izpisa iz CRG ugotovi, da podatki niso točni, ima pravico in dolžnost zahtevati popravek. Na zahtevo pristojnih služb mora resničnost danih podatkov dokazati.
Če SIR ugotovi neskladnost med posredovanimi podatki in podatki v CRG, na to opozori imetnika goved zaradi uskladitve.
28. člen
(dostop do podatkov in dokumentov)
RGG, potni listi ter govedo na gospodarstvu morajo biti na voljo za pregled veterinarski in kmetijski inšpekciji ter SIR oziroma pooblaščeni organizaciji, kadar je to potrebno zaradi ugotavljanja dejanskega stanja v upravnem postopku.
Podatki iz CRG se uporabljajo za naslednje namene:
1. podatki iz CRG za celotno območje Republike Slovenije so na voljo za vpogled:
– SIR – za izvajanje sistema identifikacije in registracije goved,
– VURS in službam, na katere VURS prenese naloge s področja varovanja zdravja ljudi in živali ter nadzora nad sistemom identifikacije in registracije živali – za namene varovanja zdravja ljudi in živali ter nadzor nad sistemom identifikacije in registracije živali,
– Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo – za opravljanje nadzora nad sistemom identifikacije in registracije goved in
– Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja – za administrativno kontrolo državnih finančnih pomoči;
2. podatki iz CRG za gospodarstva, ki so vključena v nacionalni program selekcije in kontrole, za celotno območje Republike Slovenije so na voljo za vpogled selekcijski službi za izvajanje predpisanega programa selekcije in kontrole;
3. podatki iz CRG za območje pristojnosti so na voljo za vpogled pooblaščenim organizacijam za izvajanje sistema identifikacije in registracije goved ter osebam, ki so pooblaščene za sprejemanje vlog za državne pomoči, za kontrolo vlog;
4. imetnik goved ima pravico do vpogleda do vseh podatkov o svojem govedu, o gospodarstvu in o imetniku rejnih živali v CRG. Do vpogleda do teh podatkov ima pravico tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, če je gospodarstvo del kmetijskega gospodarstva;
5. podatki so dostopni tudi za druge namene v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, veterinarstvo in živinorejo.
Podatki o gospodarstvih in imetnikih goved so dostopni v času, ko so aktualni, ter še najmanj pet let po prenehanju aktivnosti na gospodarstvu. Drugi podatki, zlasti podatki o govedu, pa so dostopni še najmanj tri leta po zakolu, poginu oziroma izvozu goved.
Vsi podatki se arhivirajo na način, ki omogoča trajno dostopnost podatkov.
29. člen
(javni dostop do podatkov)
Podatki iz CRG so dostopni javnosti v obliki, ki ni v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Javnosti so dostopni zlasti podatki o govedu, za katerega je klavnica sporočila podatke o zakolu, in sicer naslednji podatki: identifikacijska številka živali, ime in priimek oziroma naziv imetnika, naslov gospodarstva, datum rojstva živali, kraj oziroma država rojstva, države reje, država zakola živali, klavnica.
III. POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE
30. člen
(izvajalci javne službe)
Izvajalci javne službe na področju označevanja in registracije goved so pooblaščene organizacije.
SIR vodi evidenco pooblaščenih organizacij in označevalcev, ki vsebuje naslednje podatke: šifro, firmo in sedež pooblaščene organizacije, šifro in osebno ime označevalca.
31. člen
(naloge pooblaščenih organizacij)
Pooblaščene organizacije imajo po tem pravilniku zlasti naslednje naloge:
– označevanje goved,
– prenašanje podatkov (zlasti podatki o novorojenem ali uvoženem govedu, podatki o premikih, podatki o premikih z ZPL idr.) v CRG,
– posredovanje podatkov o izgubljenih ušesnih znamkah, potnih listih idr.,
– izdaja ZPL,
– arhiviranje dokumentov iz druge, tretje in četrte alinee tega člena za dobo najmanj treh let,
– posredovanje pri odpravi napak in vzdrževanju integritete CRG,
– izpisovanje stanja iz CRG na zahtevo imetnika goved,
– vračanje dokumentov SIR.
