Na podlagi 11. člena in v povezavi s 171. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

S tem pravilnikom se določa način priprave prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine), ki vsebujejo opredelitev osnovnih in podrobnejših območij namenske rabe prostora, območij varovanj in omejitev s pripadajočimi grafičnimi znaki v digitalni obliki in način posredovanja prostorskih sestavin planskih aktov občin v digitalni obliki.

V prostorskih sestavinah se posebej grafično prikažejo območja namenske rabe prostora. Namenska raba prostora se določi in prikaže za celotno območje občine.
Namenska raba prostora se deli na območja osnovne namenske rabe prostora, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti lahko delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora. Območja podrobnejše namenske rabe prostora se določajo v okvirih osnovne namenske rabe prostora.

Posamezni pojmi, ki se nanašajo na poselitvena območja, imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
1. območja stanovanj so območja, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
1.1 območja eno in dvostanovanjskih objektov so območja stanovanj, namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim objektom;
1.2 območja več stanovanjskih stavb so območja stanovanj, namenjena pretežno več stanovanjskim objektom;
1.3 stanovanjska območja za posebne namene so območja, namenjena stanovanjskim stavbam kot so samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialno varstveni zavodi in druge skupinske nastanitvene stavbe;
1.4 območja počitniških hiš so območja, namenjena enostanovanjskim stavbam in se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;
1.5 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi so območja, pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti;
2. območja proizvodnih dejavnosti so območja pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim;
2.1 industrijska območja so območja pretežno namenjena stavbam težke industrije;
2.2 druga proizvodna območja so območja pretežno namenjena stavbam za proizvodnjo in skladišča;
3. območja javne infrastrukture so območja namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti;
3.1 območja vzgoje in izobraževanja so območja namenjena stavbam za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
3.2 območja športa so območja namenjena za športne dvorane in športna igrišča;
3.3 območja zdravstva so območja namenjena stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo;
3.4 območja socialnega varstva so območja namenjena za socialno-varstvene stanovanjske stavbe;
3.5 območja kulture so območja namenjena stavbam za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice;
3.6 območja javne uprave so območja namenjena stavbam za potrebe javne uprave;
3.7 območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti so območja namenjena stavbam za čaščenje in opravljanje verskih obredov;
4. mešana območja so območja namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim;
4.1 območja urbanih središč (centralno območje) so območja pretežno namenjena za trgovske, hotelske in podobne gostinske stavbe, ter za stavbe za opravljanje osebnih storitev, stavbe za kulturo, javno upravo in stanovanjske stavbe;
4.2 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti so območja namenjena za stanovanjske, proizvodne, trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev;
4.3 posebna območja so območja namenjena za trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev;
4.4. turistična območja z nastanitvijo so območja s hotelskimi in podobnimi stavbami ter drugimi stavbami za kratkotrajno nastanitev;
5. območja športno rekreacijskih in zelenih površin so območja, ki so namenjena za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene površine;
5.1 območja za šport in rekreacijo so območja namenjena za športna igrišča in za druge objekte za šport in rekreacijo na prostem;
5.2 parki so območja urejenih javnih zelenih površin;
5.3 druge zelene površine so območja urejenih javnih vrtov;
5.4 pokopališča so območja urejenih javnih zelenih površin.

Območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora s pripadajočimi grafičnimi znaki so:

V prostorskih sestavinah se grafično prikažejo območja varovanj in omejitev. Območja varovanj in omejitev so tista zavarovana, ogrožena in druga varstvena območja, ki so opredeljena z zakonom oziroma z izvršilnim predpisom, sprejetim na podlagi zakona, tako da je možna njihova določitev v naravi in na parcelo natančno.
Območja varovanj in omejitev se delijo na osnovna in podrobnejša območja varovanj in omejitev. Podrobnejša območja varovanj in omejitev, ki so kot taka opredeljena z zakonom oziroma z izvršilnim predpisom, se označijo kot stopnja ali kot vrsta varovanj in omejitev.

Območja varovanj in omejitev s pripadajočimi grafičnimi znaki so:

Prostorske sestavine se izdelajo v digitalni obliki na ustreznih digitalnih geodetskih podlagah.
Namenska raba prostora ter območja varovanj in omejitev se izdelajo na digitalnih katastrskih načrtih v državnem koordinatnem sistemu, pomanjšanih v merilo 1:5 000.
Območja namenske rabe prostora ter območja varovanj in omejitev se digitalno določijo in vodijo s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.

Prostorske sestavine se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorskem tipu s pripadajočimi opisnimi podatki, pri čemer je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za vzpostavitev prostorskih informacijskih sistemov.
Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podlag. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podlag z možnostjo opredelitve v naravi.

Podatki iz prostorskih sestavin se vodijo v digitalni obliki za posamezna območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, ki je določena v 4. členu tega pravilnika.
Podatki imajo naslednjo strukturo:

Podatki iz prostorskih sestavin se vodijo v digitalni obliki za posamezna osnovna in podrobnejša območja varovanj in omejitev, ki so določena v 6. členu tega pravilnika.
Podatki imajo naslednjo strukturo:

Za območje cele občine se na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka po posameznih območjih varovanj in omejitev izdela in vodi bilanca površin. Bilanca površin je sestavni del obrazložitve odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin. Ob vsakokratni spremembi oziroma dopolnitvi prostorskih sestavin se bilanca površin ustrezno dopolni.

Posamezne prostorske sestavine, ki se nanašajo na vsebino iz 4. in 6. člena tega pravilnika, se z dnem uveljavitve tega pravilnika izdelujejo v digitalni obliki na tistih območjih, kjer je izdan sklep o začetku uradne uporabe digitalnega zemljiškega katastra.

Občine lahko pretvorijo v digitalno obliko območja iz veljavnih prostorskih sestavin, tudi če teh območij nimajo opredeljenih, kot je določeno v 4. členu tega pravilnika. Ta območja se v prostorskih sestavinah prikažejo zbirno kot poselitvena območja.
Občine lahko pretvorijo v digitalno obliko tudi območja iz veljavnih prostorskih sestavin, kjer je namenska raba teh območij že podrobneje določena, pri čemer se smiselno upošteva poimenovanje posameznih območij namenske rabe prostora iz 4. člena tega pravilnika.
Spremembo posameznega območja namenske rabe prostora ali območij omejitev in varovanj se izvede v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin v skladu z določbami tega pravilnika.

V postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, nosilci urejanja prostora za pridobitev oziroma izdajanje smernic ter mnenj k prostorskim sestavinam planskih aktov občin lahko izmenjujejo podatke v digitalni obliki.
Podatki, ki se izmenjujejo, morajo biti izdelani v formatu, določenim z 8. členom tega pravilnika.
Formate podatkov, ki se izmenjujejo, objavlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo na svoji spletni strani.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo vzpostavi in vodi evidenco veljavnih prostorskih sestavin.
Evidenca prostorskih sestavin se vodi v analogni in digitalni obliki, pri čemer se evidenca v digitalni obliki vzpostavlja postopoma z uveljavljanjem prostorskih sestavin v digitalni obliki.
Občina takoj po sprejemu prostorskih sestavin v digitalni obliki pošlje en izvod Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.

Občine z dnem uveljavitve tega pravilnika pošljejo en izvod veljavnih prostorskih sestavin v analogni ali digitalni obliki Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se določbe petega odstavka 25. člena in četrtega odstavka 39. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), ki se nanašajo na opredelitve glede namenske rabe prostora in območij varovanj in omejitev v prostorskih sestavinah, smiselno uporabljajo v skladu s tem pravilnikom.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.