Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), na podlagi 175. in 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odl. US) ter 40. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet občine Brežice na 2. redni seji dne 27. 1. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu stanovanjska soseska Hrastina v Brežicah, ki ga je izdelal Savaprojekt d.d. Krško pod št. ZN 20/2002. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Hrastina v Brežicah je bil sprejet dne 1. 4. 1966 (Uradni vestnik Celje, št. 11/66), spremembi sta bili objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 22/75, 6/88 in Uradni list RS, št. 7/98 in 108/01.

Določbe tega odloka so dopolnjene z:
A) Tekstualnim delom:
1. Obrazložitev
2. Pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Odlok
B) Grafičnim delom:
– izsek iz prostorskega plana Občine Brežice M1:5000
– izsek iz zazidalnega načrta M 1:1000
– kopija katastrskega načrta M 1:1000
– geodetski posnetek M 1:500
– ureditvena situacija- prometna ureditev M 1:500
– situacija infrastrukture M 1:500
– situacija zakoličbe – načrt gradbene parcele M 1:500
– ukrepi za obrambo in zaščito M 1:500

Meja območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta poteka po delu naslednjih parc. št. 952, 905 in po parc. št. 948/1, 949, 947, 945, k.o. Brežice.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na parc. št. 951, k.o. Brežice, 7., 8., 9. in10. člen pa se nanašajo na območje celotnega ZN Hrastina.

Za 4. členom osnovnega odloka se doda nov 4.e člen, ki glasi:
Zazidalni načrt se spremeni tako, da obstoječi stanovanjski objekt na parc. št. 951, k.o. Brežice spremeni namembnost v poslovno stanovanjski objekt-mini pekarna s prodajalno pekarskih izdelkov v pritličju in stanovanjem v mansardi.
Obstoječi objekt se izvede kot poslovno-stanovanjski objekt, in sicer se rekonstruira obstoječi objekt z dozidavo vhoda v poslovni del lokala in dozidavo vhoda in stopnic v stanovanjski del.
Vertikalni gabarit ostane obstoječ; delna podkletitev, pritličje in visoka mansarda.
Streha objekta je večkapnica, naklona od 20 do 38%, možna je kombinacija strme strehe do 70%, ki je že del fasade; kritina je opečno rdeče ali rjave barve.
Fasada je kombinacija plemenitega ometav izbranih harmoničnih barv, betona in stekla. Na isti fasadi se ne sme uporabljati večje število barv ometa, (pri tem podnožje zgradbe ni všteta). Možna je uporaba fasadnih elementov, balkonov ali loggie. Oblikovno se poudarijo vhodi. Dovoljene so nadstrešnice, ki so del oblikovanja samega objekta.
Obstoječi gospodarski objekt se prav tako ohrani za potrebe garaže.
Vertikalni gabarit ostaja obstoječ – to je pritličen.
Streha je lahko ravna ali simetrična dvokapnica naklona do 38%, kritina opečno rdeče ali rjave barve, oziroma enotna s poslovno stanovanjskim objektom.
Fasada v kombinaciji betona, ometa in lesa, ki se uskladi s poslovno stanovanjskim objektom.
Okolico objektov se hortikulturno uredi. V čim večji možni meri se ohranja zelenica in nizko grmičevje ob ulicah (zaradi preglednosti), ter možnost visoke zasaditve na JV strani zemljišča.

