Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2003 z dne 28. 2. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2003 z dne 28. 2. 2003

Kazalo

865. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik, stran 2635.

Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 15. člena statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01, 81/02) je Občinski svet občine Podlehnik na 3. redni seji dne 20. 2. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik
1. člen
(Uvodna določba)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Podlehnik so opredeljene v dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik so opredeljene v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
2. člen
(Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1:5000 in 1:25000, in sicer na zasnovo primarne rabe prostora, zasnovo vodnega gospodarstva, zasnovo ohranjanja narave, zasnovo kulturne dediščine, zasnovo naselij, zasnovo prometnega omrežja in zasnovo energetskega omrežja.
3. člen
(Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
– v točki 5.1.21. se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »5.1.21. Območje Občine Podlehnik bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P21, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
-------------------------------------------------------- ---------
Oznaka       Naziv območja    Površina     Namembnost   Prostorski
ureditvenega                      v ha     izvedbeni
območja                                    akt
------------------------------------------------------------------
S1           Podlehnik            8,88     SKP                 PUP
S1/1         Podlehnik            4,30     stanovanjska, 
                                           poslovna             ZN
S2           Podlehnik            3,71     SKP                 PUP
S3           Sedlašek             3,33     SKP                 PUP
S4           Stanošina            0,31     SKP                 PUP
S5           Zakl                 2,63     SKP                 PUP
P1           Podlehnik            1,76     poslovna, 
                                           mesnopredelovalna
                                           dejavnost           PUP
T1           Zakl                13,16     turistična, 
                                           transportna         PUP
T2           Gruškovje            2,60     mejni prehod         LN
R1           Dežno               17,86     ribnik, rekreacija,
                                           šport, turizem      PUP
R2           Gorca                6,17     ribnik, rekreacija,
                                           šport               PUP
R3           Gorca – ob mali
             hidroelektrarni      1,18     rekreacija          PUP
R4           Rodni vrh            0,11     pokopališče         PUP
R5           Gorca                0,85     pokopališče         PUP
KG           Občina Podlehnik  4531,14     kmetijska, gozdarska,
                                           ostalo              PUP
------------------------------------------------------------------
Obrazložitev kratic:
SKP – stanovanjsko – kmetijska – poslovna namembnost
PUP – prostorski ureditveni pogoji
ZN – zazidalni načrt
LN – lokacijski načrt«.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda nova alinea, ki se glasi: »- P21-S1/1 Podlehnik ZN«.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.25. P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (»breg«) doda naslednja podtočka, ki se glasi:
»5.2.26. P21-S1/1 Podlehnik
 
Programske zasnove za zazidalni načrt za ureditveno območje P21-S1/1 Podlehnik
1. Meje območja in obodna parcelacija
Površina območja P21-S1/1 Podlehnik, predvidenega za kompleksno graditev in ki bo urbanistično urejano z zazidalnim načrtom, meri ca. 4,30 ha.
Območje kompleksne pozidave meji:
– na severu in vzhodu na obstoječo prostostoječo (razpršeno) stanovanjsko pozidavo in na kmetijske površine,
– na jugu na površine, pripadajoče osnovni šoli v Podlehniku,
– jugozahodu na obstoječe poslovno in upravno središče naselja,
– na zahodu na obstoječo lokalno cesto Podlehnik-Tržec.
