Na podlagi tretjega odstavka 78. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl. US in 87/01 ZMatD) izdaja minister za obrambo

S tem pravilnikom se urejajo postopki in način dela ter varnostni in drugi ukrepi pri najdbi, zavarovanju, odkrivanju, identifikaciji, odstranjevanju, prevozu in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: NUS) ter evidence varstva pred NUS.
NUS so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije in so praviloma polnjena z eksplozivnimi zmesmi, ki s svojo prisotnostjo ogrožajo varnost ljudi in premoženja. NUS so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena.
Med NUS se po tem pravilniku ne štejejo eksplozivna sredstva, ki so predmet kaznivih dejanj ali prekrškov ter druga sredstva, ki so predana policiji, pa niso posledica vojaških aktivnosti. Ta pravilnik ne ureja varstva pred vojaškimi sredstvi, ki so praviloma polnjena z eksplozivnimi zmesmi, in jih uporablja Slovenska vojska ali druga vojaška sestava na vajah ali drugih oblikah usposabljanja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko ta pravilnik smiselno uporablja v Policiji oziroma Slovenski vojski, če o tem odločita pristojna ministra.

Varstvo pred NUS se izvaja na podlagi načrta za izvajanje varstva pred NUS, ki ga izdela pristojna organizacijska enota Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota uprave) v sodelovanju s poveljnikom enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite. Načrt potrdi pristojni poveljnik Civilne zaščite. Za enote Slovenske vojske načrt potrdi poveljnik enote, ki izvaja dejavnosti v zvezi z NUS.

Načrt za izvajanje varstva pred NUS mora vsebovati:
1. dokumente o obveščanju:
– shemo obveščanja ob najdbi NUS;
2. dokumente za aktiviranje ali mobilizacijo enote:
– zbirko podatkov o pripadnikih enote (ime in priimek, naslov, telefonska številka in drugi podatki pomembni za pozivanje);
– navodilo za aktiviranje posameznih pripadnikov ali celotne enote ter njena zbirališča;
3. dokumente o pripadnikih enote in opremi:
– zbirko podatkov o zdravniških pregledih, življenjskem zavarovanju in pogodbah s pripadniki enote;
– zbirko podatkov o opremi enote in njeni hrambi;
4. dokumente o vodenju aktivnosti zaščite in reševanja:
– seznam vodij intervencij za intervencije pri katerih sodelujeta dva ali več pripadnikov;
– seznam odgovornih oseb za izvajanje varstva pred NUS;
– navodilo za uporabo poligona za uničevanje NUS;
– navodilo za evidentiranje NUS (evidenčne številke, fotografije);
– navodilo za izdelavo poročila o opravljeni intervenciji;
5. navodilo o uporabi sredstev zvez;
6. navodilo o vključevanju pripadnikov drugih enot ali služb v varstvo pred NUS;
7. dokumente o varnostnih ukrepih:
– navodilo za izvajanju varnostnih ukrepov;
– navodilo za skladiščenje, prevoz in uničenje NUS ter eksplozivnih sredstev;
– navodilo o metodah in sredstvih ter varnostnih ukrepih za odstranitev sprožilnih delov oziroma delno razstavljanje NUS;
– načrt za ravnanje ob izrednih dogodkih;
– načrt vključevanja zdravstvene in drugih služb, ki skrbijo za varnost med izvajanjem varstva pred NUS;
– načrt fizičnega varovanja;
– načrt požarnega varovanja;
– načrt kemičnega varovanja po potrebi;
– načrt sodelovanja z drugimi enotami in službami pri pripravi načrta varovanja, ureditve prometa in evakuacije.
Priloga k načrtu je tudi zbirka podatkov o NUS in eksplozivnih sredstvih, ki so najpogostejša na območju, za katerega se načrt izdeluje.
Z načrtom varstva pred NUS mora biti seznanjen regijski center za obveščanje na območju katerega se bo načrt izvajal.

