Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča, in v postopku za preizkus pobude Janija Grosa iz Trbovelj na seji dne 6. februarja 2003

1. 9. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 56/98) ni v neskladju z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave se zavrne.

1. Računsko sodišče izpodbija prehodno določbo predpisa vlade, po kateri delavci, ki ne izpolnjujejo predpisanega pogoja izobrazbe za delovno mesto, na katerega so razporejeni na dan uveljavitve tega predpisa, ker imajo eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane, obdržijo pri novi razporeditvi razporeditev na delovno mesto, za katero je predvidena ena stopnja višje izobrazbe, če imajo na dan njegove uveljavitve najmanj 10 let delovnih izkušenj na takšnem delovnem mestu in so stari najmanj 45 let. Delavci, ki so na ta dan razporejeni na delovno mesto s pogojem, da v določenem času pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe, pa ne izpolnjujejo prej navedenih pogojev, obdržijo pri novi razporeditvi pogojno razporeditev. Računsko sodišče meni, da je takšna ureditev v nasprotju z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZRPJZ), ki naj izjeme pri določanju plač ne bi dopuščal.
2. Pobudnik Jani Gros meni, da ureditev ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena ustave, ker naj bi bili glede na pogoja starosti in delovnih izkušenj na delovnem mestu drugi delavci v primerjavi z delavci Ministrstva za obrambo v privilegiranem položaju. Z odločbo z dne 29. 11. 1999 je bil namreč z delovnega mesta svetovalca za zaščito in reševanje /svetovalec II/ razporejen na delovno mesto referenta za zaščito in reševanje /referent I/ s pogojem, da sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z izobraževalnim programom, pridobil izobrazbo, ki se zahteva za to delovno mesto.

3. Po četrtem odstavku 3. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. – v nadaljevanju: ZDDO) vlada določi skupne osnove in kriterije za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo nazivov in vsebino nalog za skupine delovnih mest, enotne zahteve glede izobrazbe in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest. V izvajanju navedenega zakonskega pooblastila je vlada izdala uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98 in nasl.), pa tudi izpodbijano uredbo o spremembah in dopolnitvah navedene uredbe. Izpodbijani 9. člen ureja položaj na dan 8. 8. 1998 z izpodbijano določbo zajetih delavcev v zvezi z novo razporeditvijo na delovno mesto.
4. ZRPJZ ureja določanje in izplačevanje plače na področjih, ki jih navaja v 1. členu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača se določi na podlagi osnove za obračun plač in količnikov. Količniki za določitev osnovne plače tipičnih delovnih mest so določeni v tabeli, ki je sestavni del ZRPJZ (9. člen). Količniki so odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela (prvi odstavek 6. člena).
5. Izpodbijani 9. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah torej ureja razporejanje določene skupine delavcev na delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo pogoja zahtevane izobrazbe, s čimer pa ne posega v ureditev količnikov za določitev osnovnih plač delovnih mest oziroma v ureditev določanja in izplačevanja plač, kot mu to očita predlagatelj. Izpodbijani 9. člen zato ni v neskladju z ZRPJZ.
6. Za pobudnika je sporno, da je razporejen na delovno mesto s pogojem, da sklene pogodbo o izobraževanju, da torej ni deležen ugodnosti po obravnavani določbi. Ustavno sodišče je že večkrat navedlo, da načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave) ni mogoče pojmovati kot enostavne splošne enakosti vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Navedeno načelo normodajalca zavezuje, da enaka stanja ureja enako. Določba uredbe o spremembah in dopolnitvah zajema delavce nad določeno starostjo in z delovnimi izkušnjami na določenem delovnem mestu. Ureditev torej sloni na različnih položajih delavcev, ki so opredeljeni z objektivnimi okoliščinami kot sta starost in delovne izkušnje. V skladu z načelom enakosti pred zakonom se različna dejanska stanja lahko urejajo različno. Pobuda je zato očitno neutemeljena.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena in drugega odstavka 26. člena zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.