Na podlagi 9. in 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto je Občinski svet občine Brežice na 2. redni seji dne 27. 1. 2003 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi Banova domačija v Artičah (EŠD 10588, v nadaljevanju: spomenik).
Spomenik stoji na parcelah št. 883/2 in 881/1 k.o. Volčje.
Lastnica spomenika je Marija Ban, Artiče 16, Artiče.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Domačija je, kljub temu, da ni ohranjena v celoti, še edina takšna v vasi in je zato izredno pomembna. V osnovi predstavlja tip gručaste kmetije, ki jo sestavljajo: stara kmečka hiša, sestavljeno gospodarsko poslopje, dvorišče z gnojno jamo, apneno jamo in sadnim drevjem ter drvarnica z garažo. Na podlagi ostanka hiše se domneva, da je bila lokacija poseljena že vsaj na začetku 19. stoletja. Izredno redka pojavnost in ohranjenost gospodarskega poslopja, katerega osrednji prostor – hlev ima nad vhodom letnico 1871, ter ostalih sestavin domačije (črna kuhinja z vežo, kamra in “mala hiša“, s slamo kriti listnik – del gospodarskega poslopja, pod streho katerega so združene različne gospodarske namembnosti, kašča z ohranjeno notranjo opremo…) še dodatno poudarjajo njene lastnosti. Domačija je primer in rezultat določenih družbeno-gospodarskih razmer, časa in prostora.

Ožje varovano območje kulturnega spomenika obsega stavbe na parcelah št. 883/2 in 881/1 k.o. Volčje, ki sta vrisani na kopiji katastrskega načrta v merilu 1: 1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
Širše varovano območje kulturnega spomenika obsega še parcela št. 881/1 – njiva in pašnik k.o. Volčje.
Lastnica vseh navedenih parcel je Marija Ban, Artiče 16, Artiče.

Za varovano območje kulturnega spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških in arhitekturnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter ohranjanje in vzdrževanje varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.

Zavarovano območje spomenika je namenjeno:
– trajni ohranitvi etnološko, kulturno-zgodovinskih in arhitekturnih vrednot,
– povečanju pričevalnosti etnološkega spomenika,
– predstavitvi spomeniških lastnosti kulturnega spomenika “in situ“, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– prikazu posameznih segmentov načina življenja oziroma delovnih navad in s tem povezanih običajev,
– izvajanje dejavnosti sadjarskega muzeja,
– vzgojno-pedagoški in turistični dejavnosti.
Na varovanem območju ni dopustno:
– poseganje v ohranjanje, sanacijo in prenovo varovanih lastnosti prostora in arhitekture,
– poseganje, ki bi uničilo ali ogrozilo kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost kulturnega spomenika, kot so podiranje, razkopavanje, dozidavanje in podobno,
– zasajanje okolice kulturnega spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami,
– izvajanje znanstvenih raziskav na stavbi brez predhodnega dogovora s pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: enota).

Po predhodnem soglasju pristojne enote je možno izvajati prenovitvena oziroma sanacijska in rekonstrukcijska dela v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev. Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi in smernicami, pogoji ter s soglasjem pristojne spomeniške službe – enote.

Strokovni nadzor nad kulturnim spomenikom opravlja pristojna enota, ki mora za vsak poseg v prostor izdelati strokovno podlago in izdati soglasje. Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja pristojne enote.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja ustrezni inšpekcijski organ.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnine kulturnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ Občinske uprave občine Brežice mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu kulturnega spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.

Odločba o varstvu kulturnega spomenika določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika za javnost, posamezne druge omejitve in prepovedi.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.