Pripadnik enote za varstvo pred NUS, vodja intervencije ali poveljnik enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite skupaj s pristojno organizacijsko enoto uprave, pripravi za posamezno zahtevnejšo intervencijo, uničenje ali razstavljanje NUS, ki ni zajeto v načrtu iz prejšnjega člena, elaborat za izvajanje del, ki ga potrdi predstojnik organizacijske enote uprave oziroma direktor uprave.
Elaborat iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. namen in cilje intervencije z oceno ogroženosti;
2. podatke o območjih, ki so predvidena za pregled, odstranitev, transport in uničevanje NUS;
3. operativni načrt za izvajanje pregleda, identifikacijo, odstranitev, začasno skladiščenje ali uničenje NUS s postopkovniki;
4. program usposabljanja udeležencev za intervencijo;
5. navodilo za izvajanje varnostnih ukrepov;
6. dnevne načrte dela;
7. navodilo o skladiščenju, prevzemu, prevozu in uničenju NUS;
8. načrt za ravnanje ob izrednih dogodkih;
9. navodilo o uporabi sredstev zvez;
10. podatke o pripadnikih enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite in formacijah delovnih skupin, podatke o zdravniških pregledih, življenjskem zavarovanju in pogodbah s pripadniki enote;
11. navodilo o vključevanju pripadnikov drugih enot ali služb v intervencijo;
12. seznam materialno tehničnih sredstev;
13. navodilo o uporabi posebnih vrst transporta (helikopterjev, vodnih plovil, žičnice in podobno);
14. navodilo za izdelavo dnevnega in končnega poročila o intervenciji;
15. oceno stroškov intervencije.

Varstvo pred NUS izvajajo pripadniki enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite, za potrebe Slovenske vojske pa pripadniki Slovenske vojske, ki imajo pooblastila za varstvo pred NUS v skladu s tem pravilnikom. Pripadniki Civilne zaščite oziroma Slovenske vojske varstvo pred NUS opravljajo poklicno ali na podlagi razporeditve na ustrezne dolžnosti v skladu z zakonom.
Naloge varstva pred NUS se lahko izvajajo le na podlagi odločitve pristojne organizacije enote uprave, pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali Slovenske vojske. Opravljanje nalog varstva pred NUS po naročilu drugih oseb ter uporaba opreme za varstvo pred NUS, je dovoljena le na podlagi predhodnega dovoljenja pristojne organizacijske enote uprave.
Ob večjih intervencijah varstva pred NUS, lahko v skladu z elaboratom z enotami za varstvo pred NUS Civilne zaščite sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske ter drugih enot ali služb oziroma drugi strokovnjaki.

Neposredne naloge varstva pred NUS smejo izvajati pripadniki enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite ter pripadniki Slovenske vojske, ki imajo pooblastilo za varstvo pred NUS, ki ga izda minister, pristojen za obrambo. Pooblastilo se izda tistim pripadnikom enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite ter pripadnikom Slovenske vojske, ki so uspešno opravili ali imajo priznano uvajalno in temeljno usposabljanje za varstvo pred NUS. Pooblastilo se izda za pet let in se nato lahko vsaki dve leti podaljšuje v skladu s tem pravilnikom. Za opravljanje del na področju varstva pred NUS je pogoj tudi uspešno opravljen obdobni zdravniški pregled, ki se opravi pred izdajo pooblastila in pred vsakim podaljšanjem pooblastila.
Osebam, ki so uspešno opravile uvajalno in temeljno usposabljanje po tem pravilniku, pa niso pripadniki enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite, niti pripadniki Slovenske vojske, se izda le potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju.
Za vodenje enot in opravljanje zahtevnejših nalog varstva pred NUS, ki presegajo znanja pridobljena z uvajalnim in temeljnim usposabljanjem, morajo pripadniki enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite in pripadniki Slovenske vojske pridobiti dodatna znanja z dopolnilnim usposabljanjem. Usposabljanje za poveljnika enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite lahko opravijo kandidati po končanem uvajalnem in temeljnem usposabljanju ter po najmanj triletnem delu na področja varstva pred NUS. Dopolnilna usposabljanja se vpišejo v pooblastila.