Obodna parcelacija območja P21-S1/1 je naslednja:
Izhodišče je na jugu, na stičišču treh parcel št. 286/1, 333/3 in 814/1 (cesta Podlehnik-Tržec). Od tega stičišča poteka obodna parcelacija v smeri severa po skupni meji ceste Podlehnik – Tržec (parcela št. 814/1) s parcelami št. 286/1, 257/6, 257/4, 257/5, 257/1, 259/1, 821/1, 256/1, 255/2, 249/2, 249/1. Na severozahodnem vogalu parcele št. 249/1 se meja obrne v smeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcel št. 249/1 in 249/4 do parcele št. 255/1. Nato obodna parcelacija poteka proti jugu po skupni meji parcele št. 255/1 s parcelo št. 249/4 in nato proti vzhodu po skupni meji parcele št. 255/1 s parcelo št. 255/2 (cesto) do točke, ki predstavlja presečišče proti severu podaljšane meje med parcelama št. 256/1 in 256/2. V tej točki se meja obrne proti jugu, prečka parcelo št. 255/2 in poteka po skupni meji parcel št. 256/1 in 256/2, prečka v tej smeri parcelo št. 821/1 in nadaljuje v smeri proti jugozahodu po skupni meji parcel št. 821/1 in 257/3 vse do točke, ki jo dobimo kot presečišče (zahodne) vzporednice zahodni meji med parcelama št. 257/2 in 257/3 in od nje pravokotno oddaljeno 25 m. Tu se meja obrne v smeri približno proti jugu in poteka v smeri vzporednice (k zahodni meji med parcelama št. 257/2, 257/3) do presečišča s severno mejo parcele št. 259/1. Dalje poteka meja po severni meji parcele št. 259/1 in nato po vzhodnih mejah parcel št. 259/1, 257/1, 257/5, 259/2, vse do parcele št. 257/6. Nato poteka meja proti vzhodu po mejah parcel št. 257/6, 286/1 in nato proti jugu in jugozahodu po jugovzhodni in južni meji parcele št. 286/1 vse do izhodišča obodne parcelacije (znotraj območja programskih zasnov sta tako v celoti zajeti parceli št. 257/6 in 286/1).
Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini Podlehnik.
2. Namenska raba
Namembnost območja P21-S1/1 je S, P (stanovanja, poslovna dejavnost). Območje bo s svojo poslovno vlogo dopolnjevalo že obstoječe upravno središče v neposredni bližini.
Zaradi sožitja stanovanjskega programa in poslovnih dejavnosti je zahtevano nehrupno (mirno) okolje. Te dejavnosti pa praviloma še niso dokončno opredeljene, niti jih ni zaželeno vnaprej pretirano omejevati. Programske zasnove zato podajajo osnovne usmeritve za organiziranost območja. Dovoljevane pa bodo le ekološko neoporečne poslovne dejavnosti; torej takšne, ki bodo prilagojene značaju poselitve.
Dodaten pogoj je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Niso možne dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil, in dejavnosti, ki imajo za posledico pogostnost pojavljanja vozil.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Naselje Podlehnik je novo občinsko in upravno središče, ki šele pridobiva svojo podobo. Razpršeno oblikovan je del naselja s šolo in občinsko upravno zgradbo ter prostorsko nekoliko odmaknjena pozidava okrog cerkve. Individualne stanovanjske zgradbe so praviloma grupirane na posameznih – za tovrstno pozidavo ugodnih – lokacijah.
Cesta Maribor – državna meja – Zagreb poteka po sredini doline in le-to prereže. Cesta zato predstavlja oviro v razvoju kraja in je tudi vir hrupa. Predvidena je tudi njena predelava v ograjeno avtocesto. Posledično bodo vsa križanja obstoječih prometnic naselja izvennivojska. Tudi motel v Podlehniku, ležeč ob sedanji cesti Maribor – Zagreb, bo skupaj z obema obstoječima bencinskima servisoma predvidoma postal del ograjenega območja avtoceste. Na obstoječo in že vpeljano oskrbo s pogonskim gorivom je vezano večje število prebivalcev območja. V prihodnosti bo zato potrebno zagotoviti uporabnikom lokalne (dodatne) dostope na bencinski servis oziroma predvideti v sklopu obravnavanega območja P21-S1/1 nov manjši bencinski servis za potrebe prebivalcev Podlehnika in okolice. Možna lokacija za takšen bencinski servis, ki je tudi sicer prostorsko najoptimalnejša, je na skrajnem severnem delu območja, na vzhodni strani ceste Podlehnik-Tržec.