32. člen
(obveznosti pooblaščenih organizacij)
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo pooblaščene organizacije v okviru svoje pristojnosti in morajo pri svojem delu upoštevati zlasti:
– dosledno izvajanje določb tega pravilnika,
– upoštevanje predpisov o varovanju osebnih podatkov,
– uporabo podatkov, do katerih imajo dostop na podlagi tega pravilnika, izključno za namen izvajanja tega pravilnika oziroma namen iz 28. člena tega pravilnika,
– natančen vnos podatkov v CRG,
– upoštevanje »Navodil o označevanju in registraciji goved«, ki jih izdaja SIR,
– opozarjanje imetnikov goved na napake in nudenje pomoči pri odpravi le-teh,
– vodenje pisarniškega poslovanja pri delu, ki se nanaša na izvajanje tega pravilnika,
– vodenje arhiva dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje tega pravilnika: potrdila o označitvi, ZPL in drugih dokumentov in obrazcev po tem pravilniku,
– vodenje lastnih evidenc o opravljenem delu, zlasti označitvah, preoznačitvah, registracijah goved, registracijah premikov idr.
33. člen
(financiranje)
Stroške storitev pooblaščenih organizacij po tem pravilniku plačajo imetniki goved.
Najvišje cene storitev po tem pravilniku in morebitni delež sofinanciranja s strani ministrstva določi minister, pristojen za kmetijstvo, s posebnim sklepom.
34. člen
(nadziranje in ukrepi)
SIR pri pooblaščenih organizacijah opravlja redne in naključne preglede, s katerimi spremlja kakovost opravljanja obveznosti po tem poglavju in o opravljenih pregledih ter ugotovitvah poroča ministru, pristojnemu za kmetijstvo.
Pooblaščene organizacije nadzirata tudi veterinarska in kmetijska inšpekcija, vsaka v okviru svojih pristojnosti in pooblastil.
V primeru ugotovljenih kršitev 31. in 32. člena tega pravilnika, SIR o tem obvesti inšpekcijo iz prejšnjega odstavka in koncedenta.
IV. DOBAVA IN NAROČANJE UŠESNIH ZNAMK
35. člen
(ušesna znamka)
Govedo se fizično označuje s po obliki in vsebini enakima ušesnima znamkama v vsako uho. Ženski in moški del posamezne znamke sta vsebinsko identična. Označevanje goved po tem pravilniku se izvaja izključno z ušesno znamko, na kateri so natisnjene predhodno odobrene identifikacijske številke in druga vsebina, ki jo v kontingentu določi SIR in je izdana po določbah tega poglavja.
Ušesna znamka je rumene barve in sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita in ju ni več možno ponovno uporabiti. Znamka je najmanj 45 mm dolga, 55 mm široka in tehta največ 12 g. Na ušesni znamki so, kot je prikazano v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, v črni barvi odtisnjene:
– kratica pristojnega organa, ki izdaja ušesne znamke (MKGP),
– črtna koda identifikacijske številke, velikosti najmanj 8 mm,
– identifikacijska številka živali iz 6. člena tega pravilnika; dvomestna oznaka Slovenije (SI) in prve štiri številke iz te osemmestne številke so natisnjene v velikosti 6 mm, zadnje štiri pa v velikosti 20 mm.
Ušesna znamka mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
– ušesna znamka mora biti plastična, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože; iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje. Obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja morajo trajati najmanj osem let oziroma celo življenjsko dobo živali,
– konica mora biti kovinska ali iz drugega primernega materiala, ostra in primerne trdote (če gre za plastiko, mora biti trdota konice minimalno 75 Shore D), da zlahka prebode uho. Konica mora biti močno vsidrana v moški del znamke. Material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda, zagotovljeni morajo biti optimalni pogoji za celjenje rane,
– spoj obeh delov znamke mora zagotavljati, da vstavljene ušesne znamke ni možno odstraniti, ne da bi razlomili spoj oziroma tako poškodovali znamko, da jo bi bilo nemogoče ponovno uporabiti,
– izpad vstavljenih ušesnih znamk ne sme presegati 3% v prvem letu in 5% v osmih letih po vstavitvi,
– tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen najmanj osem let oziroma celo življenjsko dobo živali; ni ga mogoče odstraniti z drgnjenjem ali uporabo razredčil,
– ušesna znamka mora biti takšna, da jo označevalec zlahka vstavi v uho; za spojitev obeh delov je potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta dela spojena. Po aplikaciji se ušesna znamka tekoče sprosti iz klešč.