Pooblastilo za varstvo pred NUS iz prejšnjega člena se podaljša pripadniku enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite in pripadniku Slovenske vojske vsaki dve leti, če:
– izpolnjuje zdravstvene pogoje;
– uspešno opravlja naloge s področja varstva pred NUS ali uspešno opravi dopolnilno usposabljanje.
Pooblastilo za varstvo pred NUS se pripadniku Civilne zaščite ali Slovenske vojske lahko odvzame oziroma se pooblastilo ne podaljša, če pripadnik:
– ne dela v skladu s predpisi o varstvu pred NUS ali s pravili stroke in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja;
– ne opravi uspešno zdravniškega pregleda;
– je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z eksplozivnimi snovmi ali orožjem;
– z načrtom za izvajanje varstva pred NUS ni predviden za opravljanje del na področju varstva pred NUS.
Pooblastilo za varstvo pred NUS za pripadnika Slovenske vojske podaljšuje Generalštab Slovenske vojske.
Mnenje o uspešnem opravljanju nalog varstva pred NUS iz prvega odstavka tega člena daje za posameznega pripadnika enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite poveljnik enote, oziroma za poveljnika pristojna organizacijska enota uprave. V Slovenski vojski mnenje dajejo nadrejene vojaške osebe. Pristojni poveljnik Civilne zaščite oziroma Slovenske vojske ter pristojna organizacijska enota uprave predlaga tudi odvzem pooblastila za varstvo pred NUS iz drugega odstavka tega člena.

Poveljnik enote, vodja intervencije ali vodja dejavnosti na poligonu za uničevanje NUS sme vključiti v izvajanje nalog varstva pred NUS tudi druge osebe, ki nimajo pooblastila za varstvo pred NUS, vendar samo pri delih, ki niso neposredno povezana z NUS in eksplozivnimi sredstvi. Poveljnik oziroma vodja mora zagotoviti strokoven nadzor nad delom takšnih oseb.

Uvajalna, temeljna in dopolnilna usposabljanja pripadnikov enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite in pripadnikov Slovenske vojske za varstvo pred NUS organizira in izvaja Izobraževalni center za zaščito in reševanje v sestavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava), po predpisanih programih usposabljanja v skladu z zakonom.
V programih usposabljanja iz prejšnjega odstavka morajo biti razdelane teme, določeni kriteriji za slušatelje in predavatelje ter določena vadbena in druga sredstva za izvedbo. Za vsako temo, ki se izvaja praktično, mora biti praviloma izdelana ocena tveganja in določeni ukrepi za preprečitev nesreče (zagotovljena sledljivost, preprečitev predčasnega proženja, varovanje in drugo).
Izvajalci posameznih tem morajo pred vsakim začetkom izvajanja določenega programa usposabljanja podpisati izjavo, da bodo usposabljanje izvajali v skladu s programom na varen in neškodljiv način za ljudi in okolje. Usposabljanje neposredno povezano z NUS lahko izvajajo samo predavatelji, ki so opravili uvajalno, temeljno in dopolnilno usposabljanje za varstvo pred NUS v skladu s tem pravilnikom, imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na tem področju in osnovne pedagoško-andragoške izkušnje ali usposobljenost.
Z usposabljanji iz prvega odstavka tega člena so izenačena usposabljanja s področja varstva pred NUS, ki so bila izvedena do leta 1991 v JLA ter specialistična usposabljanja s tega področja in so bila za to izdana potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju.
Z usposabljanji iz prvega odstavka tega člena so izenačena tudi usposabljanja, ki so skladna s standardi NATO na področju varstva pred NUS ter imajo podobne vsebine kot programi v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v sestavi uprave. O priznavanju primerljivih programov usposabljanja odloča direktor uprave na predlog Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje.

