Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), drugega odstavka 25. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00 in 67/02) in 133. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Republike Slovenije.
Storitve javne službe so:
– prevzemanje izrabljenih motornih vozil, ki jih oddajajo izvajalcu javne službe uporabniki storitev javne službe,
– zbiranje, razvrščanje, skladiščenje izrabljenih motornih vozil ter odpadkov, ki so sestavni deli motornih vozil,
– obdelava izrabljenih motornih vozil pred drobljenjem,
– oddaja v ponovno uporabo, recikliranje, drobljenje ali odstranjevanje sestavnih delov izrabljenih motornih vozil.
Ta uredba je v delu, kjer so določeni predmet in pogoji za opravljanje javne službe, koncesijski akt.
2. člen
Storitve javne službe se izvajajo za izrabljena motorna vozila naslednjih kategorij:
– kategorije M1, to so vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika,
– kategorije N1, to so vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in
– kategorije L5, to so vozila s tremi kolesi, ki so simetrično razporejena z ozirom na vzdolžno os, katerih največja masa ne presega 1000 kg in pri katerih ali prostornina motorja presega 50 cm3 ali konstrukcijsko določena hitrost presega 50 km/h.
Storitve javne službe se izvajajo tudi za nerabne ali zavržene sestavne dele motornih vozil iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo pri vzdrževanju in popravljanju motornih vozil in niso opredeljeni kot nevarni odpadki, razen tistih, katerih ravnanje urejajo posebni predpisi na področju ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami in z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi ali z odpadnimi olji.
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za rabljena motorna vozila muzejske vrednosti, kot jih določa drugi odstavek 11. člena odredbe o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98, 59/99 in 84/02).
4. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Center za obdelavo je objekt ali del objekta, ki ga upravlja izvajalec javne službe in je urejen za obdelavo izrabljenih motornih vozil.
2. Drobljenje je lomljenje izrabljenih motornih vozil na kose ali njihovo drobljenje z namenom, da se pridobijo odpadne kovine, ki se lahko neposredno uporabijo.
3. Izrabljeno motorno vozilo je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov, in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz pravilnika, ki ureja ravnanje z odpadki. Vsebovati mora vsaj pogonske sklope, karoserijo, podvozje, kolesa ter katalizator in krmilno elektroniko, če ju je vozilo vsebovalo.
4. Obdelava izrabljenih motornih vozil je katerakoli aktivnost po prevzemu izrabljenega motornega vozila v center za obdelavo z namenom, da se iz vozila najprej odstranijo materiali in sestavni deli, ki vsebujejo nevarne snovi, vozilo pa se nato razstavi zaradi recikliranja sestavnih delov motornih vozil ali njihove oddaje v drobljenje ali oddaje v predelavo ali odstranjevanje. Za obdelavo izrabljenih motornih vozil se šteje tudi stiskanje ali rezanje posameznih sestavnih delov zaradi lažjega transporta v obrate za drobljenje, predelavo ali odstranjevanje.
5. Podatki o razstavljanju motornih vozil so podatki, ki so potrebni za pravilno in okolju neškodljivo obdelavo izrabljenih motornih vozil. Podatke o razstavljanju motornih vozil posredujejo proizvajalci motornih vozil in sestavnih delov v obliki priročnikov ali v elektronski obliki, kot je CD-ROM ali neposredno sporočanje po elektronskih medijih.
6. Ponovna uporaba je katerikoli postopek, pri katerem se sestavni deli izrabljenih motornih vozil uporabijo za namen, za katerega so bili zasnovani.
7. Povzročitelj izrabljenih motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov) je vsaka fizična ali pravna oseba:
– ki je imetnik izrabljenega motornega vozila ali
– pri kateri zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, stalno ali občasno nastajajo kot odpadki sestavni deli motornih vozil.
8. Predelava so postopki predelave odpadkov po predpisu o ravnanju z odpadki.
9. Prevzemno mesto je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja izvajalec javne službe sam ali v njegovem imenu in za njegov račun njegov podizvajalec in je urejen za prevzemanje izrabljenih motornih vozil od povzročiteljev odpadkov, za začasno skladiščenje in razvrščanje izrabljenih motornih vozil ter druge aktivnosti, povezane z njihovo oddajo v center za obdelavo.
10. Proizvajalec je proizvajalec motornih vozil na ozemlju Republike Slovenije ali od proizvajalca motornih vozil v tujini pooblaščeni uvoznik motornih vozil.
