Na podlagi 44. in 47. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01 in 6/02) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

V pravilniku o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/97, 57/99 in 54/01, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se v 19. členu dodajo nov peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Ponudnik iz tretjega odstavka mora v roku iz tretjega oziroma četrtega odstavka predložiti koncedentu tudi poročilo o finančnem poslovanju v času od podpisa koncesijske pogodbe do začetka opravljanja koncesije, ki mora najmanj vsebovati:
– podatke o kapitalski strukturi koncesionarja;
– podatke o posojilih, ki so bila najeta za zgraditev ali rekonstrukcijo objektov ali prostorov za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– podatke o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih ali prostorih.
Poročilu mora ponudnik predložiti letne računovodske izkaze za navedeno obdobje. Računovodski izkazi morajo biti revidirani, če je ponudnik k temu zavezan. Zadnji predloženi računovodski izkaz ne sme biti starejši od 6 mesecev in mora biti revidiran tudi, če ponudnik k reviziji ni zavezan.
Če iz poročila izhaja, da izguba koncesionarja presega 50% osnovnega kapitala, ali da finančno poslovanje ponudnika v navedenem obdobju bistveno odstopa od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, kakor tudi če je iz drugih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ponudnik ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije, s potekom roka iz tretjega oziroma četrtega odstavka izgubi pravico do koncesije, razen če koncedent ta rok podaljša.«

Za 28. členom se doda novo poglavje VI.a in novi 28.a, 28.b in 28.c členi, ki se glasijo:

V primeru prenehanja koncesije mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar, vendar največ 3 leta.
Koncedent mora nemudoma začeti z zagotavljanjem možnosti, da dejavnost, ki je predmet koncesije prevzame javni zavod ali nemudoma začeti s postopkom podelitve koncesije.

Če je koncesija prenehala zaradi odvzema ali iz drugih razlogov, ki ne dopuščajo, da bi koncesionar še naprej opravljal dejavnost, ki je predmet koncesije, mora koncedent zagotoviti, da dejavnost še naprej izvaja javni zavod ali drug koncesionar v objektih oziroma prostorih, v katerih se je izvajala do prenehanja koncesije, po potrebi pa tudi z zaposlenimi, ki so pri dotedanjem koncesionarju opravljali to dejavnost. V tem primeru je koncesionar dolžan omogočiti javnemu zavodu ali drugemu koncesionarju, uporabo objektov oziroma prostorov, v katerih se je opravljala dejavnost do prenehanja koncesije, še 3 leta od prenehanja koncesije.
Za primer iz prejšnjega odstavka se v koncesijski pogodbi, oziroma v drugi pogodbi z lastnikom objektov in prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, ki je predmet koncesije, uredi:
– najem prostorov v korist koncedenta ali druge osebe, ki jo on določi za nadaljevanje opravljanja dejavnosti, vendar največ 3 leta;
– prevzem zaposlenih, ki so pri dotedanjem koncesionarju opravljali to dejavnost, če je to potrebno.
V koncesijski pogodbi oziroma v drugi pogodbi z lastnikom objektov in prostorov je treba urediti tudi instrumente zavarovanja te obveznosti koncesionarja ali lastnika objektov in prostorov.

Koncesionar in koncedent nimata obveznosti iz 28.a in 28.b člena, če koncesionar ob prenehanju koncesije zagotovi za vse uporabnike storitve njihovo bivanje v okviru mreže javne službe, ali z njimi sklene poseben dogovor o nadomestni namestitvi in o poravnavi medsebojnih obveznosti.«

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.