36. člen
(dobavitelji ušesnih znamk)
Dobavitelji ušesnih znamk za označevanje goved po tem pravilniku so pravne ali fizične osebe, ki so vpisane v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk. Posamezen dobavitelj ušesnih znamk mora v skladu z določbami tega pravilnika zagotavljati dobavo ušesnih znamk, dobavo dvojnikov ušesnih znamk in dobavo klešč ter igel za nameščanje ušesnih znamk.
37. člen
(vpis v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk)
Ponudnik, ki želi dobavljati ušesne znamke po tem pravilniku, mora na ministrstvo vložiti vlogo za vpis v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk. Popolna vloga mora vsebovati:
– naziv in naslov ponudnika in kontaktne podatke,
– reference ponudnika, s katerimi izkazuje, da razpolaga s takšnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo posla,
– izpolnjen in podpisan obrazec o izpolnjevanju splošnih in tehničnih pogojev za dobavo ušesnih znamk za označevanje goved, ki se ga na zahtevo dobi pri ministrstvu,
– izjavo, da ponujena ušesna znamka izpolnjuje vse zahtevane pogoje in reference,
– izjavo o zagotavljanju dobav v predpisanih rokih,
– izjavo, da je ponudnik opremljen za elektronsko povezovanje s CRG,
– opis sistema kontrole nad postopki, ki zagotavljajo: točnost izpisovanja identifikacijskih številk, stalno kvaliteto tiska in kvaliteto distribucije do naročnikov,
– vzorec ušesnih znamk in klešč,
– ponudbo, iz katere morajo biti razvidni:
– dobavni roki,
– cena kompleta ušesnih znamk,
– cena dvojnikov ušesnih znamk,
– cena klešč za aplikacijo ušesnih znamk.
Ponudba mora veljati za obdobje najmanj enega leta. Dobavitelj ušesnih znamk mora dobavljati vrsto blaga, ki ga je ponudil v vlogi. Navedene cene iz ponudbe veljajo za najvišje. Dobavitelj ušesnih znamk se mora odzvati na vsako naročilo ne glede na količino ali vrsto blaga.
Če ponudnik na ministrstvo vloži popolno vlogo, ki izpolnjuje vse zahteve iz prvega odstavka tega člena, mu minister izda odločba o vpisu v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk in dodeli uporabniško ime in geslo za dostop do računalniške aplikacije za naročanje ušesnih znamk za eno leto.
Za podaljšanje odločbe dobavitelj najmanj en mesec pred iztekom odločbe vloži vlogo, ki mora vsebovati novo ponudbo in pozitivno referenco o dobavljanju ušesnih znamk, ki jo izda ministrstvo.
38. člen
(izbris iz evidence dobaviteljev ušesnih znamk)
Dobavitelj ušesnih znamk, za katerega se izkaže, da dobavlja neprimerno blago oziroma posluje v nasprotju z določbami tega pravilnika, se izbriše iz evidence dobaviteljev ušesnih znamk in izgubi pravico dobavljanja.
Dobavitelja se iz evidence izbriše če:
– dobavlja ušesne znamke, ki ne ustrezajo določbam tega pravilnika,
– dobavlja ušesne znamke z neustrezno vsebino ali se identifikacijske številke podvajajo,
– izvaja naročila brez predhodnega preverjanja v CRG in brez soglasja SIR,
– izpad ušesnih znamk preseže dovoljeno mejo,
– se pokaže neustrezna kvaliteta materiala, spoja, barve ali napisa,
– so paketi naslovljeni napačno ali niso ustrezno označeni,
– so preseženi dobavni roki,
– preneha z dobavami,
– ob dobavah spremeni katerikoli parameter iz vloge za vpis brez predhodnega soglasja SIR,
– poteče obdobje dobavljanja, določeno v odločbi.
O izbrisu dobavitelja ušesnih znamk iz evidence odloči minister z odločbo v upravnem postopku.
39. člen
(objava podatkov o dobavitelju ušesnih znamk)
SIR v publikacijah in na svojih spletnih straneh objavi podatke o dobaviteljih ušesnih znamk, vpisanih v evidenco. Objavijo se zlasti naslednji podatki o dobavitelju:
– naziv in naslov ter kontaktni podatki,
– tip ušesne znamke in glavne tehnične specifikacije,
– cene in dobavni roki iz ponudbe.