Za 4. členom osnovnega odloka se doda nov 4.f člen, ki glasi:
Vse prometnice obdržijo obstoječ režim – stanovanjske ulice oziroma mestne ceste. Širina vozišča je sedaj ca. 5 m v asfaltni izvedbi potrebno pa je zagotoviti razširitev na 5,5 m. Ob Cankarjavi ulici se pusti koridor za možno izgradnjo pločnika (ca. 1,5 m, oziroma enak kot na delu, kjer je že zgrajen). Ob Hrastinski poti se zgradi pločnik širine ca. 1,2 m, kateri istočasno služi tudi kot komunalni koridor. V križišču Hrastinske in Cankarjeve ulice je potrebno upoštevati min radij 6 m.
Obstoječi priključek s Hrastinske poti se ohrani za potrebe stanovanjskih in gospodarskih dovozov in se uredi tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto.
Iz Cankarjeve ulice se uredi nov priključek za dovoz na parkirišča. Parkirišča se uredijo na južni strani poslovno stanovanjskega objekta. Potrebno je zagotoviti min.:
za stanovanjski del = 2PM
za poslovni del = 3PM
skupaj: = 5PM
V naravi je možno zagotoviti 8 parkirnih mest od katerih naj bo eno za invalide. Parkirišča se zgradijo pravokatno na objekt, so širine min. 2,4 in 3,5 m (za invalide). Globina parkirišč je 5 m. Radij horizontalne zaokrožitve na vhodu na parkirišče je 2 m. Padec parkirnih površin ne sme biti na vozišče ali sosednje zemljišče.
Obstoječi vodovodni priključek se obnovi, zgradi se nov vodomerni jašek, v katerem se uredi merilno mesto ločeno za poslovne dejavnosti in gospodinjstva.
Obstoječe hidrantno omrežje zadostuje za potrebe odvzema požarne vode na tem območju. Hidranti so ob stanovanjskih ulicah na oddaljenosti od 30 do 100m (5 hidrantov).
Obstoječi priključni elektro kablovod se po potrebi obnovi in zaščiti pod prometnimi površinami s položitvijo v zaščitno cev tudi na križanjih z vodovodnim in kanalizacijskim priključkom(na vsako stran 2 m).
Opusti (in odstrani) se obstoječa greznica. Fekalne vode se odvajajo preko novega kanalizacijskega priključka predvidoma v jašek 309 v Cankarjevi ulici na obstoječ mešan kanal iz BC  30.
Meteorne vode se prav tako vodi na ta kanal. V primeru, da so parkirišča betonska ali asfaltna se pred izpustom v kanal te vode očistijo preko lovilca olj.
V sklopu gradbene parcele ob dovozu k gospodarskemu objektu ob Hrastinski poti se uredi prostor za komunalne odpadke. Prostor je lahko tudi ograjen (izven preglednosti dovoza). Odpadki se zbirajo v tipskih posodah ali v zabojnikih (po potrebi in dogovoru z upravljalcem).
Ogrevanje poslovno stanovanjskega objekta bo s centralno kurjavo na zemeljski plin ali kurilno olje. V primeru, da še ne bo zgrajeno mestno plinovodno omrežje, se v prvi fazi plinska cisterna vkoplje na vzhodni strani med stanovanjskim objektom in gospodarskim poslopjem, ob izgradnji mestnega plinovodnega omrežja pa se priključi nanj.
Kabel obstoječega telefonskega priključka se po potrebi zaščiti z kabelsko cevno kanalizacijo ali prestavi v primeru postavitve začasne cisterne za plin. Po potrebi se izvedejo novi priključki po pogojih upravljalca.

Za 4. členom osnovnega odloka se doda nov 4.g člen, ki glasi:
Konstrukcije objektov je potrebno dimenzionirati za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MCS.
Potrebno je v notranjost objekta postaviti ročne gasilne aparate, na fasadah pa speljati strelovodno zaščito.
Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za poslovno-stanovanjsko-trgovsko območje.
Prepovedano je opravljanje dejavnosti, ki bi s svojimi tehnološkimi in odpadnimi vodami onesnaževale okolje. Prav tako je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi bila moteča za stanovanjsko območje.

7. člen osnovnega odloka se spremeni in se glasi:
Prednje zazidalne linije se na celotnem območju ZN Hrastina pri obstoječih objektih zadržijo obstoječe zazidalne linije do osnovnega objekta, izven teh linij pa je dovoljena gradnja vhodnih nadstreškov oziroma zaprtih vhodov v objekte.

8. člen osnovnega odloka se spremeni in se glasi:
Vsaka stanovanjska enota naj bi imela tudi garažo. Namestiti se morajo znotraj zazidalnih linij. Najbolj se priporoča garažni prostor v podkletenem delu zgradbe. Kolikor to ni možno pa je možna gradnja samostojnih objektov ali prizidkov k osnovnim objektom-garaž tlorisnih dimenzij do 30 m, pritličnih z ravno streho ali simetrično dvokapnico naklona do 38% z upoštevanjem vseh ostalih določil tega in osnovnega odloka.
Predvideni so tudi skupinski garažni prostori tako, da na 1,5 stanovanja odpade 1 garaža. Te skupinske garaže morajo biti enotne in arhitektonsko usklajene z okolico, graditi pa se smejo samo na prostoru, ki je v ta namen odrejen.

10. člen osnovnega odloka se spremeni in se glasi:
Pri vseh večjih stanovanjskih objektih se ne dovoljuje uporaba podstrešja in kleti v stanovanjske namene.
Okoli objektov se ne smejo postavljati drvarnice in razne šupe kot provizoriji, ki kvarijo izgled. Vsi ti pomožnim prostori se morajo predvideti v kleteh.

18. člen osnovnega odloka se spremeni in se glasi:
Strehe objektov so načeloma simetrične dvokapnice, možne so tudi večkapnice tam, kjer se oblikovno podajo v okolje, pri garažah so lahko tudi ravne strehe.
Kritina je opečno rdeče ali rjave barve. Uporaba salonitk ni dovoljena. Naklon streh je od 0 do 38%, možna je kombinacija strme strehe do 70%, ki je že del fasade.

Za 4. členom osnovnega odloka se doda nov 4.h člen, ki glasi:
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do okoliških objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Izvajalec je dolžan postaviti v času gradnje in rekonstrukcije ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.