Vsi eksponati in vadbena sredstva, ki se uporabljajo pri usposabljanju za varstvo pred NUS morajo biti popisana, označena z identifikacijsko številko ter praviloma označena z oznakami, predpisanimi za vadbena sredstva. Vsak eksponat mora imeti identifikacijski list, ki se hrani v istem kraju ali objektu kot eksponat.
V prostorih, kjer se hranijo eksponati in vadbena sredstva za izvajanje usposabljanja varstva pred NUS, morajo biti na vidnem mestu izobešena opozorila o varnem ravnanju z eksponati in vadbenimi sredstvi.
Predavatelj, ki vzame zaradi usposabljanja ali drugih nalog eksponat ali vadbeno sredstvo iz prostora, kjer se hrani, o izvzemu podpiše izdajnico in sredstvo na enak način proti podpisu tudi vrne po uporabi.
V prostore, v katerih se hranijo eksponati in vadbena sredstva za usposabljanje ali v katerih se izvaja usposabljanje varstva pred NUS, imajo vstop samo pooblaščene osebe, slušatelji ali tečajniki pa le v spremstvu predavateljev oziroma inštruktorjev. O vstopu v te prostore se vodi evidenca.
Za teme pri usposabljanju, pri katerih se uporabljajo eksploziv in inicirna sredstva, se izdela elaborat za izvajanje del v skladu s tem pravilnikom. Namesto NUS se praviloma pri usposabljanju te vrste uporablja vojaško neizstreljeno strelivo in minsko-eksplozivna sredstva, namenjena za uničenje.

Prijavo o najdbi NUS sprejme regijski center za obveščanje v skladu s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
Regijski center za obveščanje v primeru najdbe NUS o najdbi obvešča v skladu z načrtom za izvajanje varstva pred NUS. Vodja izmene v regijskem centru za obveščanje ob posamičnih najdbah NUS izda delovni nalog za vodjo intervencije oziroma pripadnika enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite v skladu z načrtom za varstvo pred NUS, ki opravi intervencijo.
V primeru najdbe NUS na delovišču, mora izvajalec gradbenih in drugih del zavarovati ogroženo območje oziroma preprečiti dostop nanj.
V skladu s konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 9/97), o najdbah NUS, ki vsebujejo bojne strupe, uprava obvesti tudi Urad za kemikalije Ministrstva za zdravje.

Odkrivanje, identifikacija, varovanje in odstranjevanje večjega števila NUS, se izvaja v skladu z elaboratom za izvajanje del. Po preiskavi zemljišča izda vodja intervencije pisno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bilo zemljišče pregledano (opis metode pregleda) in ocena ali bodo potrebne dodatne preiskave. Vsako najdeno ali odkrito NUS se označi z evidenčno številko, ki se jo praviloma pritrdi na telo NUS.
Evidenčna številka se določi sproti. Prva tri mesta evidenčne številke so številka pooblastila vodje intervencije oziroma pripadnika enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite, drugi dve mesti sta leto najdbe NUS, ostala štiri mesta so za določitev tekoče številke najdenega NUS (številka 094030001 pomeni, da je intervencijo opravil pripadnik za varstvo pred NUS s pooblastilom številka 094, v letu 2003 in da gre za najdeno NUS z zaporedno številko 1).
Če obstaja utemeljen sum, da se na določenem zemljišču, na katerem se bodo izvajala gradbena ali druga dela, nahajajo NUS, lahko izvajalec od pristojne organizacijske enote uprave zahteva pregled zemljišča, ki ga opravi pristojna enota za varstvo pred NUS Civilne zaščite na podlagi elaborata za izvajanje del. Izvajalec lahko začne z deli šele potem, ko zemljišče pregleda enota za varstvo pred NUS. Stroški preiskave delovišča bremenijo investitorja.

Pri opravljanju varstva pred NUS se morajo izvajati ukrepi, ki zagotavljajo varno delo.
Pri izvajanju varstva pred NUS morajo pripadniki uporabljati predpisano skupno in zaščitno osebno opremo.
Pri opravljanju nalog varstva pred NUS v bližini objektov, v katerih so ljudje, vodja intervencije na podlagi ocene ogroženosti po predhodno opravljeni oceni nevarnosti, odredi evakuacijo iz ogroženega območja ter prepove gibanje, zadrževanje ali približevanje mestu najdbe NUS.

NUS, ki so najdena, se lahko odstranijo s kraja najdbe le v primeru, če je takšno ravnanje možno in je zagotovljena varnost pri odstranjevanju. Oceno tveganja izdela na podlagi ogleda ter identifikacije NUS vodja intervencije oziroma pripadnik za varstvo pred NUS, ki opravlja intervencijo in jo v pisni obliki priloži h končnem poročilu o intervenciji.
NUS, katerih skupna teža ne presega 25 kg in omogočajo zanesljiv prijem, se lahko prenaša ročno. Posameznik lahko prenaša le eno NUS do te teže, pri čemer pa ne sme ogrožati drugih oseb ali drugih NUS.
NUS, katerih skupna teža presega 25 kg, se smejo prenašati s pomočjo ustreznih naprav oziroma nosil, izjemoma ob upoštevanju varnostnih ukrepov pa tudi brez teh priprav. V tem primeru prenašanje opravi večje število pripadnikov enote za varstvo pred NUS.

Če so NUS zložena v zaboju oziroma primerni embalaži, morajo biti v zaboju ločena med seboj s pregradami ali z nasutim materialom, ki blaži udarce in tresljaje in preprečuje premikanje sredstev.

Eksplozivi in sredstva za iniciranje se prevažajo na način, ki je določen s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
NUS se transportirajo na način, ki je določen v načrtu varstva pred NUS in v skladu s predpisi o cestnem prevozu nevarnega blaga.

Za prevoz NUS se lahko uporabljajo vozila prirejena za prevoz NUS, in sicer terenska vozila, poltovorna in tovorna vozila za prevoz NUS velikih dimenzij in teže. NUS se mora prevažati v terenskem vozilu v prtljažniku oziroma v zaboju. V poltovornem ali tovornem vozilu se NUS prevaža na tovornem delu vozila. Pri prevozu NUS z vozilom sta lahko v vozilu le voznik in sovoznik.
Za prevoz NUS se lahko izjemoma uporabljajo tudi prikolice za prevoz NUS, ki so ustrezno opremljene in pripete na vozilo (v nadaljnjem besedilu: prikolica za prevoz NUS) in imajo veljavno prometno dovoljenje.
Poltovorno in tovorno vozilo mora biti praviloma opremljeno tudi z montažnim konzolnim dvigalom nosilnosti najmanj 200 kg za dvig tovora, ki je montirano na tovornem delu vozila.
Z vozilom prirejenim za prevoz NUS, se lahko praviloma prevažajo NUS v katerih ni več kot 500 kg ekvivalenta čistega eksploziva.

V primeru ocene večjega tveganja pri prevozu NUS, mora pristojna organizacijska enota uprave na zahtevo in ob strokovni pomoči vodje intervencije, določiti posebne varnostne ukrepe.

Med prevozom, nakladanjem in razkladanjem NUS ne sme biti na vozilu s katerim se opravlja prevoz NUS eksploziva, detonatorjev in vžigalnih vrvic, ki se uporabljajo pri uničevanju NUS, ter drugih sredstev, ki lahko povzročijo požar ali eksplozijo.

NUS z vžigalnikom oziroma s sprožilnim mehanizmom morajo biti med prevozom pritrjena praviloma pravokotno na smer aktiviranja.
Eksplozivi in sredstva za iniciranje morajo biti med prevozom v originalni embalaži.

