Na podlagi 9. in 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto je Občinski svet občine Brežice na 2. redni seji dne 27. 1. 2003 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi Cerkev Žalostne matere božje v Bušeči vasi (EŠD 2400, v nadaljevanju: spomenik).
Spomenik stoji na parceli št. *1/1 k.o. Bušeča vas.
Lastnik spomenika je Župnijstvo Bušeča vas, Bušeča vas, Cerklje ob Krki.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Pomembnost spomenika kot arhitekturnega objekta, ki je bil izgrajen v srednjem veku in katerega današnja podoba je rezultat številnih predelav v romskem, gotskem in baročnem slogu, je predvsem v njegovi gotski fazi, saj cerkev sodi med najvzhodnejši in edini ohranjeni primer gotske arhitekture na tem območju.
Še pomembnejša pa je njena gotska poslikava, saj sodi med kvalitetnejše primere slovenskega stenskega slikarstva, ki se slogovno veže na osrednje slovensko oziroma koroško slikarsko produkcijo. Freske v cerkvi povezujejo z Mojstrom Srednje vasi iz Šenčurja, izšolanim na Koroškem, ki je v sredini 15. stoletja na slovenskih tleh uveljavljal elemente t.i. mednarodnega gotskega sloga.

Ožje varovano območje kulturnega spomenika obsega stavbo in njeno okolico na parceli št. * 1/1 k.o. Bušeča vas, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1: 1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
Širše varovano območje kulturnega spomenika obsega parceli št. 245/1 in 245/5, ki sta zarisani na isti mapni kopiji in katerih lastnika sta Krajevna skupnost Cerklje ob Krki (245/1) in Župnijstvo Bušeča vas (245/5).

Za varovano območje kulturnega spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških in arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter ohranjanje in vzdrževanje varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.

Za varovano območje spomenika je namenjeno:
– trajni ohranitvi etnološko, kulturno-zgodovinskih in arhitekturnih vrednot,
– predstavitvi spomeniških lastnosti kulturnega spomenika “in situ“, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– izvajanju posvetnih aktivnosti.
Na varovanem območju ni dopustno:
– poseganje v ohranjanje, sanacijo in prenovo varovanih lastnosti prostora in arhitekture,
– poseganje, ki bi uničilo ali ogrozilo kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost kulturnega spomenika, kot so podiranje, razkopavanje, dozidavanje in podobno,
– izvajanje znanstvenih raziskav na stavbi brez predhodnega dogovora s pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: enota).

Po predhodnem soglasju pristojne enote je možno izvajati prenovitvena oziroma sanacijska in rekonstrukcijska dela v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev. Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi in smernicami, pogoji ter s soglasjem pristojne spomeniške službe – enote.

Strokovni nadzor nad kulturnim spomenikom opravlja pristojna enota, ki mora za vsak poseg v prostor izdelati strokovno podlago in izdati soglasje. Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja pristojne enote.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja ustrezni inšpekcijski organ.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnine kulturnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ Občinske uprave občine Brežice mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu kulturnega spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.

Odločba o varstvu kulturnega spomenika določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika za javnost, posamezne druge omejitve in prepovedi.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.