11. Recikliranje je ponovna uporaba odpadnih materialov v proizvodnem procesu za isti ali drug namen, razen za pridobivanje energije.
II. OBMOČJE KONCESIJE
5. člen
Javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncesijo za Republiko Slovenijo, ki je koncedent, podeljuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Koncesija se podeli enemu ali več koncesionarjem pod pogojem, da so sposobni zagotavljati opravljanje javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v obsegu, ki ga določa ta uredba.
Če se podeli koncesija več koncesionarjem, se določijo območja izvajanja javne službe posameznim koncesionarjem tako, da se bo javna služba izvajala na celotnem območju Republike Slovenije in da na istem območju opravljanja koncesije javno službo izvaja le en koncesionar.
Uporabniki storitev javne službe so lastniki motornih vozil.
Uporabnik storitev javne službe je tudi izvajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, če gre za izrabljeno motorno vozilo, za katerega zadnjega lastnika ni mogoče ugotoviti in določiti, vozilo pa je bilo zavrženo na območju, kjer izvajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki opravlja svoje storitve.
6. člen
Koncesija se nanaša na izrabljena motorna vozila vseh proizvajalcev, katerih motorna vozila so bila dana v promet na ozemlju Republike Slovenije. Koncesija se izjava na celotno območje Republike Slovenije.
III. OBSEG IZVAJANJA KONCESIJE
7. člen
Koncesionar mora zagotoviti obratovanje dovolj velikega števila prevzemnih mest, razporejenih na območju opravljanja koncesije, vendar vsaj eno prevzemno mesto na območju upravnih enot enake registrske oznake LJ, KR, MB, GO, KP, NM, MS, KK, SG, PO ali CE in tako, da razdalja po javnih cestah od prevzemnega mesta do stalnega prebivališča uporabnikov storitev ni večja od 50 km.
Prevzemno mesto mora biti opremljeno in označeno v skladu s 1. točko priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
Prevzemno mesto mora biti opremljeno za sočasno hrambo najmanj petih izrabljenih motornih vozil.
Za zbiranje izrabljenih motornih vozil na prevzemnem mestu mora koncesionar pridobiti potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje, o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov po predpisih o ravnanju z odpadki.
Če upravlja prevzemno mesto podizvajalec koncesionarja, mora za prevzemno mesto sam pridobiti potrdilo iz prejšnjega odstavka.
8. člen
Koncesionar mora imeti najmanj en center za obdelavo izrabljenih motornih vozil in izpolnjevati pogoje iz priloge 1, v katerem se izvajajo najmanj naslednji postopki obdelave izrabljenih motornih vozil:
– odstranitev vse opreme iz izrabljenih motornih vozil, ki bi lahko pri nadaljnjih postopkih obdelave škodljivo vplivala na okolje,
– odstranitev sestavnih delov in materialov iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, če so označeni, da vsebujejo svinec, živo srebro, kadmij ali šestvalentni krom,
– odstranitev materialov in sestavnih delov, ki vsebujejo nevarne snovi, z namenom, da se prepreči onesnaževanje odpadkov, ki se jih pridobi po drobljenju sestavnih delov izrabljenih motornih vozil.
Koncesionar mora zagotoviti, da se odstranitev sestavnih delov iz izrabljenega motornega vozila in njihovo skladiščenje izvaja tako, da bo zagotovljena njihova ponovna uporaba in predelava ter še posebej recikliranje.
Koncesionar mora zagotoviti, da za razstavljanje izrabljenih motornih vozil in odstranitev materialov in sestavnih delov iz njih, pridobi od proizvajalcev podatke o razstavljanju motornih vozil.
Materiale in dele z nevarnimi snovmi iz priloge 2, mora koncesionar v skladu z določili iz priloge 1 odstraniti iz izrabljenega motornega vozila takoj ali v roku 24 ur po prejemu izrabljenega motornega vozila v obdelavo.
9. člen
Koncesionar mora zagotoviti, da se sestavni deli pridobljeni po obdelavi izrabljenih motornih vozil v centru za obdelavo ponovno uporabljajo, reciklirajo, obdelujejo z drobljenjem, materiali, ki so pridobljeni z drobljenjem sestavnih delov, pa predelujejo ali odstranjujejo redno in brez zastojev, doma ali v tujini, z zmogljivostjo, ki preprečuje kopičenje sestavnih delov v centru za obdelavo.