Na vozilu, ki prevaža NUS, se v času prevoza ne smejo izvajati popravila, ki bi lahko ogrozila tovor.
O vsaki nesreči, ki se zgodi pri prevozu NUS, pri kateri voznik ter sovoznik motornega vozila ne moreta ali smeta sama odstraniti njenih posledic ter nadaljevati vožnje, mora eden od njiju takoj obvestiti regijski center za obveščanje ali operativno komunikacijski center policije ter zavarovati kraj nesreče.

Vozilo, s katerim se prevažajo NUS, mora imeti oznake za prevoz nevarnih snovi. Dimenzije in barve oznak so določene z evropskim sporazumom o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, akt o notifikaciji nasledstva sporazuma, mednarodne pogodbe št. 9/92).
Osebe, ki izvajajo prevoz NUS morajo imeti pri sebi dokumentacijo o strokovni usposobljenosti, spremno dokumentacijo (prevozni list) in navodilo za ukrepanje v primeru nesreče ali drugih izrednih dogodkov, ki mora biti na vidnem mestu v voznikovi kabini, ločeno od ostale dokumentacije. Vozilo mora ustrezati zahtevam za prevoz nevarnih snovi razreda 1 določenih v evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.

Razstavljena in tista NUS, ki brez vpliva zunanjih dejavnikov ne predstavljajo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in okolje, se po presoji vodje intervencije lahko začasno skladiščijo v za to namenjenem objektu.
V objektu, kjer se začasno hranijo NUS, se sme praviloma hraniti NUS do 200 kg ekvivalenta čistega eksploziva. Začasna hramba pomeni časovno obdobje, ki ni daljše od 90 dni. V objektu ne sme biti drugih sredstev, ki bi lahko povzročila požar ali eksplozijo.
Objekt, kjer se začasno skladiščijo NUS, mora biti, označen ter tehnično ali fizično varovan. Poleg tega mora imeti knjigo o vsebini skladiščenih sredstev z datumi vnosa in iznosa posameznega sredstva.
NUS, ki so polnjena z bojnimi strupi, morajo biti hranjena v posebni hermetični embalaži, ki omogoča detekcijo plina oziroma preprečuje izhajanje plina v okolje ter v posebnem objektu. Objekt v ta namen mora biti tehnično ustrezen, označen ter tehnično in fizično varovan. Skladiščenje teh sredstev mora biti v skladu s konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju. Osebe, ki rokujejo s temi sredstvi morajo nositi ustrezno zaščitno opremo.

Pri skladiščenju eksploziva in sredstev za iniciranje se uporabljajo predpisi o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh.

NUS se praviloma uničujejo na poligonu s pomočjo eksplozije v skladu s tem pravilnikom.
Poligon za uničevanje NUS je prostor, ki omogoča varno uničevanje NUS ob izpolnjevanju varnostnih ukrepov. Zahteve za ureditev posameznega poligona za uničevanje NUS določi direktor uprave.
Uničevanje NUS se lahko izjemoma izvede tudi na kraju najdbe, če NUS zaradi varnostnih razlogov ni mogoče prestaviti ali pripraviti za transport na za ta namen, urejen kraj. Pri tem se morajo izvesti potrebni varnostni ukrepi, ki zmanjšajo vpliv in škodo na objektih in okolju v izračunanem območju delovanja sredstva ob uničenju. O takšnem uničenju NUS mora biti predhodno obveščen župan občine na območju katere se NUS uničuje.

Način uničevanja ali delne razstavitve (odstranitev sprožilnih delov) NUS določi vodja intervencije oziroma vodja dejavnosti na poligonu v elaboratu za izvajanje del, glede na vrsto in število NUS ter glede na konkretne razmere.

Za vsak poligon, kjer se uničujejo in razstavljajo NUS, mora biti izdelano navodilo za uporabo poligona, v katerem se določi zlasti namembnost, pogoje uporabe, načine in zahteve za varovanje poligona ter skupna teža eksploziva v NUS, ki se sme uničevati hkrati. Navodila za uporabo poligonov, ki so v pristojnosti uprave, predpiše direktor uprave.

Vžigalnik se lahko odstrani iz NUS le v primeru:
– če to opravilo ne predstavlja nevarnosti za ljudi in premoženje;
– če se NUS nahaja na takem mestu, kjer bi uničenje z eksplozijo povzročilo veliko materialno škodo;
– če bi prevoz NUS z vžigalnikom na kraj določen za uničevanje, predstavljal večjo nevarnost kot odstranitev vžigalnika.
Vodja intervencije oziroma poveljnik enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite odloči s katerih NUS se v primeru posebnih pogojev določenih v elaboratu za izvajanje del, odstranijo vžigalniki. Pri tem mora upoštevati dejanske razmere in varnostne ukrepe.

Uničevanje oziroma delno ali popolno razstavljanje NUS na kraju najdbe ali kraju, na katerega je bilo NUS prestavljeno, se opravi v naslednjih primerih:
– če je zagotovljena varnost ljudi in premoženja;
– če na območju ni stanovanjskih zgradb, daljnovodov, prometnic in drugih objektov, ki bi bili zaradi eksplozije lahko poškodovani oziroma so od kraja uničenja ali razstavljanja oddaljeni v skladu s predpisi o varnostnih razdaljah;
– pri najdbi posebno nevarnih NUS, ki se jim zaradi prevelike nevarnosti ali drugih tehnoloških problemov ne smejo odstraniti sprožilni deli na kraju najdbe, njihov prevoz pa bi pomenil večjo nevarnost od uničenja na kraju najdbe;
– v drugih utemeljenih primerih, ko tako odloči vodja intervencije.

Način uničenja, vrsto in količino eksploziva in sredstev za iniciranje ter druga dela in opravila v zvezi z uničenjem NUS, določi na podlagi pravil stroke ob upoštevanju vrste, količine in teže NUS, vodja intervencije oziroma v primeru uničenja na poligonu, vodja dejavnosti na poligonu.

Kraj najdbe NUS je treba, če ni izvedena takojšnja odstranitev NUS, takoj po odkritju ustrezno označiti z vidno oznako, tablo z ustrezno oznako ali trakom za označevanje, ki opozarja na nevarnost. Kraj najdbe je treba fizično zavarovati in zagotoviti pogoje, da nepooblaščene osebe ne bodo imele dostopa do NUS, vse do prihoda pripadnikov enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite.

V primeru najdbe NUS v morju določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo kraj in čas pristanka plovila, ki prevaža ali vleče za seboj NUS, v dogovoru s poveljnikom enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite, vodjo intervencije ter Policijo.

Uničevanje oziroma razstavljanje NUS na kraju najdbe se lahko začne, če:
1. je neposredno ogroženo prebivalstvo o nevarnosti in načrtovanih delih pravočasno in na primeren način seznanjeno in umaknjeno z ogroženega območja;
2. so na varni razdalji od kraja razstavljanja oziroma uničevanja postavljene table z opozorilom na nevarnost ter zavarovane poti in ceste, ki vodijo na ogroženo območje;
3. so zavarovana materialno-tehnična sredstva in druge dobrine;
4. so postavljene umetne ovire, ki preprečujejo dostop ali zmanjšujejo učinke eksplozije, kadar je to potrebno;
5. je o uničenju NUS predhodno obveščen pristojni župan,
6. je predhodno obveščena policija, ki po potrebi zavaruje ogroženo območje;
7. so o tem predhodno obveščeni gasilci, ki po potrebi tudi sodelujejo;
8. so s tem seznanjeni lastniki oziroma upravljavci infrastrukturnih objektov na ogroženem območju;
9. so izvedeni drugi potrebni varnostni ukrepi po oceni vodje intervencije.