Na način iz prejšnjega odstavka se objavi tudi izbris iz evidence dobaviteljev ušesnih znamk.
40. člen
(naročniki ušesnih znamk)
Naročniki ušesnih znamk so:
– imetniki goved, ki so vpisani v evidenco imetnikov goved, imajo KMG-MID gospodarstva in avtorizacijo za dostop do CRG oziroma imetniki goved na gospodarstvih, kjer se rodi ali uvozi žival. Imetniki goved lahko naročijo ušesne znamke samo za potrebe označevanja goved na svojem gospodarstvu,
– pooblaščene organizacije iz štirinajste alinee 2. člena tega pravilnika, ki pa morajo SIR sproti sporočati o posredovanih identifikacijskih številkah imetnikom goved oziroma svojim uslužbencem, ki so pri SIR evidentirani kot označevalci.
Vsako naročilo ušesnih znamk se predhodno preverja v CRG in se lahko izvede šele po odobritvi SIR.
Naročnik ušesnih znamk je odgovoren za pravilno hrambo prejetih ušesnih znamk in evidentiranje njihove uporabe.
41. člen
(naročanje ušesnih znamk)
Naročnik naroča ušesne znamke neposredno pri dobavitelju, ki je vpisan v evidenci dobaviteljev ušesnih znamk pri SIR. Ušesne znamke se naročijo za obdobje največ enega leta, za predvideno število novih rojstev glede na stalež goved na kmetijskem gospodarstvu oziroma na območju pristojnosti pooblaščene organizacije.
Naročilo mora vsebovati naslednje podatke:
– število naročenih ušesnih znamk,
– KMG-MID gospodarstva, na katerem je oziroma bo govedo,
– šifro pooblaščene organizacije, če naroča organizacija,
– podatke o naročniku.
Dobavitelj mora za izvedbo vsakega naročila dobiti soglasje SIR. Dobavitelj mora SIR sproti sporočati podatke o ušesnih znamkah, ki jih je dobavil, o naročniku in o odposlanih identifikacijskih številkah.
42. člen
(naročanje dvojnikov ušesnih znamk)
Naročnik naroči dvojnik ušesne znamke neposredno pri dobavitelju, ki je vpisan v evidenci dobaviteljev ušesnih znamk pri SIR. Dvojniki ušesnih znamk se smejo naročati samo za nadomestitev izgubljene, poškodovane ali nečitljive ušesne znamke za žive živali.
Naročilo za dvojnik ušesne znamke mora vsebovati naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali z oznako »komplet« ali »enojna« ušesna znamka,
– KMG-MID gospodarstva, na katerem se nahaja govedo,
– šifro pooblaščene organizacije, če naroča organizacija,
– podatke o naročniku.
Dobavitelj mora za izdobavo vsakega dvojnika ušesnih znamk dobiti soglasje SIR. Dobavitelj mora zagotoviti dobavo v roku iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.
43. člen
(oprema paketa)
Dobavitelj ušesnih znamk mora naročniku le-te izročiti v paketih.
Paketi ušesnih znamk morajo imeti priložena navodila za vstavljanje znamk v uho. Če je naročnik znamk imetnik goved se v paket priložijo tudi potrdila o označitvi goved.
Vsak paket je označen z naslovom prejemnika, najnižjo in najvišjo identifikacijsko številko ter številom označitvenih kompletov v paketu.
Paketi dvojnikov ušesnih znamk morajo imeti priložen seznam dvojnikov.
V. NADZOR
44. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika sistematično opravljata veterinarska in kmetijska inšpekcija, vsaka v okviru svojih pristojnosti in pooblastil.
Nadzor se izvaja na gospodarstvih, kjer se zadržuje govedo, pri imetnikih goved, pri pooblaščenih organizacijah in pri evidentiranih dobaviteljih ušesnih znamk, ki morajo inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč.
V klavnici se mora uradnemu veterinarju omogočiti vpogled v potne liste in elektronsko povezavo za dostop do CRG v času izvajanja nadzora.