Zmogljivost iz prejšnjega odstavka se za posamezno območje opravljanja koncesije določi tako, da se število iz prometa odjavljenih motornih vozil iz 2. člena te uredbe v obdobju zadnjih treh let pomnoži z razmerjem med številom registriranih motornih vozil na tem območju in številom vseh registriranih motornih vozil na območju Republike Slovenije v obdobju zadnjih treh let.
Če se letna količina izrabljenih motornih vozil, ki jih uporabniki storitev javne službe oddajo koncesionarju, poveča, mora koncesionar na zahtevo koncedenta zagotoviti dodatne zmogljivosti obdelave izrabljenih motornih vozil v centrih za obdelavo, kakor tudi dodatne zmogljivosti ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov in njihove obdelave z drobljenjem ter predelave in odstranjevanja materialov, ki so pridobljeni z drobljenjem sestavnih delov izrabljenih motornih vozil.
Roki, v katerih se mora zagotoviti dodatne možnosti obdelave izrabljenih motornih vozil ter predelave in odstranjevanja njihovih sestavnih delov ter drugi pogoji v zvezi z dodatno predelavo, se določijo v koncesijski pogodbi.
IV. PODELITEV KONCESIJE
10. člen
Pridobivanje koncesionarjev za opravljanje storitev javne službe se opravi z javnim razpisom.
O izbiri koncesionarjev odloči vlada z upravno odločbo.
11. člen
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Če koncedent pridobi le eno ponudbo oziroma nepravilne, nepopolne ali nesprejemljive ponudbe, se razpis ponovi.
12. člen
Izbiro koncesionarja opravi vlada na osnovi predloga posebne strokovne komisije, ki jo imenuje vlada.
Strokovno komisijo sestavljajo trije člani. Dva člana predlaga minister, pristojen za okolje, tretjega pa minister, pristojen za finance.
Člani komisije ne smejo biti družinsko povezani s ponudniki oziroma zaposlenimi pri ponudnikih. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.
Predsednik strokovne komisije koordinira delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.
13. člen
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolagati mora z ustrezno izobraženimi kadri,
– razpolagati mora z materialnimi viri (tehnična oprema, vozila, stroji, nepremičnine idr.),
– imeti mora objekte ali naprave za prevzem in obdelavo izrabljenih motornih vozil,
– posedovati mora uporabno dovoljenje za demontažno delavnico izrabljenih motornih vozil,
– podati mora opis in navesti lokacijo prevzemnih mest in centra za obdelavo ter predložiti dokazilo o pravici do uporabe zmogljivosti za postopke nadaljnje obdelave izrabljenih motornih vozil iz 9. člena te uredbe vsaj za čas trajanja koncesije,
– predložiti mora dovoljenja, izdana na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– zagotavljati mora podatke po predpisih na področju ravnanja z odpadki ter jih na predpisan način sporočati ministrstvu, pristojnemu za okolje.
Koncesionar mora v svoji ponudbi podrobno opredeliti izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka.
14. člen
Pri izbiri koncesionarjev se upoštevajo naslednja merila:
1. ponudbena cena (neto cena v SIT brez DDV) za storitve javne službe, preračunana na enoto mase prevzetih izrabljenih motornih vozil (SIT/kg),
2. stopnja preseganja povprečnih odstotkov ponovne uporabe, predelave in recikliranja iz 17. člena te uredbe,
3. zmogljivost obdelave izrabljenih motornih vozil oziroma velikost območja koncesije, na katerem je ponudnik sposoben izvajati storitve javne službe,
4. število prevzemnih mest,
5. reference ponudnika za prevzemanje motornih vozil in za zagotavljanje obdelave,
6. podatki o razstavljanju za izrabljena motorna vozila, s katerimi razpolaga,
7. delo z javnostmi – obveščanje uporabnikov o izvajanju storitev javne službe,
8. logistična rešitev prevoza prevzetih izrabljenih motornih vozil od prevzemnih mest do centra za obdelavo,
9. čas vzpostavitve javne službe,
10. tehnična opremljenost,
11. kadrovska zasedba, ki zagotavlja ustrezno izvajanje javne službe,
12. opis, izdelava obratne dokumentacije,
13. komisijski ogled lokacij ponudnika, opis tehnološkega postopka in
14. izdelanost aplikativne programske opreme.
Natančnejši način uporabe oziroma vrednotenja meril za izbiro koncesionarjev je sestavni del razpisne dokumentacije.
Preverbo tehnične opremljenosti centra za obdelavo ter komisijski ogled lokacij ponudnika opravijo člani strokovne komisije iz 12. člena te uredbe.
15. člen
Koncesija za opravljanje javne službe se podeli za dobo petih let.