Po končanem uničevanju NUS, mora vodja intervencije podrobno pregledati kraj, kjer je bilo NUS uničeno, in ugotoviti ali je bilo uničenje popolno.
Kraj uničevanja NUS se po izvedbi uničevanja ne sme zapustiti, preden se ne ugotovi, da so vsa NUS uničena oziroma v takšnem stanju, da ne predstavljajo nadaljnje nevarnosti.

Organizacijske enote uprave, pristojne za delovanje enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite, vodijo evidenco najdenih in uničenih NUS.
O izvajanju varstva pred NUS organizacijske enote uprave iz prejšnjega odstavka izdelajo letno poročilo o izvajanju varstva pred NUS do 15. januarja za preteklo leto.

O vsaki intervenciji pripravi vodja intervencije poročilo o odstranitvi in uničenju NUS na posebnem obrazcu. Vsako najdeno NUS se mora označiti z evidenčno številko, in zanj praviloma izdelati foto dokumentacijo.
Na podlagi izpolnjenih obrazcev pristojna organizacijska enota uprave vodi evidenco o številu ter vrsti NUS, načinu hranjenja in uničevanju NUS, številu intervencij ter angažiranju oseb, ki so intervencije izvedle.
Po končanem uničevanju NUS na poligonu vodja dejavnosti sestavi poročilo o uničenju NUS, ki ga dostavi pristojni organizacijski enoti uprave, katera vodi evidenco o NUS, ki so bila uničena, drugi izvod hrani upravitelj poligona.
Direktor uprave predpiše način in vsebino evidence ter letnih poročil iz prejšnjega in tega člena.

Sredstva za izvajanje ukrepov varstva pred NUS usposabljanje, opremljanje in delovanje regijskih enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite, zagotavlja uprava.
Stroški pregleda delovišč zaradi najdbe in odstranitve NUS oziroma odstranjevanja NUS na deloviščih, ki ga opravijo pripadniki enot za varstvo pred NUS Civilne zaščite krijejo investitorji oziroma naročniki del.

Pripadniku enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite pripada za izvajanje varstva pred NUS poleg nadomestil in povračil, predpisanih za pripadnike Civilne zaščite ali delavce uprave, če gre za poklicne pripadnike teh enot, tudi nadomestilo za posebne obremenitve pri izvajanju varstva pred NUS, ki presegajo dolžnosti pripadnikov Civilne zaščite ali zaposlenih v upravi.
Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi meril, ki jih predpiše minister za obrambo in obsegajo zlasti:
– preiskovanje terena na različne načine;
– odstranjevanje NUS;
– razdaljo prevoza NUS;
– vrsto NUS (z ali brez vžigalnika, izstreljena, neizstreljena in podobno);
– količino odstranjenih NUS;
– posebne nevarnosti (NUS z bojnimi strupi in podobno).
Nadomestilo po prvem odstavku tega člena se izplača na podlagi pogodbe, sklenjene s pripadnikom enote za varstvo pred NUS Civilne zaščite, obračuna pa se na podlagi poročila o opravljeni intervenciji, predpisanega s tem pravilnikom.

Navodilo, merila in evidence določene s tem pravilnikom, je treba predpisati v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Do izteka roka iz prejšnjega odstavka se uporabljajo navodila, merila in obrazci predpisani na podlagi pravilnika o varstvu pred NUS (Uradni list RS, št. 14/96 in 35/00).

Načrte izvajanja varstva pred NUS iz 2. člena tega pravilnika, morajo uskladiti s tem pravilnikom organizacijske enote uprave za Zahodnoštajersko, Gorenjsko, Obalno, Severnoprimorsko, Ljubljansko, Vzhodnoštajersko, Dolenjsko in Notranjsko regijo v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o varstvu pred neeskplodiranimi ubojnimi sredstvi (Uradni list RS, št. 14/96 in 35/00).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.