Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je Sodni svet Republike Slovenije na 65. seji dne 13. 2. 2003 sprejel

S tem poslovnikom se podrobneje ureja način dela Sodnega sveta Republike Slovenije v zadevah po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (v nadaljevanju: ZNOJF) ter način varovanja osebnih podatkov.

O zadevah po ZNOJF odloča sodni svet na sejah, ki so zaprte za javnost.
Sodni svet je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica njegovih članov.
Sodni svet sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.

Sodni svet zbira podatke o premoženjskem stanju sodnikov in njihovih zakoncev glede na to, da sodnik pri opravljanju funkcije ne sme sprejemati daril, ne sme sprejemati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo opravljanje sodniške funkcije, pri čemer prepoved sprejemanja daril in pridobivanja ugodnosti velja tudi za osebe, ki s sodnikom živijo v istem gospodinjstvu.
Podatki, ki jih sodni svet dobi pri svojem delu in imajo v skladu z ZNOJF značaj osebnih podatkov, se hranijo v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Po prenehanju mandata sodnega sveta predsednik in sekretar sodnega sveta predata arhiv novoizvoljenim članom sodnega sveta.
Zbrani osebni podatki sodnika se komisijsko uničijo potem, ko v skladu z zakonom niso več potrebni pri delu sodnega sveta.

Predsednik sodnega sveta pošlje takoj po zaprisegi novim sodnikom vprašalnika z obrazcema A in B (ki sta priloga tega poslovnika) s spremnim dopisom in jih opozori, da morajo po zakonu o sodniški službi in ZNOJF prijaviti svoje premoženje ter na posledice, če tega ne storijo v zahtevanem roku.
Obrazec A obsega vprašanja o funkciji, ki jo opravlja sodnik, o drugih funkcijah in položajih, ki jih zaseda, pridobitni dejavnosti, ki jo je opravljal pred nastopom funkcije ter podatke o gospodarski družbi, podjetju, zavodu, poklicu oziroma drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti, oznako firme ter podatki o deležih in vrednosti, ki se nanašajo na njega oziroma na njenega zakonskega oziroma izvenzakonskega partnerja ter družinskega člana iz skupnega gospodinjstva.
Obrazec B obsega ostale podatke, ki so našteti v 10. členu ZNOJF in niso vsebovani v obrazcu A.
Hkrati z obrazcema A in B sodni svet pošlje sodnikom spremni dopis, v katerem jih opozori na določila ZNOJF, in določi način vračanja izpolnjenih obrazcev v roku, ki ne sme biti krajši od 10 dni.
Sodnik mora sodnemu svetu predložiti podatke o premoženjskem stanju v roku, kot ga določa drugi odstavek 39. člena zakona o sodniški službi.
Če sodni svet ugotovi, da mu sodnik ni sporočil podatkov o svojem premoženjskem stanju v roku kot ga določa drugi odstavek 39. člena zakona o sodniški službi, ga sodni svet pozove, da mu v roku, ki ga sam določi, predloži podatke v skladu z 10. členom ZNOJF.

Sodniki pošljejo izpolnjene A in B obrazce priporočeno po pošti na urad sodnega sveta ali pa jih oddajo neposredno sodnemu svetu.
Izpolnjeni obrazci morajo biti sodnemu svetu predloženi v zaprti kuverti. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisano ime in priimek sodnika, naziv in sedež sodišča ter oznaka “Prijava premoženja – ZNOJF”.

Strokovna služba evidentira prejem pošiljk, ki imajo oznako “Prijava premoženja – ZNOJF” ter odtisne štampiljko “zaupno” in datum prejema.

Predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik in sekretar sodnega sveta skupaj odpreta pošiljko ter preverita, ali sta obrazca A in B v celoti in pravilno izpolnjena.
Nepopolno oziroma napačno izpolnjeni obrazci se sodniku vrnejo s pozivom, da jih v roku 15 dni popravi.
Popolno izpolnjena obrazca A in B se skupaj s priloženo dokumentacijo vložita v posebno ovojnico sodnega sveta z oznako “ZNOJF”, ki se zapre in zapečati s pečatom sodnega sveta. Pod pečat se podpišejo osebe, ki so sodelovale pri obdelavi podatkov o premoženjskem stanju sodnika.
Na ovojnici se označi ime in priimek sodnika ter odtisne štampiljka “zaupno”, navede pa se tudi datum, kdaj mora sodnik vložiti novo prijavo.
O izpeljanem postopku se naredi uradni zaznamek na ovojnici, v katerem se zapiše datum odprtja pošiljke in pečatenja ovojnice ter imena oseb, ki so pri obdelavi podatkov sodelovale in ki uradni zaznamek tudi podpišejo.
Zapečatena ovojnica se priloži osebnemu spisu sodnika, ki se hrani v zaklenjeni omari v prostorih strokovne službe sodnega sveta.
Ob ponovnem pregledu podatkov o premoženjskem stanju sodnika na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o sodniški službi in ZNOJF, predsednik in sekretar sodnega sveta pregledata ovojnice z obrazcema A in B, ki vsebujejo podatke o premoženjskem stanju sodnikov po zakonu o varstvu osebnih podatkov in opravita primerjavo z že posredovanimi podatki. Po opravljenem pregledu in primerjavi se obrazci s priloženo dokumentacijo vložijo v novo ovojnico, na način kot je določen v prejšnjih odstavkih.

Na podlagi pregleda dokumentacije in primerjave že posredovanih podatkov o premoženjskem stanju sodnika, predsednik in sekretar sodnega sveta pripravita poročilo za sejo sodnega sveta. Poročilo ima oznako zaupno, če vsebuje osebne podatke.
V poročilu se posebej navede primere, pri katerih so bile ugotovljene razlike oziroma pomanjkljivi podatki.
O spornih primerih odloča sodni svet na seji.
Glede varovanja podatkov v poročilu velja enako kot za varovanje podatkov iz prijave.

V skladu z 21. členom ZNOJF sodni svet pisno pozove sodnika, na katerega se obravnavani primer nanaša, naj se izjavi o ugotovljenih dejstvih in pisno posreduje svoje pripombe.
Sodnik lahko poda izjavo v roku, ki ga določi sodni svet, ki pa ne sme biti krajši od desetih dni.
Sodni svet lahko povabi sodnika, da se o ugotovljenih dejstvih izjavi neposredno na seji sodnega sveta.
Sodnik, ki je vabljen na sejo sodnega sveta, mora imeti zadosti časa za pripravo, vendar najmanj deset dni od prejema vabila.

O delu sodnega sveta po ZNOJF se vodi poseben zapisnik (C del zapisnika).
Sodnik, na katerega se obravnavani primer nanaša, ima pravico do vpogleda v C del zapisnika.

Sodni svet lahko s sklepom določi tudi druge člane sodnega sveta oziroma drugega zaposlenega v strokovni službi sodnega sveta, da imajo enake zadolžitve in pooblastila, kot so za predsednika, podpredsednika in sekretarja sodnega sveta opredeljena po določbah tega poslovnika.

Predsednik, sekretar, člani sodnega sveta in delavci strokovne službe sodnega sveta, ki sodelujejo pri njegovem delu, so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dolžni ohraniti kot tajnost vse podatke, ki imajo naravo osebnih podatkov, za katere zvedo pri svojem delu v sodnem svetu.
V primeru kršitve tajnosti podatkov so predsednik, člani sodnega sveta in sekretar sodnega sveta odškodninsko odgovorni po splošnih predpisih, delavci strokovne službe sodnega sveta pa so odgovorni tudi disciplinsko oziroma zaradi hujše kršitve pogodbe o zaposlitvi.

Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporablja Poslovnik Sodnega sveta Republike Slovenije.

Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme sodni svet z dvotretjinsko večino vseh članov in se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.