Koncesija se po poteku časa iz prejšnjega odstavka podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena.
Doba iz prvega odstavka tega člena se začne šteti z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.
V. KONCESIJSKA POGODBA
16. člen
Koncesijsko pogodbo podpiše po pooblastilu vlade minister, pristojen za okolje.
Najkasneje tri mesece po izboru koncesionarja koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku treh mesecev od prejema. Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa koncesionarja.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
17. člen
V koncesijski pogodbi se določijo:
– način in pogoji prevzemanja izrabljenih motornih vozil od uporabnikov storitev,
– način in pogoji obdelave izrabljenih motornih vozil v centru za obdelavo,
– način nadaljnje obdelave sestavnih delov izrabljenih motornih vozil iz 9. člena te uredbe,
– višina finančnih jamstev za izvedbo obdelave izrabljenih motornih vozil ter način uveljavljanja jamstev;
– pogoji odvzema koncesije, če pri obdelavi izrabljenih motornih vozil nastajajo zastoji, zaradi katerih pride do kopičenja sestavnih delov izrabljenih motornih vozil v centru za obdelavo,
– način, obseg in pogoji odkupa koncesije,
– pogoji in način prevzema javne službe v režijo,
– način potrditve sprememb v načinu ali kraju obdelave izrabljenih motornih vozil s strani koncedenta in
– povprečni odstotek mase izrabljenega motornega vozila, za katero mora biti zagotovljena ponovna uporaba in predelava, ki znaša 95% povprečne teže na vozilo na leto in povprečni odstotek mase izrabljenega motornega vozila, za katero mora biti zagotovljena ponovna uporaba in recikliranje, ki znaša 85% povprečne teže na vozilo na leto.
Koncedent se bo pred sklenitvijo pogodbe pogajal s ponudnikom o naslednjih elementih pogodbe: cena, količina prevzetih izrabljenih motornih vozil, število prevzemnih mest, aplikativna programska oprema.
18. člen
V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja javne službe za primer nastanka višje sile pri koncesionarju.
19. člen
Koncedent lahko podaljša koncesijo za pet let, če koncesionar v roku osmih mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe.
Koncedent sme v primeru predloga za podaljšanje koncesijske pogodbe ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev po tej uredbi.
20. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primerih in na način, ki jih določa zakon.
21. člen
Koncedent lahko koncesijo odkupi. Način, obseg in pogoji odkupa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
22. člen
Koncedent lahko koncesijo odvzame v primerih, ki jih določa zakon.
23. člen
Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo, če:
– je takšen način izvajanja javne službe za koncedenta ekonomsko ugodnejši,
– je zagotovljena večja kakovost izvajanja javne službe,
– pride koncesionar v stečaj ali likvidacijo, koncedent pa ugotovi, da v primernem roku ne bo mogel podeliti koncesije drugemu koncesionarju.
Podrobneje se prevzem javne službe v režijo uredi v koncesijski pogodbi.
VI. IZVAJANJE KONCESIJE
24. člen
Izvajanje javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike storitev javne službe stalna in pravočasna storitev.
Koncesionar mora izvajati javno službo v celotnem obdobju, za katerega mu je podeljena koncesija, s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno.
25. člen
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
Če koncesionar po preteku enega meseca od začetka stavke ne more zagotoviti izvajanja javne službe, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte in naprave ter vozila za opravljanje javne službe, ki so opredeljeni v koncesijski pogodbi.
26. člen
Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.
Koncesionar lahko za upravljanje prevzemnega mesta in prevoz izrabljenih motornih vozil od prevzemnih mest do centra za obdelavo najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec).
V postopku izbire koncesionarja mora ponudnik navesti ime podizvajalca že v svoji ponudbi, če pa ga želi vključiti v izvajanje javne službe po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
27. člen
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo opravljanje ne sme vplivati na izvajanje javne službe.
Za izvajanje koncesionirane javne službe mora koncesionar voditi posebno ločeno računovodstvo in druge evidence, ki bodo omogočale finančni in drugi nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad opravljanjem koncesije.
Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom opravljanja javne službe. Podrobnejši pogoji za opravljanje javne službe in način njenega opravljanja se lahko določijo tudi v koncesijski pogodbi.
28. člen
Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
Uporabnik storitev javne službe, pri katerem zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, nastajajo izrabljena motorna vozila in njihovi sestavni deli v količini več kot 10 ton letno, ima v odnosu do koncesionarja pravico, da sam uredi prevzemno mesto, s katerega mora koncesionar redno prevzemati izrabljena motorna vozila in njihove sestavne dele.