Pri zasnovi območja je odločujoča obstoječa prometna navezava. Lokalna cesta, ki v rahlem zavoju vodi proti severu, ostane hrbtenica območja. Vzdolžno ob njej se na vzhodni strani oblikuje poslovno območje, šele v globino sledi individualna stanovanjska pozidava. Glede na razpoložljive površine zemljišč je možno oblikovati poslovno središče z notranjo ploščadjo, kar je primerna razširitev za mirujoči promet in sekundarni vaški trg.
Na tej strani se torej vzpostavi sekundarna prometna površina, ki je od obstoječe ceste ločevana z zelenico in morda z linijsko drevesno zasaditvijo. Uvozov je več in se predvidijo na ustreznih razdaljah. Tako razporejeni uvozi dovoljujejo tudi fazno izgradnjo celotne vzdolžne poslovne pozidave.
Postavitev posameznih poslovnih objektov naj sledi z daljšo stranico objekta liniji ceste v ospredju oziroma (v globini območja) plastnicam pobočja. Morebitne višinske razlike terena se morajo predhodno skrbno preučiti.
Individualne stanovanjske zgradbe so locirane na zunanjem robu pozidave. Zaželeno je, da je izbran tak osnovni tloris oziroma tip objekta, da je omogočeno kvalitetno osončenje večine bivalnih prostorov.
Predvidena etažnost je (K)+P+M. Po večplastni proučitvi in posebni utemeljitvi lahko zazidalni načrt za pomembnejšo zgradbo v obcestnem delu pozidave predvidi tudi enonadstropni objekt, s tem, da je končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja usklajena.
Stanovanjski in/ali poslovno-stanovanjski objekti so prostostoječi, locirani praviloma v vogalni del posameznega stavbišča. Zaželena je ločitev na stanovanjski del in ostali del posameznega objekta. Jasno nakazan mora biti dostop v poslovne prostore; oblikovan naj bo ustrezno posamezni izbrani dejavnosti.
Zemljiške parcele, namenjene individualni stanovanjski pozidavi, so praviloma velikosti ca. 900 m2 (do največ ca. 1100 m2), kar zadošča tudi za morebitne poznejše dozidave stanovanjskih objektov ali postavitve prostostoječih garaž in manjših gospodarskih objektov. Seveda je možno oblikovati tudi manjše zemljiške parcele, torej take, ki bodo zadoščale željam po samo stanovanjski zgradbi.
Če bi na južnem delu območja, in sicer na površinah, predvidenih za gradnjo prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš, bilo komercialno zanimivo postaviti niz verižnih družinskih enot (vrstnih hiš), je to možno pod pogojem, da so v celoti upoštevane arhitekturne zakonitosti tovrstnih gradenj ter da je obenem zadoščeno predpisanim sanitarnim, požarnim in ostalim pogojem.
Velikost in razmerja parcel, predvidenih za poslovno pozidavo in skupno prometno ureditev, natančneje določi zazidalni načrt.
Individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami so lahko zasajene žive meje. V celoti mora biti dan poudarek krajinski tipiki objektov in pozidave.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju predvidene pozidave ni varovanih objektov in/ali krajine.
Pri snovanju novih objektov in mikrolokaciji le-teh je potrebno upoštevati smeri dominantnih pogledov na naselje Podlehnik in bližnje ruralno zaledje.
Ohraniti je potrebno morebitna obstoječa kvalitetna drevesa.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Območje je namenjeno stanovanjem in nemotečim poslovnim dejavnostim, z javnim programom v neposredni soseščini (občina, šola, predelovalni obrat).
Dodano skupno število gradbenih objektov s predvidenimi stanovanji in nemotečo poslovno dejavnostjo na območju kompleksa pozidave ne bo pomenilo prekomerno povečane obremenitve za okolje.
Predlagani in predvidoma prevladujoči stanovanjski program zahteva nehrupno (mirno) okolje in dovoljuje le ekološko neoporečno dejavnost, torej takšno, ki je dejansko prilagojena značaju poselitve.
Zaželeno je mnogo zelenja.
Osončenje zemljišča je že sedaj kvalitetno.