45. člen
(pooblastila inšpektorja)
Inšpektor, ki se na zahtevo izkaže z ustreznimi dokumenti, ima pravico, da:
– ob vsakem času vstopi v objekte, ki se uporabljajo za rejo goved oziroma se govedo v njih zadržuje, ali v prostore pooblaščenih organizacij in v prostore evidentiranih dobaviteljev ušesnih znamk,
– izbere in po potrebi učvrsti govedo za pregled oziroma slednje zahteva od imetnika goved,
– odvzame dokumentacijo ali stvari, ki se nanašajo na identifikacijo in registracijo goved,
– pregleda zapise in dokumente, ki se nanašajo na identifikacijo in registracijo goved, si izdela kopijo ali zaseže katerikoli dokument po tem pravilniku, kar mora navesti v zapisniku,
– dostopa do arhiva in preverja ustreznost arhiviranja; pri tem lahko zahteva pomoč osebe, odgovorne za arhiv,
– v primeru arhiviranja podatkov v elektronski obliki, zahteva izpis podatkov in parafiranje s strani imetnika goved,
– zahteva predložitev še neuporabljenih ušesnih znamk,
– za namen nadzora nad označevanjem in registracijo goved lahko privede predstavnike EU oziroma druge osebe, ki so pristojne za nadzor nad označevanjem in registracijo živali,
– izreka ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili ter preverja izvajanje in učinek izrečenih ukrepov.
46. člen
(inšpekcijski pregled na gospodarstvu v okviru sistematičnega nadzora)
Inšpekcijski pregled na gospodarstvu v okviru sistematičnega nadzora sestoji predvsem iz naslednjih sklopov:
1. ugotavljanje števila goved in načina označitve; prešteje se vse govedo, ki se v času pregleda nahaja na gospodarstvu in ugotavlja ustreznost označitve;
2. pregled potnih listov za govedo; ugotavlja se število in hramba potnih listov in ali je imetnik vanj vpisal vse zahtevane podatke in se podpisal;
3. primerjava staleža goved na gospodarstvu s stanjem v CRG; ugotavlja se sporočanje premikov in novih rojstev goved in vzroke morebitnih neskladij. Govedo, ki se nahaja na gospodarstvu, v CRG pa ni registrirano, se navede v zapisnik;
4. pregled RGG; ugotavlja se ažurnost vpisovanja podatkov.
Inšpekcijski pregled na gospodarstvu zajema vse govedo, ki mora biti označeno po tem pravilniku. Letno se pregleda najmanj deset odstotkov gospodarstev. Delež kontrol se poviša na območjih, kjer je ugotovljeno neizvajanje ali hujše odstopanje od določb tega pravilnika. To povišanje velja za tekoče in naslednje leto. Minimalni delež kontrol se lahko zniža na pet odstotkov letno, ko je s strani Evropske komisije potrjena operativnost CRG.
Inšpekcijski pregled je praviloma nenajavljen, če pa gre za predhodne najave, naj bo čas od najave do pregleda čim krajši oziroma naj ne preseže 48 ur. Inšpektor pregled evidentira v RGG iz 17. člena tega pravilnika.
Inšpektor o pregledu napiše zapisnik in v primeru ugotovljenih nepravilnosti odredi odpravo pomanjkljivosti v roku, ki ga določi. V primerih, ko ugotovljena kršitev ni bila odpravljena v določenem roku, inšpektor odredi nov ukrep oziroma odstopi zadevo v reševanje drugim pristojnim službam.
47. člen
(izbor gospodarstev za inšpekcijski pregled v okviru sistematičnega nadzora)
Izbor gospodarstev, na katerih se izvede inšpekcijski pregled, se opravi na podlagi analize tveganja, lahko pa tudi na podlagi naključnega izbora, prijave ali podanega suma. Pri izdelavi analize tveganja se upoštevajo predvsem naslednji dejavniki:
1. stalež goved;
2. prisotnost tveganja za zdravje ljudi in živali;
3. zdravstveno stanje živali, zlasti morebitni dosedanji izbruhi bolezni na gospodarstvu oziroma območju;
4. vsota zahtevkov za premije oziroma vsota premijskih izplačil in razlika v zaprošeni in izplačani premiji med tekočim in prejšnjim letom;
5. bistvene spremembe na gospodarstvu v primerjavi s stanjem prejšnjih let;
6. rezultati nadzora iz prejšnjih let, zlasti:
– zatečeno neoznačeno in neregistrirano govedo na gospodarstvu,
– hude pomanjkljivosti pri vodenju RGG,
– hude pomanjkljivosti pri hranjenju potnih listov ali arhiviranju dokumentov;
7. pravilnost in pravočasnost sporočanja podatkov v CRG;
8. drugi dejavniki.