Uporabniki storitev javne službe, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja ali popravljanja motornih vozil, morajo za izrabljene ali zavržene sestavne dele motornih vozil sami zagotoviti ravnanje skladno z zahtevami te uredbe, razen če jih prevzame imetnik motornega vozila, kar potrdi s podpisom na računu za opravljene storitve vzdrževanja ali popravljanja.
29. člen
V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na maso izrabljenih motornih vozil, če gre za izrabljena motorna vozila iz 36. člena te uredbe,
– pravico do potrdila o razgradnji motornega vozila na predpisanem obrazcu. S potrdilom o razgradnji motornega vozila koncesionar jamči, da je bilo izrabljeno motorno vozilo prevzeto in obdelano skladno z zahtevami te uredbe.
30. člen
Uporabniki storitev javne službe – zadnji lastniki, so upravičeni do brezplačne oddaje izrabljenega motornega vozila na prevzemnem mestu ali v centru za obdelavo.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
31. člen
Viri financiranja koncesionirane javne službe po tej uredbi so:
– plačila uporabnikov za storitve koncesionarja za izrabljena motorna vozila iz 36. člena te uredbe in
– sredstva proračuna Republike Slovenije.
32. člen
Ceno storitev koncesionirane javne službe določi vlada.
Vlada oblikuje ceno na podlagi predlagane cene za izvajanje storitev javne službe izbranega kandidata iz prijave na razpis.
Kolikor je bilo izbranih kandidatov več, se za ceno storitev sprejme predlagana cena za izvajanje storitev javne službe tistega izbranega kandidata, ki je ponudil najnižjo ceno.
Pri oblikovanju cene opravljanja storitev javne službe se upošteva cena sestavnih delov in materialov izrabljenih motornih vozil kot sekundarne surovine.
33. člen
Stroški koncesionarja obsegajo predvsem:
– stroške prevzemanja, zbiranja in razvrščanja,
– stroške skladiščenja, priprave za transport in odvažanja v center za obdelavo,
– stroške obdelave izrabljenih motornih vozil v centru za obdelavo,
– stroške nadaljnje obdelave iz 9. člena te uredbe.
Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za oceno stroškov storitev javne službe.
34. člen
Koncesionar mora najkasneje 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo za celotno trajanje koncesijske pogodbe v višini 1% šestmesečnih stroškov izvajanja storitev obdelave izrabljenih motornih vozil v centru za obdelavo in cene postopkov nadaljnje obdelave iz 9. člena te uredbe za količino izrabljenih motornih vozil.
Najkasneje 15 dni pred potekom garancije iz prejšnjega odstavka mora koncesionar predložiti koncedentu novo bančno garancijo. Če tega ne stori, sme koncedent vnovčiti obstoječo bančno garancijo. Bančno garancijo sme koncedent vnovčiti tudi v primeru, da koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede kakovosti in količine ali če preneha izvajati dejavnost.
VIII. NADZOR
35. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
Ne glede na določbe 30. člena te uredbe so do 31. decembra 2006 uporabniki storitev javne službe, ki so kot povzročitelji odpadkov oddali koncesionarju motorno vozilo, ki je bilo prvič registrirano pred 1. julijem 2002, dolžni plačati opravljeno storitev javne službe za izrabljeno motorno vozilo.
37. člen
Določbo devete alinee 17. člena se začne uporabljati 1. januarja 2015.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora 1. januarja 2006 povprečni odstotek mase izrabljenega motornega vozila, za katero mora biti zagotovljena ponovna uporaba in predelava, najmanj 85% in povprečni odstotek mase izrabljenega motornega vozila, za katero je zagotovljena ponovna uporaba in recikliranje najmanj 80%.
38. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-23/2003-1
Ljubljana, dne 13. februarja 2003.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
Priloga 1
Zahteve glede prevzemanja, sprejemanja
ter pravilne in neškodljive obdelave izrabljenih
motornih vozil in ostankov karoserij, kakor tudi
neškodljivega ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri teh procesih
1. Prevzemno mesto
1.1. Splošno
1.1.1. Prevzemno mesto mora biti opremljeno za sprejem
izrabljenih motornih vozil od zadnjega lastnika in za pripravo
izrabljenega motornega vozila za prevoz v center za obdelavo.