6. Promet
Obstoječa lokalna cesta Podlehnik-Tržec, vodeča mimo obravnavanih zemljišč, ostaja glavna napajalna komunikacija do posameznih vstopov na območje pozidave. Z lokalne ceste se, v prometno pravilno zasnovanih križiščih, odcepijo interne dovozne ceste na območje. Ali bo (zaradi predvidenega števila vozil in s tem upoštevanja prometnovarnostnih zahtev) potrebno na obstoječi lokalni cesti Podlehnik-Tržec urediti prometne pasove za leve zavijalce in izravnavo trase lokalne ceste, bo določil zazidalni načrt.
Na območje pozidave so predvideni trije osnovni dovozi. Praviloma morajo biti zasnovani na pozicijah, ki bodo dovoljevale kasnejše širitve oziroma nadaljevanje pozidave.
Notranjo komunikacijo posameznega dela območja tvori vzdolžna transportna cesta. Zanjo je potrebno zagotoviti prosti prometni koridor širine najmanj 5,5 m oziroma še bolje 7 m. Kadar je notranja ulica slepa, je potrebno urediti obračališče na zaprtem koncu. Obračališče mora zagotavljati možnost neoviranega obračanja komunalnih in urgentnih vozil običajnih poznanih dimenzij. Vsaka notranja ulica je obenem peš pot (višinsko ločeni pločnik ni predviden), saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu.
Vzdolž lokalne ceste Podlehnik-Tržec niso možna parkirišča. Zagotovljena morajo biti na od ceste ločeni površini. Zato so predvidena med cesto in objekti, vzdolž obcestnih fasad objektov. Predvidena naj bi bila vsaj po tri za vsako posamezno dejavnost v objektu.
Dovozi k obstoječim zgradbam izven območja obdelave (šola, obstoječe individualne hiše) se načeloma ne spremenijo. Lahko pa se, če tako narekuje smotrna izraba zazidljivih površin, zagotovijo nadomestni dovozi do obstoječih kmetij na robu območja.
7. Komunalna infrastruktura
Obstoječe vodovodno omrežje poteka ob cesti. Izvedena bo navezava novega omrežja na obstoječe in ob tem bo s projektom potrebno preveriti ali dejanski preseki cevi ter razpoložljive količine vode ustrezajo predvidenim potrebam.
Kanalizacijsko omrežje v tem delu naselja Podlehnik bo vezano na predvideno lokalno čistilno napravo. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se praviloma vodijo v ponikovalnice.
Potrebno je preveriti razpoložljive količine električne energije v obstoječi transformatorski postaji. Do vseh objektov bo potrebno zgraditi sekundarno telefonsko omrežje ter predvideti distribucijo KTV.
Ogrevanje objektov bo individualno. Zaželen ogrevalni vir je utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.
8. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
9. Zmogljivosti območja
Obstoječi objekti:
Na območju P21-S1/1 ni obstoječih objektov.
Predvideni objekti:
– ob cesti Podlehnik-Tržec niz treh objektov, ki so seveda lahko ločevani na funkcionalno in/ali investicijsko smiselne enote,
– v notranjosti območja je, glede na izvedljivo parcelacijo zemljšč, možno predvideti skupno ca. 19 individualnih stanovanjskih ali tudi stanovanjsko-obrtnih zgradb,
– vrstne hiše na jugovzhodnem delu območja (skupaj 10 enot) ali variantno prostostoječe individualne stanovanjske hiše,
– notranje pretočne komunikacije; obračališče za tovorna motorna vozila je predvideno le na slepem (zaprtem) delu zahodne ulice,
– na severnem delu območja ob cesti Podlehnik-Tržec možnost gradnje manjšega bencinskega servisa ali drugega poslovnega objekta, če bo zagotovljena lokalna oskrba z gorivom na obstoječih bencinskih servisih.«.
Spremenijo se karte v merilu 1: 5000 in 1: 25000, in sicer se spremenijo zasnova primarne rabe prostora, zasnova vodnega gospodarstva, zasnova ohranjanja narave, zasnova kulturne dediščine, zasnova naselij, zasnova prometnega omrežja in zasnova energetskega omrežja.