48. člen
(ukrepi inšpektorja)
Pri opravljanju sistematičnega nadzora lahko inšpektor poleg ukrepov, določenih v drugih predpisih, odredi zlasti naslednje:
– ukrepe in določi rok za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v zvezi določbami tega pravilnika,
– označitev neoznačenih in neustrezno označenih goved,
– dopolnitev in uskladitev vpisov v obvezne evidence,
– uskladitev stanja v CRG s staležem goved na gospodarstvu,
– začasno, do odprave nepravilnosti, prepove promet z govedom, ki ni pravilno označeno, če označitev enega ali več goved na gospodarstvu samo deloma ni v skladu s tem pravilnikom,
– začasno, do odprave nepravilnosti, prepove promet z vsem govedom na in z gospodarstva, če več kot 20% goved ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede označitve. Če je v hlevu manj kot 10 goved, se ta ukrep uporabi samo, če so nepopolno označene tri živali ali več,
– začasno, do odprave nepravilnosti, prepove promet z vsem govedom, če imetnik v rokih ne sporoča novih rojstev telet ali premikov goved na oziroma z gospodarstva,
– do odprave nepravilnosti, prepove promet z vsem govedom na gospodarstvu, če ena ali več goved na gospodarstvu v celoti ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede označitve in določi rok dveh delovnih dni, da imetnik goved dokaže istovetnost in izvor goved. Če imetnik goved tega ne more dokazati v navedenem roku, se neidentificirano govedo nemudoma in brez odškodnine usmrti in neškodljivo odstrani pod veterinarskim nadzorom.
49. člen
(poročanje o sistematičnem nadzoru)
Ob vsakem inšpekcijskem pregledu se izpiše zapisnik, ki je enoten za celotno območje države.
Iz zapisnika morajo biti razvidni rezultati inšpekcijskega pregleda, ugotovitve o kršitvah določb tega pravilnika, razlogi za pregled ter prisotne osebe. Imetnik ali druga odgovorna oseba mora zapisnik podpisati in imeti možnost dajanja pripomb na vsebino.
Ugotovitve inšpekcijskega pregleda na gospodarstvu se vnašajo v posebno, ločeno podatkovno bazo, ki je namenjena izključno shranjevanju podatkov o nadzoru in pripravi ocene tveganja in omogoča statistično obdelavo podatkov.
V primeru izreka ukrepa prepovedi prometa z govedom inšpektor to označi v CRG.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(označevanje goved v prehodnem obdobju)
Če govedo, ki je označeno na načine iz petega odstavka 7. člena tega pravilnika, ušesno znamko izgubi, se izguba le-te nadomesti tako, da bo govedo označeno v skladu z določbami tega pravilnika.
Ne glede na določbe prvega odstavka 12. člena tega pravilnika ni potrebno preoznačiti goved, ki se uvaža iz Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Litve, Latvije, Estonije, Malte in Cipra do 30. aprila 2004, če originalna označitev izpolnjuje zahteve tega pravilnika in zagotavlja neponovljivost označitve.
Govedo, rojeno po 31. decembru 1997, je treba do 30. aprila 2004 označiti tako, da bo označeno z dvema ušesnima znamkama v skladu z določbami tega pravilnika.
51. člen
(registracija goved v prehodnem obdobju)
Govedo, rojeno pred 1. januarjem 2001, je treba označiti in vpisati v CRG najpozneje do 30. marca 2003.
52. člen
(prehodni roki)
11. člen tega pravilnika se začne uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k EU.
14. člen tega pravilnika se začne uporabljati 30. junija 2003, do takrat se lahko kot ZPL uporablja potrdilo o označitvi.
Klavnice se morajo uskladiti z določbami 20. člena tega pravilnika najpozneje do 30. junija 2003.
23. člen tega pravilnika se začne uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k EU.
1. točka prvega odstavka 25. člena se začne uporabljati 30. junija 2003.
Druga alinea 3. točke 25. člena tega pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2004.
Četrti odstavek 49. člena tega pravilnika se začne uporabljati 30. junija 2003.
53. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati odredba o označevanju in registraciji goved (Uradni list RS, št. 86/99, 59/00, 111/00, 118/00, 82/01 in 85/01).
54. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-20-65/2002
Ljubljana, dne 11. februarja 2003.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