1.1.2. Na prevzemnem mestu se izrabljena motorna vozila ne
obdelujejo, predvsem pa se motorna vozila ne demontirajo in se
jim ne odstranjujejo tekočine. Pogostost odvažanja izrabljenih
motornih vozil iz prevzemnega mesta v center za obdelavo mora
zagotavljati, da je verjetnost nastanka škode za okolja, ki bi
nastala zaradi dolgotrajnega skladiščenja, čim manjša.
1.1.3. Sprejeti izrabljeni avtomobili se ne smejo nalagati eden
na drugega in se za prevoz ne smejo pripraviti tako, da bi ležali
na boku ali na strehi. Priprava izrabljenih motornih vozil za
prevoz mora potekati tako, da se preprečijo poškodbe sestavnih
delov, ki vsebujejo tekočine (npr. oljno korito, rezervoar,
zavorni vodi), ali odstranljivih delov, kot so npr. stekla.
1.2. Velikost prostora, razdelitev prostora in oprema prevzemnih
mest
1.2.1. Celotna za sprejem predvidena površina se deli na prostor
za dostavo in prostor, kjer se vrši priprava za prevoz v center
za obdelavo. Celotna površina se mora v skladu s predpisi utrditi
tako, da ne prepušča mineralnih olj in da je odporna proti
kislinam, odpadne vode pa se morajo odvajati najmanj preko
izločevalnika lahkih tekočin. Če ima površina nadstrešek,
izločevalnik lahkih tekočin ni potreben. Odpadna voda, vključno s
padavinsko odpadno vodo, se mora odvajati po predpisih o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih vod.
1.2.2. Za presojo stanja nevoznih izrabljenih motornih vozil in
za njihov prevoz morajo biti na voljo potrebne naprave.
1.2.3. Za iztekajoče delovne tekočine mora biti na prostoru, ki
je zaščiten pred vremenskimi vplivi, na voljo zadostna količina
veziv.
1.2.4. Na voljo mora biti dovolj gasilnih aparatov.
1.2.5. Z ograditvijo območja prevzemnega mesta je treba
preprečiti dostop nepooblaščenim osebam.
1.2.6. Prevzemna mesta morajo imeti na vidnem mestu ob vhodu
pritrjen napis velikosti 90 cm x 60 cm, na kateri so navedeni ime
in naslov upravljavca prevzemnega mesta in delovni čas.
1.3. Dokumentacija
1.3.1. Dogovore o sodelovanju s centri za obdelavo je treba
dokumentirati. Zagotovljena mora biti računalniška strojna
oprema, ki bo omogočala sledenje izrabljenih motornih vozil in
kontrolo podatkov o njih.
1.3.2. V obratnem dnevniku je treba evidentirati vsa na novo
sprejeta in oddana izrabljena motorna vozila. Poleg tega je
treba:
- shranjevati potrdila o oddaji v predelavo za vsa sprejeta
izrabljena motorna vozila,
- zapisati posebne dogodke in obratovalne motnje, vključno z
razlogi in izvedenimi ukrepi.
2. Center za obdelavo
2.1. Ureditev centra za obdelavo in oprema
2.1.1. Velikost in razdelitev območja, kjer poteka obdelava
izrabljenih motornih vozil, morata ustrezati načrtovani
zmogljivosti obdelave izrabljenih motornih vozil in načinu
njihove obdelave. Na območju centra za obdelavo mora biti
zagotovljen prostor za:
- sprejem in zbiranje prevzetih vozil,
- vhodno skladiščenje še neobdelanih izrabljenih motornih vozil,
- obrat za obdelavo izrabljenih motornih vozil,
- skladiščenje delno obdelanih izrabljenih motornih vozil,
- razstavljanje motornih vozil,
- skladiščenje uporabnih avtomobilskih delov, ki ne vsebujejo
tekočin
- skladiščenje uporabnih avtomobilskih delov, ki vsebujejo
tekočine
- skladiščenje trdih odpadkov za predelavo ali odstranitev,
- skladiščenje tekočih odpadkov za predelavo ali odstranitev,
- skladiščenje ostankov karoserij, predvidenih za odvoz,
- stiskanje, če je to predvideno.
Posamezna delovna območja centra za obdelavo je treba vidno
označiti. Izrabljena motorna vozila je dovoljeno začasno
skladiščiti, preden se jih obdela, le na območju vhodnega
skladišča.
2.1.2. Zaradi preprečevanja škodljivih vplivov na okolje je treba
zagotoviti, da:
- so površine za sprejem in zbiranje vozil, vhodnega skladišča
neobdelanih vozil in skladišča delno obdelanih vozil utrjene in
opremljene za tako skladiščenje po predpisih;
- so površine, kjer se odstranjujejo tekočine, opravlja
razstavljanje motornih vozil in skladiščijo tekočine ter deli, ki
vsebujejo tekočine, prekrite tako, da kakovost odpadkov, ki jih
je mogoče predelati, ni ogrožena zaradi padavin, in utrjene tako,
da tla ne prepuščajo mineralnih olj in so odporna proti kislinam;
- se odpadne padavinske vode, ki se odvajajo iz neprekritih
površin, očiščene na predpisan način;
- se akumulatorji hranijo v posebnih zabojnikih, ki so odporni na
kisline, ločeno od drugih odpadkov.
2.2. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati center za obdelavo
2.2.1. Splošno
2.2.1.1. Center za obdelavo je treba upravljati in vzdrževati
tako, da se upoštevajo merila za primerno in okolju neškodljivo
predelavo in odstranjevanje odpadkov (uporabno dovoljenje za
demontažno delavnico izrabljenih motornih vozil), merila pri
varstvu pri delu in o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih snovi v zrak.
2.2.1.2. Izrabljena motorna vozila pred obdelavo ne smejo ležati
na boku ali na strehi (da se prepreči iztekanje tekočin).
Nalaganje izrabljenih motornih vozil v sklade je dopustno samo,
če so na voljo primerne naprave, ki zanesljivo preprečujejo
poškodbe sestavnih delov, ki vsebujejo tekočine, kot so zavorni
vodi, oljno korito, ali odstranljivih delov, kot so stekla.
2.2.1.3. Pri naloženih, delno predelanih izrabljenih motornih
vozilih je treba zagotoviti stabilnost skladovnice. Brez posebnih
varnostnih ukrepov se več kot tri izrabljena motorna vozila ne
smejo naložiti eden na drugega.
2.2.1.4. Merila iz točk 2.2.1.2 in 2.2.1.3 veljajo tudi za
prevoze znotraj območja centra za obdelavo.
2.2.1.5. Upravljavec centra za obdelavo mora vzdrževati obratni
dnevnik in se ravnati po poslovniku, v katerem so določena
ravnanja pri obdelavi in skladiščenju izrabljenih motornih vozil
ter delovna navodila in navodila za uporabo.
2.2.1.6. Centri za obdelavo morajo imeti na vidnem mestu ob
vhodu pritrjen napis, s katerim upravljavec centra za obdelavo
obvešča, da je center za obdelavo pooblaščen za obdelavo
izrabljenih motornih vozil in da deluje v skladu s to uredbo.
2.2.1.7. Upravljavec centra za obdelavo mora pridobiti od
proizvajalcev motornih vozil in proizvajalcev surovin in opreme,
standarde za kodiranje sestavnih delov in surovin zato, da se
olajša prepoznavanje tistih sestavnih delov in surovin, ki so
primerni za ponovno uporabo ali ponovno pridobivanje.
2.2.2. Predobdelava
Po dostavi je treba vsakemu izrabljenemu motornemu vozilu takoj
oziroma v roku 24 ur odvzeti akumulator, vse pirotehnične
sestavne dele in morebitni rezervoar utekočinjenega plina. Pred
nadaljnjo obdelavo je potrebno odstraniti in ločeno zbirati
naslednje tekočine in sredstva:
- motorno olje,
- oljni filter,
- olje v menjalniku, olje v diferencialu,
- hidravlično olje (npr. servomehanizem),
- gorivo (vključno utekočinjen plin),
- hladilno tekočino,
- zavorno tekočino,
- olje v amortizerjih,
- hladilno sredstvo iz klimatskih naprav (FCKW),
- tekočino za čiščenje stekel.
To ne velja za sestavne dele, ki naj bi se ponovno uporabili kot
nadomestni deli, npr. motorji, menjalniki, če se takoj
demontirajo. Sestavni deli in snovi, ki so lahko nevarni za vodno
okolje, se morajo skladiščiti na za to predvidenih utrjenih in
pokritih površinah.
2.2.2.1. Odvzem delovnih tekočin mora potekati v skladu s stanjem
tehnike, pri čemer je treba zagotoviti, da v izrabljenem motornem
vozilu tekočine ne ostajajo. Vse odprtine naprav za odvzem in
skladiščenje tekočin, iz katerih bi lahko iztekale tekočine, je
potrebno zatesniti.
2.2.2.2. Za odvzem goriv in hladilnih sredstev je treba
uporabljati zaprte sisteme. Pri ravnanju z vnetljivimi tekočinami
je treba upoštevati predpise na področju ravnanja z vnetljivimi
tekočinami.
2.2.3. Razstavljanje izrabljenih motornih vozil
2.2.3.1. V centru za obdelavo se mora za razstavljanje s
tehničnimi in organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da se brez
poškodb iz izrabljenega motornega vozila odstranijo tisti deli
motornega vozila, ki se lahko ponovno uporabijo kot sestavni deli
ali sklopi sestavnih delov.
2.2.3.2. Zaradi možnih škodljivih vplivov na okolje je treba iz
izrabljenega motornega vozila odstraniti:
- amortizerje, če iz njih ni bilo izpuščeno olje,
- sestavne dele, ki vsebujejo azbest,
- dele, v katerih se nahaja živo srebro,
- snovi, materiale in sestavne dele, opredeljene v prilogi 2 te
uredbe.
2.2.3.3. Poleg agregatov in materiala, predvidenih za ponovno
uporabo in pred predajo ostanka karoserije v drobljenje, se
morajo odstraniti iz izrabljenega motornega vozila predvsem:
- katalizator,
- uteži na kolesih,
- aluminijasta platišča,
- prednja, zadnja in stranska stekla,
- pnevmatike,
- veliki deli iz umetnih snovi (odbijači, okrasni pokrovi za
kolesa, ohišje armature), katerih po drobljenju ne bi bilo mogoče
ločiti tako, da bi se zagotovila njihova snovna predelava,
- kovinski deli, ki vsebujejo baker, aluminij in magnezij, če jih
po drobljenju ni moč ločiti.
2.2.4. Ponovna uporaba, predelava in odstranjevanje
2.2.4.1. Za sestavne dele in snovi, ki se pridobijo iz
izrabljenega motornega vozila, je treba prednostno zagotoviti
ponovno uporabo. Zavorno tekočino, hidravlično tekočino, hladilno
sredstvo iz klimatske naprave in hladilno tekočino je treba
oddati v predelavo, če je tehnično mogoče in gospodarsko
upravičeno. Odpadna olja je treba v skladu s predpisi obdelati
ali drugače odstraniti. Odpadki za predelavo in odpadki za
odstranitev se morajo ločeno skladiščiti v vidno označenih
posodah.
2.2.4.2. Odpadke, ki jih ni mogoče predelati, je treba odstraniti
na predpisan način. Odpadki se lahko odda v odstranitev samo, če
ima obrat, ki sprejme odpadke v odstranitev, ustrezno dovoljenje.
2.2.4.3. Obdelana in razgrajena izrabljena motorna vozila se
lahko v obratu za obdelavo za namen prevoza stisnejo. Izrabljena
motorna vozila se smejo zaradi zmanjšanja prostornine stisniti le
na za to predvideni površini za stiskanje ali v za to namenjeni
napravi, kot je paketna stiskalnica ali škarje za razrez
odpadnega železa.
2.3. Dokumentacija
2.3.1. Upravljavec centra za obdelavo mora v obratni dnevnik
zapisovati podatke o zbiranju, odstranjevanju tekočin,
razstavljanju, ponovni uporabi, snovni in energetski predelavi,
toplotni obdelavi in o drugih predelavah materiala in snovi.
2.3.2. V obratnem dnevniku je treba zapisovati vse za obrat
pomembne podatke, ki so potrebni za razvidnost in razumljivost za
okolje sprejemljive obdelave izrabljenih motornih vozil. Zapisati
je treba vse vhodne in izhodne snovne tokove z ustreznimi
potrdili o odstranitvi, evidenčnimi listi, prevoznimi dovoljenji
in prevzemnicami, kot tudi motnje v obratovanju, njihove vzroke
in posledice, ki so sledile zaradi njihove odprave. Zagotovljena
mora biti računalniška strojna oprema, ki bo omogočala sledenje
izrabljenih motornih vozil in kontrolo podatkov o njih.
Vzorec table iz točk 1.2.6. in 2.2.1.6.
Prevzemno mesto / Center za obdelavo
izrabljenih motornih vozil
ime ____________________________________________
naslov __________________________________________
delovni čas _____________________________________
deluje v skladu s prilogo 1 uredbe o načinu, predmetu in pogojih
opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi
motornimi vozili (Uradni list RS, št. 18/02)
Vrsta pisave je Times New Roman, velikost table je 90 x 60 cm,
velikost in oblika črk naj bo jasna in čitljiva. Namesto črt pri
imenu, naslovu in delovnem času vpiše pravna oseba zahtevane
podatke v skladu s svojo celostno podobo.