Doda se karta Programske zasnove za zazidalni načrt za območje P21-S1/1 Podlehnik v merilu 1: 2000.
Karte so sestavni del tega odloka.
Sestavni del odloka so tudi strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine, ki jih je v novembru 2000 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
4. člen
(Zasnova vodnega gospodarstva)
Zasnova vodnega gospodarstva, prikazana na kartah 1: 5000 in 1: 25000, obsega poplavno območje stoletnih vod reke Dravinje in potokov Rogatnica, Maceljčica, Domajnšek.
5. člen
(Zasnova ohranjanja narave)
Zasnova ohranjanja narave, prikazana na kartah 1: 5000 in 1: 25000, zajema naravni spomenik lipa v Sp. Gruškovju.
6. člen
(Zasnova kulturne dediščine)
Zasnova kulturne dediščine, prikazana na kartah 1: 5000 in 1: 25000, obsega naslednja območja in enote varstva kulturne dediščine iz Zbirnega registra dediščine:
– cerkev sv. Trojice v Gorci,
– cerkveni ambient v Gorci,
– cerkev sv. Duha v Rodnem vrhu,
– cerkev sv. Marije v Podlehniku,
– cerkev Žalostne Matere Božje v Zaklu,
– srednjeveške ostaline Lehnik v Podlehniku,
– arheološko najdišče Farovški grad v Gorci,
– arheološko najdišče Pabenstein v Gorci,
– arheološko najdišče Zakl,
– arheološko najdišče Gojkova v Stanošini,
– arheološko najdišče grad Rogatnica v Stanošini,
– domačija Mavzer v Podlehniku,
– hiša Podlehnik 23,
– hiša Podlehnik 64,
– hiša Gorca 70,
– zidanica Gorca,
– znamenje v Dežnem pri Podlehniku,
– znamenje v vasi v Podlehniku,
– znamenje na slemenu v Podlehniku.
7. člen
(Zasnova prometnega omrežja)
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1: 5000 prikazuje državne ceste na območju Občine Podlehnik, in sicer: glavno cesto I. reda št. 9 Hajdina – Gruškovje in neizgrajeno avtocesto Hajdina – Gruškovje, regionalno cesto III. reda št. 689 Podlehnik–Žetale–Rogatec.
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1: 25000 prikazuje: državne ceste (glavno cesto I. reda št. 9 Hajdina–Gruškovje in neizgrajeno avtocesto Hajdina–Gruškovje, regionalno cesto III. reda št. 689 Podlehnik–Žetale–Rogatec), lokalne ceste, vinske ceste in haloško obmejno cesto.
8. člen
(Varnost zračnega prometa)
Preko območja Občine Podlehnik potekajo zračne poti, območje Občine Podlehnik pa se nahaja v »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA« in »kontrolni coni CTA – Mura 1«.
Na območju Občine Podlehnik se za ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je za take objekte potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
9. člen
(Visokonapetostno elektroenergetsko omrežje)
Preko območja Občine Podlehnik poteka 220 kV daljnovod Cirkovce–Mraclin, z oznako D-210, načrtovan pa je še 2 x 400 kV daljnovod Mihovci–Republika Hrvaška, z oznako D-425. Širina varnostnega koridorja 220 kV daljnovoda znaša 2 x 20 m = 40 m (na vsako stran daljnovoda 20 metrov), širina varnostnega koridorja 400 kV daljnovoda znaša 2 x 25 m = 50m (na vsako stran daljnovoda 25 metrov).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, legalizacije, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
10. člen
(Spremembe površin)
Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 7,28 ha. Površine drugih kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 4,64 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,31 ha. Površine ureditvenih območij naselij in razpršene gradnje se povečajo za 12,23 ha.
11. člen
(Sklep o ugotovitvi usklajenosti)
K temu odloku je pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-111 z dne 28. 1. 2003 o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
12. člen
(Pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 02/060-03/OD-2003
Podlehnik, dne 20. februarja 2003.
Župan
Občine Podlehnik
Vekoslav Fric l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti