Občinski svet občine Vitanje je na podlagi 12., 23., 171. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 16., 17., 25., 125. in 128. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99, 46/01 in 106/02) na 3. redni seji dne 13. 2. 2003 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 / dopolnjen v letu 1993 in 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v nadalnjem besedilu dolgoročni plan – in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 / dopolnjen v letu 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v nadalnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Občine Vitanje, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega plana za območje Občine Vitanje se nanašajo na:
– zasnove organizacije dejavnosti v prostoru, zasnove namenske rabe prostora,
– urbanistično zasnovo naselja Vitanje – programske usmeritve,
– obvezna izhodišča republiškega in občinskega dolgoročnega plana,
– opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana,
– dokumentacijo k planu.

(1) Besedilo dolgoročnega plana se v poglavjih točke 6.4. Prostorski razvoj, v podtočkah: 6.4.1. Prostorski in ekološki okviri, 6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti, 6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, 6.4.4. Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnih planov, 6.4.5. Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana in 6.4.6. Urbanistične in krajinske zasnove naselij, v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
 
6.4. Prostorski razvoj
6.4.1. Prostorski in ekološki okviri
Območje občine predstavlja prostor, ki ga pokrivajo katastrske občine:
(1090) Skomarje – del 106 ha 04a 55 m2*
(1091) Hudinja – del 1.668 ha 67a 51 m2*
(1092) Paka I 863 ha 43a 03 m2
(1093) Spodnji Dolič 678 ha 25a 87 m2
(1094) Brezen 1.093 ha 81a 88 m2
(1095) Vitanje 174 ha 25a 52 m2
(1096) Stenica 649 ha 32a 38 m2
(1097) Ljubnica 680 ha 18a 23 m2
 

*Opomba: Katastrske občine ležijo v različnih občinah (Vitanje in Zreče); podatki o površini dela katastrske občine, ki je v sklopu politične meje občine Vitanje, so določeni na osnovi skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije – osnovna raba zemljišč.
Po podatkih GURS, OE Celje, Izpostava Slovenske Konjice (dne 18. 11. 1997) ter po izračunu za k.o. Skomarje–del in Hudinja–del je velikost vseh osmih katastrskih občin, oziroma njihovih delov na območju Občine Vitanje 5.914 ha 28a 93 m2 oziroma 59,14 km2. Po izmerah – računalniška obdelava skeniranih PKN5 – pa je izmerjena velikost Občine Vitanje 59,35 km2 (5.934,6735 ha). Razliko (20,38 ha, ki predstavlja 0,3% od celotne površine občine) gre pripisati različnemu zajemanju podatkov.
Občina Vitanje leži v območju alpskega hribovja; po naravnogeografski regionalizaciji pa v območju (1.8) Strojna, Kozjak, Pohorje (vir: Geografski atlas Slovenije, DZS 1998). Za pretežni del površin občine je značilna velika reliefna razgibanost. Manjši, dolinski del predstavlja Vitanjsko podolje (okrog 450 m), kjer se soteska reke Hudinje razširi v manjšo kotlino. Kotlina se raztegne proti zahodu ob potoku Jesenica ter proti vzhodu ob potoku Hočna. Na južni strani je podolje zaprto s pobočji vzhodnega dela Paškega Kozjaka z Basališčem (1272 m), ter zahodnega dela Stenice (1091 m), med katerima teče Hudinja v ozki prebojni soteski Socka. Severno od podolja se razteza jugozahodni del pohorskega masiva z Volovico (1456 m), Turnom (1463 m) in Kraguljiščem (1450 m). Vmesni vzhodni del občinskega prostora predstavlja nižje hribovje Ljubnice z Loško goro (863 m). Gozdnatost občine je visoko nad slovenskim povprečjem (68%); kmetijska zemljišča zavzemajo manj kot tretjino občinskega prostora v podolskem delu občine, ter v hribovitem delu, v značilni obliki celkov.
Po izmeri rabe površin v letu 1998 je gozdnih površin 4.030 ha ali 67,9%, kmetijske zemlje 1.789 ha ali 30,2% (od tega je najboljših kmetijskih zemljišč oziroma 1. območij kmetijskih zemljišč 874 ha ali 14,8%) zazidanih in drugih neplodnih površin je 114 ha ali 1,9%.
Zaradi slabše razvitosti industrije in drugih proizvodnih dejavnosti, ter počasnejšega razvoja edinega večjega strnjenega naselja Vitanje, so ostale kvalitetnejše kmetijske površine sorazmerno ohranjene. Enako lahko ugotavljamo, da je značilen vzorec poselitve dobro ohranjen.
Pri usmerjanju poselitve in razmeščanju drugih dejavnosti v prostoru je poleg zavarovanih najboljših kmetijskih zemljišč potrebno upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove ter gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime in naravne vrednote ter kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov, ukrepe za preprečevanje vseh vrst onesnaževanja podtalja in vod, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo vidnih krajinskih kvalitet ter potrebe in omejitve za obrambo in zaščito.
 
6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti
Urejanje prostora je v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami.
Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in urejanje prostora v celotnem območju občine je določeno s prostorskimi sestavinami teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Vitanje. Za naselje Vitanje, kot občinsko središče, so usmeritve za razvoj programsko opredeljene z urbanističnimi zasnovami.
Prostorski razvoj občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Prihodnja poselitev bo potekala enakomerno usmerjeno tako v občinsko središče Vitanje kot tudi, morda še pomembnejše, v širši, hribovit prostor občine, da bi se tam ohranjala poseljenost in preprečevalo opuščanje kmetovanja na odročnejših predelih občinskega prostora, kjer so trendi depopulacije alarmantni.
V letu 2000 /Vir: Občina Vitanje, 12. 9. 2000/ je bilo v občini 2.491 prebivalcev v 8 naseljih. Poseljenost občine je nizka (povprečna gostota v občinskem središču Vitanje je 18 prebivalcev na hektar, v odprtem prostoru občine pa le 0,3 prebivalca na hektar). Za razmestitev prebivalstva je značilna manjša koncentracija prebivalstva v občinskem središču Vitanje. Za preostala naselja je značilno, da so to razložena hribovska naselja z značilno razpršeno poselitvijo in brez izrazitejših vaških središč.
Na pretežnem delu občine naj bi ohranjali obstoječe število prebivalstva, enakomerno porazdeljeno, s čimer se ne bi spreminjal pokrajinski vzorec in bi bile izkoriščene naravne prednosti podeželja. Del naravnega prirastka se naj bi selil v občinsko središče Vitanje.
Občina vedno bolj usmerja svoj razvoj v izkoriščanje naravnih in drugih danosti kot osnove za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti; vzporedno s tem pa želi ustvariti prostorske možnosti za razvoj manjših obrtno proizvodnih obratovalnic z oblikovanjem obrtno proizvodnega območja ob cesti v Spodnji Dolič. V občinskem prostoru že sedaj ni bilo večjih proizvodnih območij, razen manjših proizvodnih površin Kovinarja Vitanje na obrobju ureditvenega območja Vitanje ter (bivši) LIP Slovenske Konjice v novem jedru Vitanja. S temi spremembami prostorskih sestavin planskih aktov občine opredeljuje Občina Vitanje ta območja kot območja za obrtno proizvodne dejavnosti in območja namenjena za družbene dejavnosti.
Razvoj drobnega gospodarstva z manjšim številom zaposlenih, bo usmerjen tudi v ostale dele občine, v smislu dopolnitve osnovne kmetijske dejavnosti, kot decentralizirana obrtna proizvodnja v manjših obsegih ob dograjevanju osnovne infrastrukturne opremljenosti.
Razvoj infrastrukturnih sistemov bo usmerjan tako, da bodo sistemi učinkoviti, zmogljivi in varni ter da bo zagotovljeno enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov in zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje.
Prihodnji razvoj prometa naj bi potekal ob zmanjševanju transportnih stroškov, energetskega varčevanja, in ob zagotavljanju varnosti in hitrosti.
Na prostorski razvoj občine bo predvidoma močno vplival razvoj telekomunikacij (telefonsko omrežje z vključevanjem v mednarodne informacijske sisteme, RTV, kanalska radio in video difuzija).
Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega omrežja bo potekalo postopno v skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti.
Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih na hajališč ter območja naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnem planu, ter so pod posebnim varstvom in oskrbo za njihovo smotrno rabo pod pogoji, kot to določa zakon.
 
6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru
6.4.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
6.4.3.1.1. Omrežje naselij
Prostorski vzorec poselitve sledi historičnim smerem: krepitev občinskega središča Vitanja ob istočasnem vzdrževanju poselitve v sedmih razloženih naseljih občine.
Vseh naselij v Občini Vitanje je
8. Po številu prebivalcev so naselja razvrščena:
– od 100 do 200 prebivalcev: Vitanjsko Skomarje, Spodnji Dolič, Stenica,
– od 200 do 300 prebivalcev: Brezen, Hudinja, Paka,
– od 300 do 500 prebivalcev: Ljubnica,
– od 500 do 1.000 prebivalcev: Vitanje.
Za vsa naselja razen Vitanja ugotavljamo, da imajo značaj razloženih naselij brez večjega poselitvenega jedra; uvrstimo jih lahko tudi v skupino naselij, ki so agrarno bivalna in pretežno bivalna z mešanim gospodarstvom.
O hierarhiji omrežja naselij z vidika funkcij oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti v Občini Vitanje ne moremo govoriti, saj so vse funkcije združene v naselju Vitanje, ki je središče občinskega pomena; v občini niso organizirane krajevne skupnosti pač pa vaške skupnosti in trška skupnost Vitanje.
Z ustrezno oskrbno opremljenostjo Vitanja bodo zagotovljene možnosti za lokalno oskrbo. Vitanje ostaja občinsko središče, na katerega gravitira celotno funkcijsko območje občine, ki ga sestavlja 8 naselij.
Glede na proizvodne dejavnosti lahko Vitanje uvrstimo v naselja z 2–3 industrijskimi obrati.
6.4.3.1.2. Razporeditev stanovanj
Stanovanjska gradnja v prostoru občine bo usmerjena v novogradnjo stanovanj obenem pa bo potekala predvsem v smislu izboljševanja obstoječega stavbnega fonda (nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije). V Občini Vitanje bo prevladovala predvsem enodružinska gradnja v večjem obsegu v območju razloženih naselij kot nadaljevanje ugotovljenega poselitvenega vzorca. Takšna gradnja je za Občino Vitanje tudi učinkovit način zadrževanja prebivalcev v hribovitih predelih občine, kjer so evidentirani trendi depopulacije.
Pri distribuciji stanovanj v prostoru občine bodo upoštevana naslednja priporočila:
a) normativ za površino stanovanj: povprečno 3,2 prebivalcev/1stanovanjsko enoto povprečno 20 m2–40 m2/1 prebivalca
b) priporočena gostota prebivalcev na ha:
– individualna gradnja: 20–40 prebivalcev/1 ha = 6–12 stanovanjskih enot/1 ha = 1600 m2–800 m2/1 parcelo
Distribucijo stanovanj in površin za stanovanja v vodilnih naseljih in ostali prostor v občini lahko na osnovi razpoložljivih podatkov le ocenjujemo. Predvidena stanovanjska gradnja bo usmerjana v manjšem obsegu v ureditvenem območju naselja Vitanje ter v večjem obsegu izven ureditvenih območij naselij, na osnovi zgornjih priporočil. Z vidika smotrnejše komunalne in druge oskrbe, se ta poselitev omeji na najnižji, sprejemljiv obseg.
6.4.3.1.3. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Gradnja objektov za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bo potekala predvsem v občinskem središču Vitanje. Program opremljenosti naselja z dejavnostmi, ki naj ustvarijo njegovo vlogo pomembnejšega lokalnega središča združeno z vlogo občinskega središča je naslednji:
Opremljenost občinskega središča vsebuje vse elemente opremljenosti pomembnejših lokalnih središč (otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča, telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami), dopolnjene z: več specializiranimi trgovinami na drobno, veleblagovnico, usmerjenim šolstvom z eno specializacijo, muzejem, galerijo, zdravstvenim zavodom, sejmiščem, banko, menjalnico, zavarovalnico, turistično agencijo, specialnimi obrtmi, tehničnimi servisi, hotelom, bencinskim servisom.
V Vitanju bo poleg osnovne funkcije občinskega središča še posebej poudarjen razvoj in usmeritev v krepitev turističnih in s tem povezanih dejavnosti.
6.4.3.1.4. Razporeditev proizvodnih dejavnosti
6.4.3.1.4.1. Industrija – proizvodne dejavnosti
Družbeno uveljavljeno varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo okolja nasploh, ter zahteva po racionalni rabi površin postavljajo spremenjena in poostrena izhodišča ter pogoje tudi za razmeščanje in nadaljno izgradnjo industrijskih objektov, skladišč in servisov. Pri tem pa je potrebno upoštevati cilje varstva in izboljšanja delovnega okolja.
Glede na funkcije naselij z vidika proizvodnih dejavnosti je (prejšnjimi planskimi akti) Vitanje opredeljeno kot naselje z 2–3 industrijskimi obrati.
S temi spremembami prostorskih sestavin planskih aktov pa Občina Vitanje opredeljuje obe območji, ki sta bili dosedaj opredeljeni kot območji za proizvodne dejavnosti (Kovinar in LIP), v območja za obrtno proizvodne dejavnosti, kar bo omogočilo prestrukturiranje območij in dejavnosti proizvodnih dejavnosti in dejavnosti za družbene potrebe.
6.4.3.1.4.2. Drobno gospodarstvo – obrtno-proizvodne dejavnosti
Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bodo povečane možnosti razvoja v posameznih manjših krajih. Občina Vitanje tako preoblikuje predlog za obrtno proizvodno območje (ureditveno območje z evid. št. 5) delno na lokaciji Unior, kjer je že bilo dano gradbeno dovoljenje za proizvodne obrate, pa do realizacije ni prišlo.
Usmeritve za urejanje območja 5 / program – zasnova:
– namembnost in velikost ureditvenega območja: obrtno proizvodne dejavnosti na 2,35 ha
– promet:
– izvedba le enega priključka iz ureditvenega območja na regionalno cesto II. reda R 431 Gornji Dolič – Stranice,
– varstevni pas do 15 m ob reg. cesti
– notranji promet poteka po internih dovoznih cestah
– prometne površine do 15% površine u.o. = 0,35 ha
– objekti:
– zazidane površine 20–30% površine u.o. = 4.700–6.900 m2 / pri velikosti delavnic od 336 m2 do 660 m2 je število delavnic 7 do 13 oziroma 10 do 20.
– etažnost: (klet – pogojno) + pritličje + izkoriščeno podstrešje
– predvidene površine za notranja dvorišča do 8–9% površine u.o. = 1.880 m2–2.115 m2
– zelene površine – odprt prostor 45%–50% površine u.o. = 1,05 ha do 1,10 ha
– načrtovani urbanistični pokazatelji:
– zazidanost zemljišča (zazidane površine): površine u.o.x100% = do 20%
– izkoristek zemljišča (FIZ – brutoetažna površina: stavbno zemljišče) = 0,3 do 0,5
– prostornost [(zelenice oziroma odprt prostor – zazid. površina): brutoetažna površina] = okrog 3,0.
6.4.3.1.5. Infrastrukturno omrežje in povezave
Z zasnovo prometne, energetske in komunalne infrastrukture zagotavljamo predvsem ustrezno povezanost in čimbolj enakomerno oskrbo vseh naselij in proizvodnih območij v občini.
6.4.3.1.5.1. Zasnova prometnega omrežja
A) Cestno omrežje
Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo regionalne in lokalne ceste ter javne poti.
 
Regionalni cesti:
R 431 Gornji Dolič – Stranice
R 693 Nova cerkev – Socka – Vitanje
 
Lokalne ceste:
460010 Vitanje – Lošperg
460020 Trbuhinja – Kozjak
460030 Kavčič – Lepko
460040 Vitanje – Skomarje – Lukanja
460050 Stenica – Sv. Vid – Hudinja
460070 Sp. Zazjal – Bukova Gora
261060 Šentlenart – Papež – Zlodej – Večkov graben
485010 Loška gora – Prevalje
Vse druge ceste v občini so uvrščene v javne poti.
Temeljne naloge dolgoročne strategije razvoja cestnega omrežja bo usposabljanje omrežja cest, ki bodo zmanjšale ranljivost notranje občinske cestne mreže in omogočale razvoj javnega prometa.
Kolesarske steze, peš poti in parkirne površine bodo dograjevane vzporedno s cestnim omrežjem.
6.4.3.1.5.2. Zasnova omrežja zvez
B) Telefonsko omrežje
V obstoječem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje spremembe; v prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala VATC in končna telefonska centrala KATC v Vitanju ter RTV in GSM pretvornik. Podzemni medkrajevni telefonski kabel v smeri Vitanje – Stranice je že izveden.
C) Poštno prometno omrežje
Na območju Občine Vitanje deluje ena poštna enota, ki je v središču Vitanja.
6.4.3.5.3. Zasnova energetskega omrežja
Č) Elektroprenosno omrežje
Na področju Občine Vitanje ni pomembnejših daljnovodov. Obstajajo le lokalni daljnovodi (20 KV) s potrebnimi transformatorskimi postajami.
V vitanjski občini je bilo leta 1998 24 transformatorskih postaj z močjo 20/0,4 kV ter ena mala hidroelektrarna MHE 905 Hudinja.
Potencialni energetski vir predstavlja hudourniški potok Hudinja. Morebitno gradnjo je potrebno predhodno uskladiti z drugimi vidiki varovanja prostora.
D) Toplovodno omrežje
Začetki toplovodnega centralnega ogrevanja so v Vitanju pri obstoječi blokovni pozidavi. Za Vitanje se predvideva izgradnja kotlovnice na biomaso, kar naj bi zagotovilo ogrevanje za jedro naselja.
6.4.3.1.4. Zasnova komunalnega omrežja
E) Vodovodno omrežje
Na območju Občine Vitanje se nahajajo viri pitne vode za oskrbo občin: Celje, Vojnik, Šentjur pri Celju in Štore. Poleg teh virov so še manjši vodni viri, iz katerih se oskrbujejo posamazne kmetije in zaselki. Za oskrbo s pitno vodo občin Celje, Vojnik, Šentjur pri Celju in Štore se koristijo naslednji vodni viri: Stenica z vrtino, Jelševa loka in potok Hudinja, ki v normalnih razmerah prispevajo v oskrbni sistem 210 l/sek ali skoraj 50% celotne oskrbe.
Za zavarovanje zajetih in nezajetih virov pitne vode je treba upoštevati izdelane strokovne osnove »Sanacijski program površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje«, ki jih je izdelal NIVO d.o.o. Celje.
Na območju občine so speljani posamezni krajevni vodovodi, katerih tehnični podatki niso definirani oziroma znani, in iz katerih se oskrbujejo najbližja naselja. Ugotovljeno je, da vodovodno omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano porabo vode.
F) Kanalizacijsko omrežje
Odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih voda predstavlja enega večjih problemov v občini. Za odvajanje je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Vitanju, drugod pa je odtok vode usmerjen v greznice, ponikalnice ali neposredno v potoke. Dolžina kanalizacijskega omrežja na območju občine je okrog 2 km.
V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in primarno kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini.
Izven ureditvenih območij naselij (območje razpršene gradnje) je na predelih zgoščene obstoječe ali načrtovane pozidave s stanovanjskimi in drugimi objekti, obvezno skupno reševanje odvajanja odplak za več objektov (od 5 do 15 in več objektov).
G) Čistilne naprave
Za naselje Vitanje je v gradnji čistilna naprava na lokaciji ob Hočni v ureditvenem območju Vitanja. Gradnja preostalih čistilnih naprav za komunalne odplake naselij je ostala nerealizirana in se prenaša v naslednje obdobje.
Odplake se morajo na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri pred izpustom v površinski odvodnik ustrezajo uredbi o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Na območju razpršene gradnje je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav, za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora, kjer so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti. Obveznost izgradnje skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav mora biti opredeljena za obstoječe objekte v postopku pridobivanja uporabnih dovoljenj ali dovoljenj za posege na obstoječih objektih (adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave), za načrtovane objekte pa v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo (gradbeno dovoljenje).
H) Pokopališča
V občini je eno pokopališče v Vitanju, za katerega je predvidena širitev, za kar so zagotovljene površine v okviru obstoječih mej ureditvenega območja.
6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave
Občina Vitanje gravitira na povodje Savinje. Osnovni odvodnik na tem območju je potok Hudinja s svojimi pritoki.
Na območju Občine Vitanje se nahajajo viri pitne vode za oskrbo občin: Celje, Vojnik in Šentjur pri Celju. Tu se nahajajo še manjši vodni viri, iz katerih se oskrbujejo posamezne kmetije in zaselki. Za oskrbo s pitno vodo občin Celje, Vojnik in Šentjur pri Celju se koristijo naslednji vodni viri: Stenica z vrtino, Jelševa loka in pritok Hudinja, ki v normalnih razmerah prispevajo v oskrbni sistem 210 l/sek ali skoraj 50% celotne oskrbe.
Za poseganje v prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
– Varovati je treba količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
– V največji možni meri je treba ohraniti naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega prostora, zato regulacijski ukrepi niso dopustni. Možna je lokalna protierozijska zaščita obstoječih objektov. Vzdrževanje in protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacijo poškodb je treba izvajati s sonaravnimi materiali. Kmetijske površine ob vodotokih naj bodo varovane le na 10-letno poplavno varnost. Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo, od zgornjega roba oddaljene vsaj 5 m. Pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen.
– Površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijstvo, naj se namenijo za zadrževanje visokih vod (suhi zadrževalniki).
– Za zavarovanje zajetih in nezajetih virov pitne vode je treba vključiti izdelane strokovne osnove »Sanacijski program površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje«, NIVO, Vodno gospodarstvo, d.o.o., november 1997.
– Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja, tako da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotoka ter na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja.
– Gradnja objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5 m levo in desno od osnovne struge vodotokov. Tak način rabe prostora bo omogočal primerno vzdrževanje vodnega režima vodotokov ter ohranitev rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine.
– Gradnja objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ne bo možna. Izjemoma bo možna le ob predhodni sanaciji območja.
– Raba vode v druge namene (ribogojnice, male hidroelektrarne, namakanje kmetijskih površin) je dovoljena le takrat, ko bodo količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka, pri čemer ima prednost raba vode za pitje in napajanje živine. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma koncesijo.
– Za ohranitev kvalitete površinskih in izvirnih vod je treba v Vitanju dograditi kanalizacijski sistem s čistilno napravo.
– Odplake se morajo na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri pred izpustom v površinski odvodnik ustrezajo določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
– Odplake večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo priključene na centralni kanalizacijski sistem, se bodo odvažale na čistilno napravo oziroma je za tak objekt potrebno predvideti lastno čiščenje odpadnih voda.
– Odplake kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov vodnih virov se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikalnice, kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po uredbi o vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
– Na kmetijah se bodo uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi. Čas gnojenja in količine naravnih gnojil morajo biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
– Na vplivnih območjih virov pitne vode je treba razvijati tiste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor.
– Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo, je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke.
6.4.3.2. Zasnova namenske rabe prostora
Na osnovi računalniške izmere skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije (stanje 1986) k planskim aktom Občine Vitanje, ugotavljamo naslednjo delitev površin glede na osnovno rabo:

Tabela 1: Osnovna raba prostora občine leta 1986:
 
površina občine                  5.934 ha    67a          35 m2
gozd:                            4.038 ha    09a          59 m2
kmetijska zemljišča:             1.854 ha    00a          18 m2
– najboljša kmetijska zemljišča
(1. območje)                       898 ha    82a          53 m2
– druga kmetijska zemljišča
(2. območje)                       955 ha    17a          65 m2
urbanizirano:                       42 ha    57a          58 m2

(vir: Geofoto d.o.o. Slovenska Bistrica in Urbana d.n.o. Velenje: skenirane in digitalizirane karte PKN5 z izračunom površin – april 1998)
Ob upoštevanju evidentiranih sprememb v območjih gozdov (od leta 1988 do leta 1997) – novo opredeljena kategorija zemljišč z evid. številkami od 6.1 do 6.341, ter evidentiranih pomanjkljivosti pri vrisu stavbnih zemljišč (pred 13. 6. 1987), ki so opredeljena kot območja dodatno opredeljenih stavbnih zemljišč kot kategorija zemljišč z evid. št. od 8.1–8.476, je bilanca osnovne rabe prostora v letu 1997 naslednja:

Tabela 2.1: Osnovna raba prostora občine leta 1997:
površina občine                 5.934 ha    67a          35 m2
gozd:                           4.033 ha    57a          97 m2
kmetijska zemljišča:            1.797 ha    41a          18 m2
– najboljša kmetijska zemljišča
(1. območje)                      878 ha    78a          88 m2
– druga kmetijska zemljišča
(2. območje)                      918 ha    62a          30 m2
urbanizirano:                     103 ha    68a          20 m2

(vir: Geofoto d.o.o.Slovenska Bistrica in Urbana d.n.o. Velenje: skenirane in digitalizirane karte PKN5 z izračunom površin – april 1998)
Prikaz velikosti evidentiranih sprememb v območjih gozdov (341 sprememb) ter novih vrisov (476 vrisov) stavbnih zemljišč je razviden iz naslednje tabele:
Tabela 2.2: Osnovna raba prostora občine leta 1997 s prikazom površin sprememb:

Ob upoštevanju planiranih razširitev ureditvenih območij ter novo opredeljenih stavbnih zemljišč je bilanca planirane osnovne rabe prostora občine Vitanje v letu 1998 naslednja:
Tabela 3: Planirana osnovna raba prostora občine l. 1998:

6.4.3.2.1. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
V letu 1986 je evidentiranih v Občini Vitanje od celotnih 5.934,6735 ha površine občine 1.854,0018 ha kmetijskih zemljišč ali 31,2% celotnega območja občine. Od tega je bilo 898,82 ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.) zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 955,17 ha drugih (2.) kmetijskih zemljišč (tabela 1).
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov so opredeljene spremembe kmetijskih zemljišč na osnovi (tabeli 2.1 in 2.2):
– ugotovljenih sprememb v območjih gozdov (kategorija 6.) je opredeljeno zmanjšanje vseh kmetijskih zemljišč za 2,32 ha; za najboljša kmetijska zemljišča je opredeljeno povečanje za 1,36 ha, za druga območja kmetijskih zemljišč pa je opredeljeno zmanjšanje za 3,69 ha;
– zaradi novih vrisov stavbnih zemljišč (kategorija 8) je opredeljeno zmanjšanje vseh kmetijskih zemljišč za 54,26 ha; za najboljša kmetijska zemljišča je opredeljeno zmanjšanje za 21,39 ha, za druga kmetijska zemljišča pa za 32,86 ha.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je predlagan izvzem iz varovanja za najboljša kmetijska zemljišča (1. območja kmetijskih zemljišč) v velikosti 2,78 ha za opredelitev v stavbna zemljišča; predlog za spremembo rabe iz 2. območja kmetijskih zemljišč je v urbanizirana – stavbna zemljišča opredeljenih 2,94 ha zemljišč (tabela 3). Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v strokovnem gradivu Izjemni posegi, ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev prostoskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje.
Raba najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjena le za posege, za katere je bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, v postopku pridobivanja sklepa Vlade RS o usklajenosti teh sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1993 in 1994 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjen leta 1994, za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998.
Območja kmetijskih zemljišč se urejajo z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokarte, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljno uporabo v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
6.4.3.2.2. Območja gozdov
A) Stanje gozdov
Splošni opis
Prostor Občine Vitanje se razprostira od Volovice, Kraguljišča na severu, preko Ovčarjevega vrha, Hudinje, Ljubnice, Vitanja, deloma tudi Spodnjega Doliča v osrednjem delu do dela Paškega Kozjaka, Brezna in Stenice na jugu. Gre za območje z močneje razgibanim terenom, globokimi jarki in zaobljenimi grebeni. Ekspozicije terena so najrazličnejše, v glavnem pa poteka os občine v smeri sever–jug.
Klimatsko spada področje k subalpskem podnebju. V posameznih dolinicah se pojavljajo značilni vdori zračnih mas iz slovenjgraške kotline, na posameznih grebenih pa je temperatura nekoliko nižja zaradi nadmorske višine. V zimskih mesecih so pogoste temperaturne inverzije. Količina padavin je velika (letno od 1.300 mm padavin v južnem delu občine ter do 1.600 mm padavin na severnem predelu v okolici Kraguljišča). Večina vodotokov je manjših, združujejo se v glavni vodotok Hudinjo. S področja Ljubnice del voda odteka tudi v Dravinjo.
Geološka podlaga v občini je razdeljena na dva dela. Ločnica poteka približno v osrednjem delu občine, tako da severni del pripada geološkim podlagam iz silikatnih kamenin, ki so prisotne na Pohorju, južni del pa geološkim podlagam iz karbonatnih kamenin, katere se pojavljajo v Vitanjskem nizu kot vzhodnem podaljšku Karavank.
Gozdovi
Gospodarjenje z gozdovi je po določilih zakona o gozdovih urejeno tako, da se z varstvom, gojenjem, izkoriščanjem in rabo gozdov zagotavlja sonaravno in večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Zagotovljeno mora biti trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistemov ter uresničevanje njihovih funkcij. Poleg površin, poraslih z gozdom, gospodarjenje z gozdovi zajema tudi gospodarjenje z gozdnim prostorom ter posamičnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih področij naselij. Gozdni prostor je poleg gozda še negozdno zemljišče, ki je ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom in skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje je površina gozdov v območju Občine Vitanje 3989,77 ha ali 67,2%. Po kartografski dokumentaciji teh sprememb in dopolnitev planskih aktov pa je površina gozdov izmerjena v velikosti 4.033,58 ha ali 67,9%.
Po določilih pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih spada krajina s 67,2% pokritostjo z gozdom med gozdnate krajine. Dejansko pa so severni deli v tipični gozdni krajini, kjer gozd popolnoma prevladuje. V tem predelu se pojavljajo samo posamezne kmetije – celki, katerih kmetijske površine med seboj niso povezane.
Gozdove zaradi lažjega usmerjanja in spremljanja razvoja razvrščamo v večje, vsebinsko enovite celote, imenovane kategorije gozdov in gospodarske razrede. V Občini Vitanje se srečujemo z:
– večnamenskimi gozdovi, kjer ni posebnih omejitev pri gospodarjenju, razprostirajo se na površini 3842,08 ha;
– gozdnim rezervatom kot gozdom s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma, le ti se razprostirajo na površini 13,33 ha;
– varovalnimi gozdovi, kjer so dovoljeni le ukrepi za krepitev varovalne funkcije, le-te najdemo na površini 134,36 ha.
Gozdni fondi so prav tako porazdeljeni po posameznih kategorijah gospodarjenja. V območju Občine Vitanje so opredeljeni naslednji gospodarski razredi:
– submontanski bukovi gozdovi;
– montanska in altimontanska bukovja in jelovo bukovje;
– zasmrečeni bukovi gozdovi;
– termofilni bukovi gozdovi;
– spremenjeni – zasmrečeni gozdovi;
– acidofilna borovja;
– gozdovi s posebnim namenom;
– varovalni gozdovi.
B) Funkcije gozdov
Gozdovi poleg proizvodnje lesa opravljajo še številne druge funkcije. Poleg delitve na posamezne funkcije se pojavlja še delitev po stopnji poudarjenosti, kjer ločimo:
– 1. stopnjo poudarjenosti, kjer funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;
– 2. stopnjo poudarjenosti, kjer funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;
– 3. stopnjo poudarjenosti, kjer funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.
Funkcije gozdov delimo na:
– ekološke funkcije: varovalna (varovanje gozdnih zemljišč in sestojev), hidrološka biotopska in klimatska funkcija;
– socialne funkcije: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko–zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, obrambna in estetska funkcija;
– proizvodne funkcije: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija.
V področju Občine Vitanje se srečamo z naslednjimi funkcijami: varovalna, hidrološka, biotopska in klimatska, zaščitna, rekreacijska, turistična, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine, poučna, raziskovalna, estetska, lesnoproizvodna, funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija.
Ekološke funkcije
Varovalna funkcija:
V prvi stopnji poudarjenosti so gozdovi v južnem delu Občine Vitanje na pobočjih Stenice in Paškega Kozjaka. Področja, kjer se pojavlja povečana poudarjenost, so skalnata, strma in sušna, na njih vladajo ekstremne rastiščne razmere. Primarna vloga je trajna zaščita pred plazovi, odpihovanjem prsti in delovanjem vode. Druga stopnja poudarjenosti pa je določena povsod tam, kjer se pojavljajo labilne gozdne združbe, na pobočjih z večjim nagibom, na sušnih legah ter plitvih in skalovitih tleh. Tretjo stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije imajo vsi ostali gozdovi.
V varovalnih gozdovih je gospodarjenje podrejeno trajno varovalni funkciji, kar pomeni, da je nujno potrebno upoštevati omejitve, ki jih nalagajo biološke in ekološke okoliščine gozda. V teh gozdovih so dovoljeni samo ukrepi, ki omogočajo stabilnost, vrstno raznolikost, heterogenost in reprodukcijsko sposobnost gozda. Možni posek ni predviden, predvidevajo in izvajajo pa se lahko ukrepi za krepitev in vzdrževanje varovalne funkcije (sanitarne sečnje, sečnje visečih in težkih dreves na polzečem terenu, utrjevalna dela pri vidni površinski eroziji). Pri teh posegih se lahko drevje samo poseka in pusti v gozdu, lahko pa sortimente, če stroški niso preveliki, tudi spravimo iz gozda. Podobno kot za gojitvene ukrepe je predvideno tudi za vse druge ukrepe, ki se izvajajo v varovalnih gozdovih (izgradnja vlak, trasiranje žičnic...). Gospodarjenje mora biti sonaravno brez vnašanja rastiščem tujih drevesnih vrst in brez golosekov. Poleg tega je pomembno tudi, da so ukrepi, če je le mogoče, malopovršinski.
Hidrološka funkcija:
Pohorsko z vodo bogato področje je pravo nasprotje Vitanjskega masiva, ki je z vodo revno. Prvo stopnjo poudarjenosti opravlja hidrološka funkcija na področju prve in druge vodovarstvene cone po odloku o zaščiti vodnih virov (Uradni list SRS, št. 7/79). Pri najpomembnejši zajetjih so izdelani še posebni projekti za zaščito pitne vode. Ta zajetja so Hudinja, Jelševa loka in Stenica. Za zajetje, ki je glavni vir vode za naselje Vitanje, je pripravljen poseben odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Vitanje. Prav tako so pomembna tudi posamezna področja okrog lokalnih zajetij, iz katerih se oskrbujejo posamezne kmetije ali manjši zaselki. Le-teh je bilo najdenih kar 61. Drugo stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na širšem vodovarstvenem področju, na potencialnih vodovarstvenih območih in ob vodotokih v širini ene do dveh drevesnih višin. Tretjo stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi.
V gozdovih s poudarjeno hidrološko funkcijo je potrebno zagotavljati stalno zastrtost talne površine v področju vodovarstvene cone prve in druge stopnje, prepovedati kakršnokoli uporabo strupov in biocidov, prav tako tudi odlaganje odpadkov. V vodovarstvenih conah je smiselno krepiti starejše razvojne faze zaradi povečane zmožnosti zadrževanja vode. V ožjih območjih vodnih virov naj se ne gradijo gozdne prometnice.
Klimatska funkcija:
V Občini Vitanje imajo drugo stopnjo poudarjenosti vsi gozdovi na grebenu Stenice, pa tudi gozdovi v področju Kraguljišča, saj kot naravna pregrada vplivajo na makroklimo področja. Tretjo stopnjo poudarjenosti pa opravljajo zaradi blagodejnega vpliva na klimo vsi gozdovi v Občini Vitanje.
Biotopska funkcija:
V Občini Vitanje imajo prvo stopnjo poudarjenosti gozdovi na severnem pobočju Stenice (rastišča tise) ter v področju Volovice in Kraguljišča, kjer bivajo redke ali ogrožene živalske vrste (planinski zajec, divji petelin). Drugo stopnjo poudarjenosti imajo posamezni gozdovi, pomembni za obstoj in ohranitev populacij prostoživečih živali (zimovališče gamsov v okolici Rakovca). Tretjo stopnjo poudarjenosti opravljajo vsi ostali gozdovi.
Socialne funkcije
Zaščitna funkcija:
Funkcijo opravljajo gozdovi na strmih pobočjih nad naselji, posameznimi objekti in javnimi kategoriziranimi cestami. Ščitijo jih pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali delovanje, pred padajočim kamenjem in stabilizirajo snežne usade. Prvo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije opravljajo gozdovi na pobočjih Javorja in Stenice v strmi soteski Hudinje. Zaščitne funkcije druge stopnje poudarjenosti v območju Občine Vitanje ne zasledimo, tretje stopnje poudarjenosti pa ne določamo.
Usmeritve in ukrepi so podobni, kot pri varovalni funkciji. Glavni ukrep je pospeševanje drevesnih vrst z globokim koreninskim sistemom.
Higiensko–zdravstvena funkcija:
Prečiščevanje zraka z zadrževanjem trdih zračnih delcev in absorbcijo škodljivih plinov je pomembna naloga gozdov. Prav tako gozdovi zmanjšujejo negativne posledice hrupa, obenem pa zrak bogate s kisikom in vlago. V področju občine Vitanje opravljajo gozdovi higiensko–zdravstveno funkcijo samo na tretji stopnji poudarjenosti.
Rekreacijska funkcija:
Zaradi redke poseljenosti in velike gozdnatosti področja občine se pojavlja manj uporabljanih gozdnih površin za zadovoljitev rekreacijskih potreb prebivalstva. Na prvi stopnji poudarjenosti je funkcija v neposredni bližini Vitanja ob razvalinah Goleževega in Krajnikovega gradu. Na drugi stopnji poudarjenosti pa je funkcija na najvišjem vrhu Stenice, na najvišji točki Paškega Kozjaka (na Basališču), kjer so speljane priljubljene označene izletniške poti in kjer se ljudje ob obisku nekaj časa tudi zadržujejo. V rakovških gozdovih se tudi pojavlja rekreacijska funkcija druge stopnje poudarjenosti in sicer v jesenskem času (nabiralci gob).
Podiranje drevja, gojitvena in varstvena dela je potrebno planirati, ko je frekvenca obiska najmanjša, obenem pa je potrebno strogo vzdrževanje gozdnega reda.
Turistična funkcija:
V področju občine se pojavljajo zlasti težnje po lovskem turizmu v okolici vasice Rakovec. Tako je tu izražena druga stopnja poudarjenosti funkcije.
Poti in steze, po katerih se gibljejo turisti, morajo potekati po področjih, ki so oddaljena od gozdnega rezervata. Oznake poti morajo biti nedvoumne in dovolj pogoste.
Funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja:
Prva stopnja poudarjenosti je izražena v gozdnem rezervatu Rakovec, kot hidrološka naravna dediščina so vključeni tudi obrežni pasovi potokov. Drugo stopnjo poudarjenosti pa zasledimo v sklopu naravnega spomenika Socka, v področju predlaganega krajinskega parka Zahodno Pohorje, v področju predvidenega krajinskega parka Huda Luknja – Paški Kozjak ter v gozdu ob cerkvi sv. Vida v Šentvidu. Gozdovi druge stopnje poudarjenosti so tudi povsod, kjer je katerakoli od ekoloških funkcij na 1. stopnji poudarjenosti.
V področjih s poudarjeno funkcijo je potrebno ustvarjati pestre gozdne robove, kjer pa pri haja do izraza arheološka dediščina, pa tudi pozorno načrtovati vse zemeljske posege pri gradnjah.
Poučna funkcija:
Posebnih učnih objektov v področju Občine Vitanje ni. Tako opravljajo le posamezni gozdovi na Stenici poučno funkcijo, saj se vanje v okviru naravoslovnih dni občasno vodi šoloobvezno mladino. V ta namen gozdovi niso posebej opremljeni.
Raziskovalna funkcija:
Gozdni rezervat Rakovec je izločen z namenom preučevanja razvoja smrekovih monokultur na bukovih rastiščih. Tako je v okolici Rakovca raziskovalna funkcija na prvi stopnji poudarjenosti. Druge in tretje stopnje poudarjenosti pa ne določamo.
Estetska funkcija:
Gozdovi s poudarjeno estetsko funkcijo na drugi stopnji poudarjenosti se pojavljajo v vseh predelih z visokim obiskom. Tako jih najdemo v okolici obeh vitanjskih gradov, v okolici vasi Rakovec, na področju Paškega Kozjaka in na grebenu Stenice. Prav tako opravljajo estetsko funkcijo tudi posamezna izstopajoča drevesa v negozdni krajini, saj s pojavnostjo največ prispevajo k lepoti krajinske podobe.
Proizvodne funkcije
Lesnoproizvodna funkcija:
Glede na stanje gozdov in pomen, ki ga ima gozdna proizvodnja za samo Občino Vitanje, je tudi lesnoproizvodna funkcija najpomembnejša. Vezana je na rodovitne gozdove, v katerih je možna tudi proizvodnja večjih količin kakovostnega lesa. V prvi stopnji poudarjenosti so gozdovi, kjer je glede na rastiščne razmere dolgoročno sekati več kot 5 m3/ha. Takšnem pogoju v Občini Vitanje ustreza le del gozdnih združb, vendar je dejansko stanje sestojev tako spremenjeno, da praktično ni gozdov, ki bi izpolnjevali kriterije za 1. stopnjo poudarjenosti. Tako spada večina gozdov med gozdove z drugo stopnjo poudarjenosti lesnoproizvodne funkcije, kjer je možno dolgoročno sekati od 2 do 5 m3/ha. V tretji stopnji poudarjenosti, kjer je možno sekati pod 2 m3/ha, pa so termofilni bukovi gozdovi na slabših rastiščih v pobočjih Stenice. V varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih, kjer pridobivanje lesa ni načrtovano, te funkcije ne določamo.
Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin:
V prvi stopnji poudarjenosti sta dva semenska sestoja v osrednjem delu občine, prav tako tudi neposredno v okolici izkopov pohorskega škrilja. Druge in tretje stopnje poudarjenosti te funkcije ne določamo.
Lovnogospodarska funkcija:
Zaradi tesne povezanosti gozdov z lovom ter njihovo prevlado v prostoru, je jasno, da je lovnogospodarska funkcija v obravnavanem področju precej pomembna. V območju občine z divjadjo gospodari lovska družina Vitanje, v severnem delu pa se pojavlja gojitveno lovišče Pohorje. V prvi stopnji poudarjenosti so predvsem za izboljšanje prehranskih razmer divjadi intenzivno vzdrževane gozdne jase in grmišča v gozdnem prostoru. Druge in tretje stopnje funkcije pa ne določamo.
Posegi v gozdni prostor
Za usmerjanje razvoja gozdov in gozdnega prostora, ki temelji na načelih trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti, je potrebno skrbno načrtovanje. Tako je potrebna kakovostna analiza stanja gozdov, funkcij gozdov ter potreb gozdnih posestnikov, načrtovati pa je potrebno na celostnem in naravi gozda prilagojenem ter prostorsko predstavljivem informacijskem sistemu. Posebno pozornost je potrebno nakloniti posegom v gozd in gozdni prostor. Med posege v gozd in gozdni prostor se poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, štejejo tudi krčitve gozdov in izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porastel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
Pogosta posledica posegov v gozd je razvrednotenje gozdov. V Občini Vitanje so zlasti pereči posegi, katerih posledica je razvrednotenje gozdov, naslednji:
– ogolitev gozdne površine tako, da se pojavijo erozijski procesi, ki jih ni mogoče učinkovito preprečiti oziroma bi stroški za njih preprečitev presegli 30% investicijskih stroškov;
– s posegom se povzroči zelo velika ali velika požarna ogroženost gozdov;
– posegi, s katerimi se gozdove razkosa na več delov tako, da posamezni deli ne morejo več zagotavljati funkcij gozdov, ki so v prostoru nujno potrebne;
– posegi, s katerimi se presekajo migracijske poti prostoživečih živali, katerih poti ni mogoče nadomestiti;
– posegi, s katerimi se odprejo poti vetru, ki lahko destabilizira gozd;
– posegi, za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo po izvršitvi povzročili plazenje gozdnega zemljišča, katerega s tehničnimi ukrepi ni mogoče preprečiti;
– posegi, s katerimi se uniči specifični življenjski prostor prostoživečih živali, rastlin ali gliv;
– krčitve gozdov z namenom novogradenj stanovanjskih objektov ali vikendov;
– krčitve gozdov zaradi širitev kamnolomov (tako peskokopov, kot tudi kamnolomov okrasnega kamenja);
– krčitve gozdov zaradi novogradenj cest.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor daje javna gozdarska služba pisno soglasje, v katerem se po potrebi navedejo tudi ukrepi, s katerih izvedbo bodo negativne posledice posega zmanjšane ali celo povsem odpravljene.
C) Usmeritve za gospodarjenje z gozdovi
Gozd predstavlja nenehno razvijajoče se okolje. Navezanost ljudi na gozd je sicer iz leta v leto manjša, a za področje Občine Vitanje kljub temu še vedno izredno pomembna. Ob sonaravnem gospodarjenju, ki pomeni način ravnanja z gozdom, temelječ na negi gozda in zagotovitvi ohranitve oziroma povečevanju pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavitvi biološkega ravnotežja, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno varnost gozdnega posestnika, ki je eksistenčno vezan na gozd. Hkrati je potrebno gospodariti tako, da so zagotovljene vse funkcije gozdov. Pri tem gospodarjenju nam pogosto pomagajo posamezne usmeritve.
Glede na razvoj krajine bo potrebno:
– izdelati načrte varovanja narave in trajnostnega razvoja krajine skupaj z vsemi souporabniki prostora;
– izdelati podrobnejša merila za krčitev zaraščenih površin v kmetijske in druge namene;
– izdelati usmeritve za gospodarjenje s posamičnim drevjem, s skupinami drevja v izvengozdnem prostoru;
– pridobivanje gozdnih dobrin, ki sicer pomeni motnjo v razvoju gozdnega ekosistema, izvajati na čimmanj razdiralen način, usklajeno z regeneracijsko močjo gozda ter prilagojeno stopnji trajne obnovljivosti dobrin;
– opraviti dela v gozdnem ekosistemu na način, ki je prilagojen ekološki občutljivosti gozdnih ekosistemov, ekološkim in socialnim funkcijam gozdov, zdravstvenemu stanju gozdov, biološkemu ritmu gozda, pomenu gozda kot življenjskega prostora prostoživečih živali, strukturi gozdne posesti, zmožnostim lastnikov, humanosti ter varnosti dela v gozdu.
Zaradi gospodarskega pomena gozdov za prebivalstvo bo v bodoče potrebno:
– na kmetijah pospeševati razvoj dopolnilnih proizvodnih dejavnosti (razrez lesa, predelava lesa) ter razvoj storitvenih dejavnosti, povezanih z gozdnim prostorom (ekološki turizem, turizem na kmetiji);
– z gospodarjenjem drevesno sestavo vse bolj približevati naravni sestavi, kar bo posebej pomembno v zasmrečenih gozdovih;
– ustrezno obravnavati prostoživeče živali skupaj z njihovim okoljem;
– v načrtovanje gospodarjenja z gozdovi vključiti tvorno tudi lastnike gozdov in določiti dolgoročne cilje in usmeritve za gospodarjenje z gozdovi;
– urediti režime nabiranja gozdnega rastlinja, plodov gozdnega rastlinja ali živali v večjih količinah;
– vožnjo z motornimi vozili in motornimi sanmi je potrebno urediti v skladu z določili uredbe o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95 in 28/95), rabo gozdnih cest pa v skladu z določili pravilnika o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic (Uradni list RS, št. 7/00). Poti in območja, kjer se bodo izvajale te dejavnosti v gozdnem prostoru, morajo biti jasno in nedvoumno označene;
– v programe usposabljanja za delo v gozdu vključiti več lastnikov gozdov, hkrati izdelati primeren sistem svetovanja – lastniki naj čimveč dela opravijo sami;
– pašo v gozdu, ki je pereč problem predvsem v severnem delu občine, je potrebno urediti v skladu z določili pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 95/00). V skladu s pravilnikom je paša dovoljena v gozdovih, kjer stopnja poudarjenosti ekoloških funkcij ne dosega 1. ali 2. stopnje poudarjenosti, gre pa za:
a) nizkoproduktiven gozd, ki predstavlja celoto z obstoječo pašno površino;
b) zaraščajočo se negozdno površino, poraslo z gozdnim drevjem in grmovjem, ki je v gozdnogospodarskem načrtu določena kot gozd in predstavlja funkcionalno nadaljevanje pašnikov ali se vklaplja v celoto pašnih planin;
c) gozd v razvojni fazi debeljaka, ki obdaja pašno površino in v njem ni predvideno izvajanje ukrepov za pomlajevanje za obdobje najmanj naslednjih 10 let.
Pri tem izločanje gozdov za pašo ni dovoljeno na neerodibilnih podlagah z nakloni večjimi od 30° ter na erodibilnih podlagah z nakloni večjimi od 15°. Prav tako ni dovoljeno izločanje pašnih površin gozdov v vplivnem pasu vodotokov. Za pašo izločen gozd mora biti ločen od ostalega gozda tako, da je onemogočeno prehajanje živine v gozd, kjer paša ni dovoljena.
Gospodarjenje z gozdovi mora zagotoviti tudi večnamenskost gozdov. V ta namen je potrebno:
– izdelati merila in izhodišča za ohranjevanje ekološko nepogrešljivih gozdnih ostankov, posameznega drevja ter obvodne drevnine, hkrati pa zaradi številnih splošno koristnih funkcij preprečiti drobljenje teh ostankov;
– preprečiti kakršnokoli rabo gozdov, ki bi trajno ogrozila trajnostni razvoj gozdov in njihovih funkcij;
– podrobno določiti varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, po potrebi tudi razširiti sedanji obseg izločenih gozdov;
– določitev posebej vredne habitate za živali oziroma predele, ki so posebej pomembni za ohranitev biološke pestrosti v gozdu in krajini ter prilagoditi gospodarjenje z gozdom njihovi vlogi;
– prepuščanje ekološko zelo ranljivih sestojev na ekstremnih rastiščih naravnemu razvoju (razen nujnih sonaravnih sanacij);
– določitev varstvenih režimov za izjemno poudarjeno funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja;
– v območju s poudarjeno hidrološko funkcijo gozda je treba omejiti in nadzirati dejavnost vseh, ki posegajo v gozd in gozdni prostor;
– ohranjevanje obvodne vegetacije tako v gozdnem, kot tudi v zunajgozdnem prostoru;
– zagotovitev popolnega varstva gozdnega rezervata, po potrebi tudi s preusmeritvijo ljudi v druge gozdove (jesensko nabiranje plodov).
Č) Evidentirane spremembe v gozdovih
V letih od 1986 do 1993 so evidentirane spremembe v osnovni rabi na območju gozdov – kategorija 6. (tabela 2.2). Skupna površina evidentiranih sprememb v gozdovih je 295,6178 ha, pri čemer gre v večji meri za odpravo nepravilnega vrisa območje gozdov oziroma za uskladitev meje gozdenega roba (ta uskladitev pri izdelavi kartografske dokumentacije v letu 1986 ni bila opravljena), v manjši meri pa za zaraščanja oziroma krčitve, ki so se dogodile v preteklih letih.
Površina gozdov se je tako zmanjšala za 4,5162 ha, kar predstavlja razliko med površinami na račun zmanjšanja obsega gozdov v velikosti 150,0670 ha na eni strani, oziroma povečanja obsega gozdov v velikosti 145,5508 ha na drugi.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je opredeljena sprememba na območju gozdnih površin tudi na račun dodatno opredeljenih stavbnih zemljišč (na osnovi določene kategorije 8.) v velikosti 6,846 ha.
Vse predlagane spremembe (kategorija 6. skupaj 341 sprememb ter kategorija 8. skupaj 475 sprememb) so vnešene v kartografsko dokumentacijo na podlagi strokovnega gradiva spremembe v območju gozdov z datumom februar 2000 in strokovnega gradiva za območja dodatno opredeljenih stavbnih zemljišč – evidentirane pomanjkljivosti pri vrisu stavbnih zemljišč – z datumom februar 2000. Nova raba na območju sprememb je določena na osnovi predlogov za novo rabo in utemeljitev teh predlogov iz prej navedenega strokovnega gradiva.
D) Predlagani posegi na območja gozdov
Zmanjšanje površin gozdov zaradi urbanizacije je predvideno v obsegu 2,1900 ha (tabela 3). Krčitve gozdov morajo biti podrobneje opredeljene v programskih izhodiščih za pripravo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja
6.4.3.2.3. Območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin
A) Pridobivalni prostori za površinsko pridobivanje rudnin – območja kamnolomov
Na območju Občine Vitanje ni večjih kamnolomov.
Občina Vitanje predlaga za sanacijo štiri kamnolome (površinske kope):
– opuščeni kamnolom v ležišču Socka–Fužine
– opuščena kamnoloma v ležišču Socka–Vitanje
– občasno aktivni kamnolom v ležišču Hudinja–Rakovec.
V kartografski dokumentaciji k planu so na podlagi dovoljenj vrisana območja treh manjših kamnolomov (pod 1 ha), kjer lomijo okrasni kamen – škrilj.
Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.
Na območjih opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.
B) Možni pridobivalni prostori
Na podlagi strokovnega mnenja Geološkega zavoda Slovenije (za pripravo teh sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje, datum 21. 9. 1999) so opredeljeni kot površinski kopi oziroma potencialno zanimiva ležišča posameznih vrst mineralnih surovin:

Če se z raziskavami odkrije novo okoljevarstveno sprejemljivo ter ekonomsko upravičljivo območje za pridobivanje mineralnih surovin, ga bo možno izkoriščati skladno s predpisanimi pogoji.
6.4.3.2.4. Območja voda, varovanje in izkoriščanje vodnih virov
Najpomembnejše vode so potok Hudinja s pritoki Paška voda, Jesenica in Hočna.
V občini je evidentiranih kot virov pitne vode 17 izvirov, od tega je en pomembnejši izvir (Vitanje) tudi obvezno izhodišče republiškega prostorskega plana.
Problematika oskrbe z vodo je kompleksna – zajema oskrbo s pitno vodo, tehnološko za potrebe kmetijstva, kanalizacijo oziroma čistilne naprave. Na območju vodnih virov in podtalnice niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode. Na teh območjih ima varstvo voda prednost pred kmetijstvom, ki bo moralo prilagoditi tehnologijo kmetijske proizvodnje.
Za vse vire pitne vode bodo na osnovi odlokov izvajani varstveni in zaščitni ukrepi varovanja njihove kvalitete. Naloga varstvenih območij in varstvenih pasov je zaščita kakovosti in zmogljivosti določenega vodnega vira ali območja. Zaščita bo izpeljana z omejitvijo posameznih dejavnosti in določitvijo varstvenih ukrepov.
Poleg glavnega potoka bodo na območju občine ščiteni predvsem izviri in podzemne vode v kamninah z delno kraško poroznostjo, v katerih so najpomembnejši viri podzemne vode. Sorazmerno dobre so zaloge talne vode.
V občini je potrebno izdelati celovito raziskavo voda o njihovi porabi ter potrebnih ukrepih za pridobivanje in varstvo.
Varstveni pasovi na območjih podtalne vode, nad izviri in površinskimi vodami pomenijo enega izmed pomembnih ukrepov za zagotovitev kakovosti in količine pitne vode in varovanja človekovega okolja. Potrebna je izdelava novega katastra vodnih virov, da se pridobi natančen pregled nad lokacijo in zmogljivostjo vodnih virov, pregled razprostranjenosti in dinamičnih pretokov podtalnih voda, nad kraškimi podzemnimi vodami, kakovostjo voda, načini obnavljanja vodnih virov, možnostmi onesnaževanja.
Območja in pogoji varstva vodnih virov so opredeljena v poglavjih 6.4.3.1.4. – I. Vodovodno omrežje in 6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave.
6.4.3.2.5. Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
6.4.3.2.5.1. Obvezna izhodišča državnega prostorskega plana
Obvezna izhodišča republiškega prostorskega plana za varovanje naravnih vrednot so naslednja:
– območje regijskega parka Pohorje (RP-222 oziroma RP 1), ki pokriva severni del občine
– območje krajinskega parka Paški Kozjak (KP-83 oziroma KP 2), ki s svojim vzhodnim delom delno sega tudi v prostor Občine Vitanje,
– območje naravnega rezervata Rakovec (NR 4),
– območje naravnega spomenika Socka (NS 3), ki s svojim severnim delom pokriva južni predel občine ob soteski Hudinja.
Obvezna izhodišča republiškega prostorskega plana za varovanje kulturne dediščine so naslednja:
– pomembnejša enota kulturne dediščine – Vitanje – staro trško jedro (827),
– pomembnejši območji kulturne dediščine Vojnik – Dobrna – Vitanje (51) in Južno pohorje (60).
Naštete enote dediščine so kulturni spomeniki, ki imajo velik in izjemen pomen za Republiko Slovenijo, zato jih država posebej varuje ter za njihovo ohranitev in razvoj izkazuje poseben interes
Na področju urejanja prostora država izraža ta interes z nadzorom načina njihivega upoštevanja v občinskih prostorskih aktih ter s pripravo prostorskih in razvojnih načrtov za njihovo obnovo in funkcioniranje. Poleg tega, da se ti kulturni spomeniki varujejo po splošnih režimih za stavbno dediščino, se pri njih postavlja zahteva, da mora biti dejavnost v objektu v skladu s spomeniškim značajem posameznega kulturnega spomenika, kar pri nekaterih lahko pomeni tudi, da dejavnost služi le potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju.
6.4.3.2.5.2. Zasnova varstva naravnih vrednot
Sestavni del teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje – dopolnjenih v letu 1998 – so naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Vitanje (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, št. NC 568/01 z datumom februar 2001).
V naravovarstvenih smernicah so podrobneje opredeljene usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Naravovarstvene smernice je potrebno upoštevati pri urejanju prostora, pri rabah naravnih dobrin ter pri varstvu nepremične kulturne dediščine v Občini Vitanje.
Naravna vrednota v Občini Vitanje, ki je že zavarovana z odlokom je gozdni rezervat Rakovec (Uradni list SRS, št. 32/83).
Naravne vrednote, ki se varujejo s planskimi dokumenti so naslednje:
– regijski park Pohorje (RP 1),
– krajinski park Paški Kozjak (KP 2),
– gozdni rezervat Rakovec (NR 4)
– naravni spomeniki: Socka (NS 3), Paka s pritoki (NS 5), Paška voda s pritoki (NS 6), Hudinja s pritoki (NS 7), potok Ljubnica s pritoki (NS 8), Dravinja s pritoki (NS 9),
– naravne vrednote: Hudinjski slap (NV 10), Dantejev pekel (NV 11), leče marmorja južno od Svetega Vida (NV 12), rudnik črnega premoga (NV 13),
– hrast nad cerkvijo Sv. Margarete (NV 14),
– cerkvena lipa v Vitanju (NV 15),
– Kolarjevi lipi (NV 16).
Kljub temu, da še ni ustreznih predpisov, ki bi vzpostavili ekološko pomembna območja, sta v Občini Vitanje dve območji, ki sta predlagani za opredelitev v ekološko pomembni območji: Paški Kozjak – Stenica – Konjiška gora in Pohorje.
Prostor Občine Vitanje je dokaj slabo raziskan, zato se pričakuje odkritje naravnih vrednot na celotnem občinskem območju. V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, hkrati pa zaustaviti vse dejavnosti, ki bi morebiti ogrozile naravno vrednoto.
6.4.3.2.5.3. Zasnova varstva kulturne dediščine
Sestavni del teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje – dopolnjenih v letu 1998 – so strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Vitanje (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, z datumom maj 2001). Strokovne podlage je potrebno upoštevati v upravnih postopkih za posege v prostor ne glede na določila sedaj veljavnih prostorskih izvedbenih aktov.
Cilji varstva kulturne dediščine so naslednji:
– vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti;
– zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost;
– zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja;
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti vsebina oblike in s tem vrednost dediščine.
V strokovnih podlagah so podrobneje opredeljene smernice za varovanje posameznih zvrsti kulturne dediščine ter njihovi varstveni režimi, ki veljajo za objekte kulturne dediščine, njihovo neposredno okolico ter za njihovo vplivno območje.
Občina Vitanje je s področja varstva kulturne dediščine dosedaj sprejela odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 8/99).
Posamezne zvrsti dediščine na območju Občine Vitanje ter njihovi varstveni režimi
a) Naselbinska dediščina
Na območju občine sta evidentirani dve enoti naselbinske dediščine, in sicer trško jedro Vitanje, ki je republiško izhodišče ter zaselek Rakovec, ki je valoriziran kot naselbinska dediščina.
Prenova in razvoj varovanega naselja mora upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih objektov dediščine kot tudi objektov, ki predstavljajo samo elemente v urbanističnem tkivu naselja. Sprejemljive so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih in oblikovno neustreznih objektov. Novogradnje so izjemoma mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja, vendar tako, da se naselje ne širi neorganizirano v prostor, same gradnje pa naj upoštevajo merila zavarovanega prostora.
Za vse posege na zavarovanem območju naselbinske dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstvena soglasje, kot je določeno pri varovanju stavbne dediščine.
b) Arheološka dediščina
Arheološka dediščina se varuje na osnovi naslednjih načel:
– ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanja prednosti nedestruktivnim metodam;
– rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete;
– integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.
Na zavarovanih območjih arheološke dediščine mora biti raba tal takšna, da se ohranjajo podzemne ostaline nepoškodovane. To velja za gradnje kot za ostale posege v zemeljske plasti (kmetijstvo, infrastrukturni posegi in podobno). Pred vsakim načrtovanim posegom je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki bodo opredelili nadaljne ukrepe, potrebne za ohranitev zavarovanega območja.
c) Stavbna dediščina
Stavbno dediščino predstavljajo profani, sakralni in sakralno profani objekti. V profano dediščino sodi tudi etnološka dediščina.
Ob samem objektu se varuje njegovo funkcionalno zemljišče ter širši vizualni prostor, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posameznih objektih profane dediščine (dvorci, vile ipd.) se varujejo tudi parkovni in vrtni kompleksi, ki predstavljajo historično funkcionalno celoto posamezne enote dediščine, ta vrtnoarhitekturna dediščina pa se varuje po splošnih načelih varovanja stavbne dediščine.
Med stavbno dediščino se uvrščajo tudi objekti, ki imajo vrednost kulturnega spomenika, in sicer: umetnostno-arhitekturni spomeniki, etnološki spomeniki in tehniški spomeniki. Za njih, poleg splošnega varstvenega režima za stavbno dediščino, velja tudi, da se načeloma varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti, ter da se poleg naštetih splošnih določb lahko predpišejo tudi posebni varstveni pogoji za posamezni spomenik.
Za vse posege, ki po zakonu štejejo za gradnjo in rekonstrukcijo in za druge posege, kjer je potrebno dovoljenje za priglasitev del, se izdajajo kulturnovarstveni akti po zakonu o varstvu kulturne dediščine. S kulturnovarstevnimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija za graditev in rekonstrukcijo, oziroma dokumentacija za druge posege v prostor. Pred izdajo dovoljenja za gradnjo ali za priglasitev del je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje o izpolnjevanju kulturnovarstvenih pogojih. Te akte izdaja v upravnem postopku pristojni zavod za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki v kulturnovarstvenih pogojih lahko določi, glede na naravo in obseg posega, izdelavo konservatorskih smernic, konservatorskih programov in konservatorskih projektov prenove.
Vsi objekti in območja stavbne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihov življenjski prostor, s tem da se ohrani in revitalizira njihova pričevalna vloga in njihove avtentične stavbnofunkcionalne sestavine.
Glede na dejstvo, da celotna nepremična kulturna dediščina na območju občine še ni evidentirana večja za vse kapelice in znamenja splošen varstveni režim za stavbno dediščino, kar pomeni, da je potrebno za vse posege na teh objektih pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Pregled nepremične kulturne dediščine
Kompleksna območja kulturne dediščine:
51 Vojnik – Dobrna – Vitanje
60 Južno Pohorje
Enote kulturne dediščine:

Enote kulturne dediščine v zavarovanem trškem jedru Vitanje

Pojasnilo k tabeli:
1. Stolpci: oznaka enote dediščine, ki sestoji iz zavodove interne šifre vrste dediščine in tekoče številke: interne šifre se nanašajo na naslednje zvrsti dediščine:
K0: območja kulturne dediščine
K1: naselbinska dediščina
K2: arheološka dediščina
K3: sakralna stavbna dediščina
K4: profana stavbna dediščina, razen etnološke dediščine
K5: etnološka stavbna dediščina
K6: memorialna dediščina
K7: vrtnoarhitekturna dediščina
K8: ostalo.
2. Ime enote iz zbirnega registra dediščine: je povzeto po ZRD. Ime enote sestavlja najprej krajevna oznaka, pomišljaj in zatem ime enote.
3. Evidenčna številka dediščine (EŠD): oziroma številka predloga za vpis v ZRD, predstavlja identifikacijsko številko enote kulturne dediščine, ki je vpisana v zbirni register dediščine (ZRD), ki ga vodi Ministrstvo RS za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino.
4. Valorizacija dediščine: določa osnovno valorizacijo dediščine, in sicer:
KD nepremična kulturna dediščina
KS enota dediščine ima lastnosti kulturnega spomenika
PKD enota dediščine je v seznamu pomembnejše kulturne dediščine, oziroma ima lastnost spomenika državnega pomena.
5. Status enote in šifra varstvene skupine: je določena le za enote, ki imajo status kulturnega spomenika. Šifre varstvenih skupin:
0 neznano
1 kulturnozgodovinski spomenik in naravna znamenitost
3 arheološki spomenik
4 zgodovinski spomenik
5 umetnostni arhitekturni spomenik
6 urbanistični spomenik
7 etnološki spomenik
8 tehniški spomenik
9 naravna znamenitost
10 narodni park
11 regijski park
12 krajinski park
15 spomenik oblikovane narave.
Kolikor enota dediščine, ki ima lastnost kulturnega spomenika, še nima statusa, torej še ni razglašena z odlokom, je v tem stolpcu oznaka “- “.
6. Lega na karti TTN 5.
6.4.3.2.5.4. Zasnova varstva s planskimi usmeritvami
Naravne vrednote:
Obvezno izhodišče Republiškega prostorskega plana ostaja nespremenjeno (Regijski park Pohorje, Krajinski park Paški Kozjak in Naravni spomenik Socka), enaka ostajajo obvezna izhodišča občinskega plana. Za objekte in območja krajinskega parka, naravnih rezervatov in spomenikov veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti. V upravnih postopkih ZVNKD sodeluje s soglasjem za posege v vseh zavarovanih območjih naravnih vrednot ter pri tistih posegih, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost v prostoru. V posebni študiji so ovrednoteni naravno ohranjeni hudourniški potoki na območju občine, ki imajo zaradi vsestranske naravoslovne kvalitete vrednost hidroloških spomenikov.
Kulturna dediščina:
Objekti in območja kulturnih spomenikov se urejajo po varstvenih režimih iz razglasitvenega gradiva. Posegi in spremembe na objektih in območjih kulturnih spomenikov potrebujejo predhodne smernice spomeniške službe, zahtevnejši in celovitejši posegi pa podrobnejša spomeniškovarstvena izhodišča prenove s programom izrabe in projektnimi elementi. Na območju kompleksnega varstva ZVNKD sodeluje v upravnih postopkih s soglasjem, kadar gre za posege v objekte in območja kulturnih spomenikov in dediščine, z mnenjem pa v ostalem prostoru.
6.4.3.2.6. Ureditvena območja naselij
Za dosedanjo poselitev v Občini Vitanje je značilna manjša usmerjenost v ureditveno območje občinskega središča Vitanje ter izhajajoč iz značilne poselitve večine občinskega prostora, ki ga predstavljajo hribovski predeli, večja usmerjenost v razložena hribovska naselja z značilno razpršeno poselitvijo in brez izrazitejših vaških središč.
Prihodnja poselitev bo potekala enakomerno usmerjeno v občinsko središče Vitanje ob tem pa tudi v precejšnjem obsegu v hribovit prostor občine, da bi se tam ohranjala poseljenost in preprečevalo opuščanje kmetovanja na odročnejših predelih občinskega prostora.
V Občini Vitanje je bilo po veljavnem PSPA 1993 in 1994 določenih 7 ureditvenih območij naselij. S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje v letu 1998 je za 4 obstoječa u.o. predvidena širitev (Zgornji Brezen, Vitanje v sklopu UZ naselja Vitanje, Rakovec v sklopu programskih zasnov za UN), oziroma preoblikovanje (Vitanje – Dolič na osnovi strokovnih podlag). Dodatno sta predlagani za opredelitev v ureditvena območja še 2 območji v skupni velikosti 1,16 ha (Kraguljišče in Hudinja – Ovčar); obe novi območji sta opredeljeni za počitniške objekte.
Velikost vseh 9 ureditvenih območij (stanje 1998 in planirana širitev) je 103,15 ha, od tega zavzema pretežni del (53% površin vseh ureditvenih območij v občini) ureditveno območje naselja Vitanje z 54,88 ha, drugo največje ureditveno območje pa je z 33,53 ha zaselek Rakovec.
Od vseh 9 ureditvenih območij naselij so štiri ureditvena območja namenjena gradnji počitniških objektov, tri pa so območja za obrtno storitvene dejavnosti. Ureditveno območje naselja Vitanje se ureja na osnovi urbanističnih zasnov. Kot edino izrazitejše območje poselitve, ki ima značaj manjšega strnjenega jedra se opredeljuje naselje Zg. Brezen.
Ureditvena območja obsegajo obstoječa stavbna zemljišča -u- ter ponekod (v zanemarljivem obsegu) tudi dosedaj opredeljena druga območja kmetijskih zemljišč, ki se jih s temi spremembami planskih aktov opredeli kot nezazidana stvabna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij.
Razpršena gradnja ni vključena v ureditvena območja naselij, temveč bo na osnovi ugotovljenih stavbnih zemljišč (funkconalna zemljišča) dovoljeno širjenje v skladu z usmeritvami teh prostorskih sestavin planskih aktov občine Vitanje.
Pogoji za namembnost in obseg posegov v prostor, za lociranje, način gradnje in oblikovanje objektov, za prometno in komunalno urejanje ter pogoji za varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine, bodo za posemezna ureditvena območja naselij kot tudi za območje izven ureditvenih območij naselij (odprt prostor občine) opredeljeni v prostorskih izvedbenih aktih.
Tabela 4. Pregled ureditvenih območij naselij:

Pojasnila kratic iz tabele 4:
kratica: pretežna namembnost v ureditvenem območju:
N naselje – stanovanjsko-bivalna funkcija I proizvodno-industrijsko območje
T turistično območje P območje počitniških hiš
kratica: pretežna namebnost v ureditvenem območju:
I proizvodno-industrijsko omobčje
P območje počitniških hiš
 
6.4.3.2.7. druge poselitvene površine znotraj predvidenih območij naselij
6.4.3.2.7.1 Območja počitniških hiš
S temi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje sta poleg dveh sedaj opredeljenih območij za počitniške hiše (1. Paka – Cenc in 2. Skomarje – Kotnik, ki sega delno tudi v prostor Občine Zreče) opredeljeni še dve novi območji za gradnjo počitniških hiš: Kraguljišče (8.) in manjše območje Hudinja – Ovčar (9.), ki obe ležita na severnem delu občine, v višinskih predelih Pohorja.
6.4.3.2.8. Območja za turizem in rekreacijo v naravnem okolju
Prostor Občine Vitanje odlikuje predvsem bogata krajinska podoba, kjer se prepletajo površine obsežnih pohorskih gozdov z značilnimi odprtimi prostori kmetijskih zemljišč (celki). Pestrost prostora povečujejo dolinski deli ob potokih, predvsem ob Hudinji, ki zapušča občinski prostor skozi slikovito sotesko. Občinsko središče Vitanje mora ponovno prevzeti vodilno funkcijo kot izhodiščna točka za dostop do odprtih prostorov za rekreacijo in turizem v občini.
Za razvoj turizma je pomembna sorazmerna bližina klimatsko turističnega centra (KTC) Unior–Rogla, ki posega tudi v prostor Občine Vitanje ter lahko s povezovanjem domače ponudbe postaja generator razvoja turističnih in rekreacijskih dejavnosti tudi v Občini Vitanje.
Na tej osnovi ter ob nastavkih nekaterih programov za razvoj turizma in rekreacije, bo mogoče realizirati eno najpomembnejših razvojnih usmeritev Občine Vitanje. Kot najpomembnejše območje za razvoj turizma je opredeljeno ureditveno območje zaselka Rakovec (7.). Programske zasnove za ureditveni načrt, ki so sestavni del teh sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov, predstavljajo osnovo za nadaljnje urejanje tega območja.
Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije bodo upoštevana naslednja izhodišča:
– Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja bodo urejana za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov bodo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno, urejevana s posebno skrbjo.
– Nasprotje med turistično-rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.
– Območja počitniških naselij bodo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. Detajlno bodo območja in režim gradnje v teh določena s prostorskimi ureditvenimi pogoji na osnovi strokovnih gradiv.
6.4.3.2.9. Območja odlagališč odpadkov
V Občini Vitanje ni deponije komunalnih odpadkov; organiziran je odvoz odpadkov na deponijo v Občini Slovenske Konjice.
V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.
Na nivoju regije je potrebno rešiti problem posebnih odpadkov, v občini pa zagotoviti prostor za zbirališče posebnih industrijskih odpadkov in morebitno začetno obdelavo.
Vzpostaviti je potrebno nadzor nad nevarnimi snovmi – surovinami in proizvodi v proizvodnji, transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju.
6.4.3.2.10. Območja za obrambo in zaščito
Vsa območja za obrambo in zaščito (zaščita in reševanje) so opredeljena v občinskem načrtu obrambe in zaščite.
6.4.4. Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin planskih dokumentov občine
6.4.4.1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občine.
Iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 /odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99) so v spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje – v letu 1998, privzeta naslednja obvezna izhodišča:
Tabela 9: Pregled obveznih izhodišč državnega prostorskega plana za spremembe in dopolnitve planskih aktov Občine Vitanje – dopolnjen v letu 1998:

6.4.4.2. Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje – v letu 1998
Dolgoročni plan opredeljuje nekatere sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje strokovnih podlag za posege v prostor. Obvezne so tiste sestavine, ki po svoji naravi zahtevajo trdnejšo dolgoročno opredelitev, ker bi v nasprotnem primeru lahko bilo onemogočeno ali vsaj močno oteženo uresničevanje nekaterih dolgoročnih ciljev ali pa bi s tem celo prišli do večje družbene škode.
Obvezna izhodišča teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998, so območja zemljišč in trase infrastrukturnih koridorjev, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine. Njihova namenska raba se načeloma ne sme spreminjati; spremembe so mogoče le pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.
Obvezna izhodišča so:
– vsa izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000, ki so našteta v točki 6.4.4.1.
– poleg njih pa še:
– iz zasnov kmetijstva in gozdarstva: gozdovi s posebnim pomenom
– iz zasnov vodnega gospodarstva: drugi izviri in primarni vodovodi
– iz zasnov rudnin: raziskovalni in pridobivalni prostori drugih rudnin
– iz varstva naravne in kulturne dediščine: območja in objekti naravnih vrednot in kulturne dediščine
– iz zasnov sanacij: čistilne naprave
– iz zasnov naselij in območij za poselitev: zasnove funkcij naselij v omrežju naselij in ureditvena območja naselij
– iz zasnov prometnega omrežja: regionalne, lokalne ceste in javne poti
– iz zasnov energetskega omrežja: zasnova (35) 20 kV daljnovodov
– urbanistična zasnova Vitanja.
V mejah teh območij in tras, ki so določene v grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska raba prostora ne sme spreminjati ali se sme spreminjati le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom.
6.4.5. Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje
Za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje je odgovorna Občina Vitanje.
Osnovni instrumenti za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov bodo posebne strokovne podlage – programske zasnove, ki jih bodo Občina Vitanje ter drugi pristojni in zainteresirani za urejanje prostora in posege v prostor, oblikovali in sprejeli skladno z usmerivami iz teh prostorskih sestavin in v katerih bodo konkretizirani dolgoročni cilji in naloge.
6.4.5.1.1. Načini nadaljnjega urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna območja občine bo občina urejala po prostorskih celotah in njihovih delih.
A) Prostorski izvedbeni načrti (PIN)
Z zazidalnimi načrti (ZN) bodo določeni pogoji za urejanje pomembnejših delov naselja Vitanje, ki so namenjeni stanovanjski gradnji.
Z ureditvenim načrtom (UN) bodo določeni pogoji za urejanje območije Rakovca (območje 7.), ki je opredeljeno za turizem in rekreacijo obenem pa je to območje posebnih kvalitet prostora, ki jih je potrebno ohranjati ob sočasnem razvoju prostoru sprejemljivem dejavnosti.
Z lokacijskimi načrti (LN) bodo določeni pogoji za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. LN bodo izdelani za posege v prostor v ureditvenih območjih ter izven njih.
B) Prostorski ureditveni pogoji (PUP)
S PUP bodo določeni pogoji za urejanje delov ureditvenih območjih naselij (zgrajeni deli naselja, kjer je bil PIN že realiziran, deli naselja, kjer bo PIN izdelan v 2. etapi izdelave in deli naselja, kjer ni predvidena izdelava PIN). S PUP bodo določeni tudi pogoji za urejanje naselij z opredeljenimi območji, z manjšimi razvojnimi potrebami, ki so bila zaokrožena v naselje oziroma kjer so bila ugotovljena večja neskladja v odnosu različnih oblik rabe prostora. S PUP bodo opredeljeni tudi pogoji za urejanje odprtega prostora Občine Vitanje.
6.4.5.2 Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov
Merila za odstopanje od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov, so obvezna izhodišča, ki so našteta v točki 6.4.4. teh prostorskih sestavin planskegih aktov, ter bistveni pogoji in možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega in socialnega razvoja Občine Vitanje.
Če se na predlog Občine Vitanje pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od obveznih izhodišč, ali če obstajajo širši javni interesi, ugotovljeni s spremembami dolgoročnega plana Republike Slovenije, za odstopanja od obveznih izhodišč, mora ustrezne spremembe in dopolnitve teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje obravnavati in sprejeti, po postopku kot ga določa zakonodaja, Občinski svet občine Vitanje.
6.4.5.3. Predlog dodatnih raziskav, analiz in študij
Za dopolnjevanje uresničevanja in spremljanja prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave strokovnih podlag za posege v prostor je potrebno pripraviti:
– proučitev možnosti prenove trškega jedra Vitanja,
– strokovne podlage za dopolnitev usmeritev za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– proučitev potreb po vodi; oskrba s pitno vodo in tehnološko vodo in vodo za potrebe kmetijstva,
– proučitev možnosti izgradnje zajezitev in zadrževalnikov ter MHE,
– agrokarto kmetijskih potencialov Občine Vitanje,
– strokovne podlage za lokacije čistilnih naprav,
– raziskava rezerv mineralnih surovin na območju Občine Vitanje.
6.4.5.4. Skupne naloge s sosednjimi občinami
Občina Vitanje se obvezuje, da bo tudi po sprejetju prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vitanje – v letu 1998, sodelovala pri razreševanju skupnih problemov na mejnih območjih in v širšem prostoru. Za evidentirane, a ne razrešene soodvisnosti je potrebno pripraviti skupne strokovne podlage. Skupno proučevanje prostora bo temeljilo na skupno dogovorjenih usmeritvah urejanja prostora in varstva okolja, kjer ne poznamo občinskih mej.
Skupne naloge pri usmerjanju prostorskega razvoja s sosednjimi občinami so:
– določitev poselitvene strategije in proučitev možnosti oblikovanja manjših zaposlitvenih jeder na območju Občine Vitanje,
– usklajevanje namembnosti površin z enotnim regijskim lokacijskim modelom,
– turistično-rekreacijsko območje Rogla, kot sestavni del širšega turističnega rekreacijskega potenciala Pohorje, kjer se prepletajo interesi več uporabnikov prostora (gozdarstvo, kmetijstvo-pašništvo, naravovarstvo, turizem, rekreacija),
– usklajevano načrtovanje izboljšave kmetijskih zemljišč (meloracije),
– v okviru celjske regije določitev lokacije za odlaganje (predelava in deponija) nevarnih – posebnih odpadkov,
– proučitev možnosti za skupno regijsko deponijo komunalnih odpadkov,
– zasnova elektro in telefonskega omrežja na mejnih območjih,
– usklajevano načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter izkoriščanje vodnih virov,
– usklajevano načrtovanje cestnih povezav.
6.4.6. Urbanistična zasnova naselja Vitanje – programske usmeritve in programske zasnove za zaselek Rakovec – programske usmeritve
6.4.6.1 Urbanistična zasnova naselja Vitanje
Urbanistična zasnova naselja Vitanje določa za ureditveno območje naselja usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
6.4.6.1.1 Ureditveno območje naselja Vitanje:
Ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Vitanje zajema prostorsko in funkcionalno zaključeno območje naselja. Vitanje je gručasto, v jedru sklenjeno pozidano središčno naselje, ki leži v manjši gorski kotlini, kjer Hudinja dobi pritoke Jesenico, Hočno in potok Jez, ter nato vstopi v sotesko Socko, pod naseljem Vitanje. Vitanje je obenem pomembnejše lokalno središče, kamor gravitirajo vsa razložena naselja v občini, in občinsko središče s svojimi zaposlitvenimi, oskrbovalnimi, vzgojnimi in kulturnimi funkcijami. Na južni strani ureditveno območje Vitanja naravno zaključuje vznožje Stenice in vzhodnega obronka Paškega Kozjaka, na severni in vzhodni strani pa nižji hribovit predel, ki se dvigne v pohorski masiv.
Ureditveno območje urbanističnih zasnov naselja Vitanje meri okrog 54,9 ha; predlagane širitve v velikosti 5,5 ha predstavlja predvideneno zaokrožItev na vzhodnem delu ureditvenega območja ob cestah v Stranice in Rakovec.
6.4.6.1.2 Dolgoročne usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti
Dolgoročne usmeritve za razvoj naselja so naslednje:
– Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 200 oziroma na ocenjeno skupno število 1.040 prebivalcev.
– Racionalna in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Vitanje s prenovo predvsem starega trškega jedra, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za poselitev na severnem obrobju ureditvenega območja naselja.
– Razvijanje vloge Vitanja kot občinskega središča ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
– Prenova, zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na še delno nezazidano stanovanjsko območije Pod Kompošem.
– Prenova stavbnega fonda ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj centralnih dejavnosti naselja in turističnih dejavnosti.
– Prenova obstoječih manjših proizvodnih območij v jugozahodnem delu naselja (Kovinar) predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij.
– Ureditve manjšega obrtno proizvodnega območja na dislocirani lokaciji, izven ureditvenega območja naselja, ob cesti v Spodnji Dolič, kamor naj bi usmerjali obrtno proizvodne dejavnosti, ki so za okolje manj moteči.
– Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v naselju.
– Sanacija prometnega omrežja v naselju z izgradnjo nadomestne ceste v koridorju ob potoku Hočna in zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest znotraj osrednjega dela naselja.
– Izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko-turistična.
– Sanacija in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
– Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
6.4.6.1.3 Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru
Stanovanja:
Gradnja individualnih stanovanjskih objektov bo potekala predvsem v opredeljenem območju za stanovanjsko gradnjo Pod Kompošem – območji S9 in S10, kjer je sprejet prostorski izvedbeni akt (ZN), ter v območju urejajna S11, kjer bo izdelan PUP.
Preostali del naselja je ob upoštevanju terenskih in drugih prostorskih omejitev v celoti pozidan, zato so možnosti za zapolnitve v okviru obstoječih stanovanjskih območij zanemarljive. V vseh obstoječih stanovanjskih območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem izboljšanje kvalitete stanovanj.
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti):
Razvoj centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječega centralnega dela naselja Vitanje – v starem trškem jedru M1, ki je pod režimom varstva kulturne dediščine, ter v novejšem centru M2; območje urejanja M5 je namenjeno potrebam osnovne šole; predvidena je predvsem kvalitetna prenova obstoječih objektov in površin ter gradnja objektov in urejanja površin skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
Območja za šport in rekreacijsko turistične dejavnosti:
V povezavi z razvojnimi usmeritvami celotne občine je tudi v Vitanju, poleg razvijanja centralnih dejavnosti, kot pomembno opredeljeno dograjevanje in urejanje naselja za turizem in rekreacijo. Zaradi prostorskih omejitev ni možnosti za širitev teh površin.
Obrtno proizvodne in proizvodne dejavnosti:
Za obstoječe manjše območje (O1 in i), ki je bilo dosedaj opredeljeno kot območje za proizvodne dejavnosti v osrednjem delu naselja, je predvideno zmanjšanje obsega ter preusmeritev v za okolje sprejemljivejše obrtne dejavnosti in objektov za družbene potrebe.
Za območje Kovinar (O2), ki je bilo dosedaj opredeljeno kor proizvodno območje, je predvidena prenova s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij.
Predvidena je ureditev manjšega obrtno-proizvodnega območja na lokaciji izven ureditvenega območja naselja, ob cesti v Spodnji Dolič (ureditveno območje 5), kamor bi usmerjali obrtno proizvodne dejavnosti, za katere v naselju ni prostora, občina pa jih želi razvijati.
Zelene površine:
Vse zelene površine (D1 do D7) morajo ohranjati svojo namembnost ter na njih ni predvidena gradnja. Za površine ob območjih kulturne dediščine (D2, D3, D4) in ob pokopališču (D1) je predvidena sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v prostoru.
Promet:
Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Vitanje predstavljata regionalni cesti (R 431) Gornji Dolič – Stranice in (R 693) Nova cerkev – Socka – Vitanje, ki predstavljata za naselje s svojim potekom prometno oviro predvsem na predelu strega trškega jedra (M1) in novejšega centralnega dela (M2), obenem pa sta za naselje vitalnega pomena v smislu povezav z drugimi kraji izven občine (smer proti Spodnjemu Doliču – povezava na Koroško in proti Šaleški dolini; smer proti Stranicem – povezava preko Slovenskih Konjic proti Mariboru in smer proti Novi cerkvi – povezava proti Celju). Predvidena je izvedba nadomestne ceste v rezerviranem koridorju ob Hočni, da bi se vsaj delno razrešila prometna zasičenost osrednjega dela naselja.
Notranja mreža lokalnih cest je nasledek historičnih povezav oziroma je bila v manjšem obsegu grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in ureditvega načrta. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene.
Pri izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste mora znašati min. 5 m; glede na dejavnost v objektu je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje upravljalca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10 m od osi ceste.
Komunalna, energetska infrastruktura in zveze:
Za ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za naselje bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor bo navezan na čistilno napravo na južnem delu ureditvenega območja naselja.
Izgradnja omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevanje kanalizacijskega sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja morata biti usklajeni z upravljalci vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Za oskrbo z električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave.
Telefonsko omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja.
Opredeliti je potrebno možnost za izgradnjo ogrevalnega omrežja iz predvidene kotlovnice na biomaso, kar bi omogočilo ogrevanje objektov v ureditvenem območju naselja tudi na ta način.
6.4.6.1.4 Zasnova namenske rabe prostora:
Ureditveno območje naselja Vitanje je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi:
Tabela 10: Pregled površin po pretežni namembnosti
6.4.6.1.5 Urbanistično oblikovalske usmeritve:

Stanovanjska območja:
Za vsa stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele (60:40), usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je potrebno primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
V stanovanjskih območjih individualne gradnje S1 do S6, S8 in S11 je dovoljena nova gradnja objektov, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel od 500 m2 do največ 1.200 m2).
V območjih individualne stanovanjske gradnje S9 in S10 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za obe območji urejanja.
Centralna območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti (M1, M2 in M5) morajo biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih aktih, ki izhajajo iz usmeritev teh urbanističnih zasnov.
V opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih možne centralne dejavnosti (praviloma v parterju) dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične dejavnosti, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalietno arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.
Pri lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
Višinske in tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe zazidave s tem da so podrejeni dominantam naselja.
Začasni objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani v varovanih območjih.
Območja za obrtno proizvodne dejavnosti:
Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov, ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja.
6.4.6.1.6 Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter za varstvo okolja:
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov in območij kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine; za posege v območju starega trškega jedra (M1) je obvezna predhodna izdelava smernic za varovanje kulturne dediščine.
V prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorskih ureditvenih pogojih za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih krajinskih ureditev ter pogojev za varstvo okolja znotraj mej posameznih območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Vitanje in širše.
6.4.6.1.7 Usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) in prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP):
Posamezna območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Vitanje bodo urejana s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov:
ZN (zazidalni načrti) za območja urejanja: S2, S7 del, S9 del, S10 del.
UN (ureditveni načrti) za območja urejanja: S5, S6, S8, M2 del, D2, D4.
PUP (prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja naselja Vitanje.
LN (lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov.
6.4.6.2 Programske zasnove za zaselek Rakovec
Programske zasnove za zaselek Rakovec določajo za ureditveno območje usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za komunalno urejanje območja, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območja s prostorskim izvedbenim aktom.
6.4.6.2.1 Ureditveno območje naselja Rakovec:
Ureditveno območje zaselka Rakovec obsega dolinski del zaselka ter obrobne strmine, ki obdajajo dolino z zaselkom. Meja ureditvenega območja poteka večinoma po terenskih plastnicah na nadmorski višini 1150 m, na južnem, vstopnem delu pa se na obeh straneh spusti po grebenih do nadmorske višine 1010 m.
Opis poteka meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca od začetne točke opisa T, ki se nahaja v zahodnem vogalu parc. št. 1054 k.o. Hudinja. Od tu poteka meja po grebenu v smeri proti severozahodu do plastnice na nmv. 1150 m; ko meja doseže to nmv. poteka po tej plastnici ter z dvema večjima deviacijama na delu hudourniških zajed obkroži dolinski del, pri tem pa ves čas poteka po parceli št. 1085/1 k.o. Hudinja. Ko doseže meja, na severovzhodni strmini od zaselka, rob obstoječe gozdne poti, se spusti do nmv. 1050 m, pri tem pa prečka parceli št. 1154 ter 11049/3 k.o. Hudinja. Meja se nato nadaljuje v smeri proti jugu ter sledi poteku plastnice na nmv. 1050, pri tem pa delno poteka ob robu parcele št. 1049/2 ter prečka parceli št. 1056/2 in 973/1 k.o. Hudinja. Ko meja doseže hudourniško zajedo na strmini vzhodno od vstopnega dela v dolino zaselka, se meja spusti na nmv. 1010 m, prečka parceli št. 1224/1 (potok Hudinja) in 1052/7(cesta) k.o. Hudinja ter se zaključi v začetni točki opisa meje.
Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je (planimetrirano) 33,527 ha.
6.4.6.2.2 Organizacija dejavnosti v območju – program
Objekti:
Razdelitev funkcij v glavnih, obstoječih objektih za obe vrsti turizma v ožjem območju zaselka Rakovec je naslednja:
– osrednjo centralno funkcijo v zaselku bo prevzel objekt stare šole (12); v objektu bodo recepcija z informacijskim centrom, planinski dom z gostinsko dejavnostjo ter skupna ležišča za center obšolskih dejavnosti. Ob objektu je predvidena ureditev manjšega parkirnega prostora;
– v “hausu” (16) bodo apartmaji za turiste ter skupna ležišča (za obšolske dejavnosti),
– na prostoru obstoječega gospodarskega poslopja (17) bodo urejeni apartmaji za turiste;
– v obstoječem osrednje stanovanjskem objektu (11) je predvidena možnost ureditve prostorov za turistično dejavnost.
Na širšem območju zaselka Rakovec pa bodo v določenih obstoječih objektih dodatno razdeljene naslednje funkcije:
– bivša žaga (5) žage se obnovi z ohranitvijo celotnega mehanizma ter se dodatno uredi kot predstavitveni objekt v katerem bodo prikazane dejavnosti v Rakovcu ter organizirane občasne razstave. Objekt se nameni predstavitvi začetkov Rakovca in dejavnosti, ki se je na tem delu odvijala. V primeru slikarskih kolonij se lahko v objektu organizirajo predstavitve del ob zaključku kolonije. Ob žagi se uredi nekaj parkirnih mest. To parkirišče se naj bi uporabljalo tudi za parkiranje avtobusa, v primeru da se pripelje večja skupina ljudi,
– manjši stanovanjski objekt (2) na vstopu v dolino se uredi, obnovi ter se ga nameni oddajanju.
Vsem obstoječim objektom je opredeljena možnost, da se (delno) preuredijo za funkcije turističnih dejavnosti.
Na ožjem območju zaselka Rakovec je predvidena izgradnja novih objektov:
18 – objekt za šolske in obšolske dejavnosti z bivalnimi prostori in sanitarijami za tabornike;
19 in 20 – objekta z apartmaji za turiste ali stanovanjski objekt z apartmaji;
25 – na območju bivšega mlina ali kovačije je opredeljena možnost obnove objekta.
Predvidene namembnosti in dovoljeni posegi na objektih so opredeljeni v Programskih zasnovah za ureditveni načrt za zaselek Rakovec (Urbana d.n.o. Velenje, št. proj. 151/99 z datumom januar 2000) in se jih upošteva v povezavi s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Druge ureditve:
Taborjenje:
Za tabornike se nameni manjša uravnava nekoliko višje nad hausom. Vodo in sanitarije bi imeli lahko v objektu za živino ali pa bi se zgradil dodaten manjši objekt. Odvisno od oblike taborjenja je seveda organizacija prehrane, ki pa bo omogočena tudi v objektu 12.
Parkirne površine:
Manjše parkirne površine so predvidene južno od objekta bivše žage (5) ter severno ob objektih stare šole (12) in predvidenem objektu za šolske in obšolske dejavnosti (18).
Površine za druge namene:
Ob predvidenem objektu za obšolske dejavnosti ter ob objektu bivše žage je predvidena ureditev površin za obšolske dejavnosti ter piknike.
Prometne ureditve:
Obstoječa cesta iz Vitanja je primerna za bodoče potrebe kraja. Del ceste, ki je še v makadamski izvedbi, bo delno rekonstruiran in asfaltiran. Predvidena širina cestišča je 3,5 m. Cestni priključki do posameznih zgradb bodo urejeni v skladu s priporočili službe za varstvo okolja.
Komunalna, energetska infrastruktura in zveze
Za naselje Rakovec je predviden mešan sistem kanalizacije. Vzdolž naselja je predviden kolektor, ki bo navezan na čistilno napravo, ki bo locirana ob vstopu v dolino naselja Rakovec. Večina zgradb v naselju leži v bližini potoka Hudinja, zato je predvideno, da se meteorne in površinske vode vodijo ločeno v strugo Hudinje in se s tem zmanjša profil kolektorja. Vse odpadne vode iz objektov je potrebno odvajati v kolektor in čistilno napravo. Meteorne vode, z olji onesnaženih površin, je potrebno voditi preko lovilcev olj v kanalizacijo.
Obstoječe vodovodno zajetje in vododni rezervoar nad vasjo bosta omogočala preskrbo s pitno vodo tudi za predvideno razšijeno in oživljeno naselje. Potrebna bo obnova obstoječih objektov, v skladu z veljavnimi higienskimi standardi ter nadomestitev obstoječe razvodno omrežje s takimi profili cevi, ki bodo omogočale gašenje požarov.
Obstoječi daljnovod in nizkonapetostni vodi vzdolž naselja bodo zadoščali tudi za bodočo večjo porabo električne energije v naselju. Po potrebi bo zamenjan transformator na lokaciji obstoječega transformatorja. Potrebna je izgradnja kabelskega telefonskega omrežja.
Ravnanje s komunalnimi odpadki je potrebno urediti skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki v Občini Vitanje.
6.4.6.2.3 Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja merila in kvalitete ureditvenega območja. Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljena razmerja med odprtimi travniškimi in zaprtimi gozdnimi površinami.
Pogoji za oblikovanje prizidav, rekonstrukcij in adaptacij obstoječih objektov se določijo v fazi priprave projektne dokumentacije (lokacijske in gradbene) na osnovi predhodno pridobljenih pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Za objekte: bivša žaga (5), stanovanjski objekt (11), bivša šola (12), stanovanjski blok “haus” (16) in gospodarsko poslopje (17) je obvezno predhodno pridobiti konservatorske smernice. Pri posegih v ostalo grajeno strukturo zaselka je potrebno ohranjati kvalitetno arhitekturo naselja in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.
Za oblikovanje novih predvidenih objektov je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije sodelovanje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; načeloma pa je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
– tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami.
– višinski gabarit: klet + pritličje + mansarda (izkoriščeno podstrešje) za lokacije na strmejših legah, oziroma: pritličje + 1. etaža + mansarda za lokacije na ravnejših legah
– streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 40° –45°. Kritina naj bo temnosive barve,
– zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 40% razpoložljivega zemljišča.
Na celotnem ureditvenem območju je potrebno upoštevati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Posamezne ureditve zunanjih odprtih površin so dovoljene le za opredeljene namene ter v okviru za to določenih površin. Niso dovoljene izvedbe utrjenih površin (asfaltiranja, tlakovci); obstoječe gozdne poti je dovoljeno le vzdrževati.
Potrebno je ohranjanje obstoječih travniških površin (košnja), stez, posamičnih skupin drevja ter predvsem drevesnega gaja pod “hausom”.
6.4.6.2.4 Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Glede varstva naravne dediščine je potrebno upoštevati omejitve za posege v prostor ter režime varovanja, ki jih bodo (potem, ko bodo sprejeti) opredeljevali:
– odlok o regijskem parku Pohorje (oznaka obveznega republiškega planskega izhodišča RP 222), znotraj katerega leži obravnavano območje zaselka Rakovec;
– odlok o naravnem rezervatu za območje gozda na jugovzhodnem delu ureditvenega območja ob zaselku Rakovec;
– varovanje vodotoka Hudinje s hudourniškimi pritoki, ki so predlagani za opredelitev kot naravni spomenik.
Obenem je potrebno upoštevati:
– zaradi ohranitve izgleda krajine je treba ohraniti vsa posamezne drevesa in skupine dreves (macesni, listavci, smreke), ki rastejo izven gozda, ter pri zunanji ureditvi okolice objektov uporabiti le avtohtone, rastišču primerne drevesne in grmovne vrste;
– v predelih zaraščanja je potrebno vzpostaviti ponovno kmetijske površine;
– obvezna je košnja vsaj enkrat letno; možna je paša na način, ki ne ogroža stabilnosti tal in gozdnega roba.
Ureditveno območje UN zaselka Rakovec leži znotraj:
– pomembnejšega območja kulturne dediščine Južno Pohorje ter
– Regijskega parka Pohorje.
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati vsa izhodišča za urejanje, ki izhajajo iz režimov varovanja za zgoraj navedeni območji.
6.4.6.2.5 Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in pred drugimi ureditvami, je potrebno uporabiti za ureditev zelenih površin.
Pri načrtovanju novih ureditev je potrebno zagotavljati enakomerno osončenje vsem objektom.
Dejavnosti v objektih v ureditvenem območju ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte; po potrebi je obvezno zagotoviti kontrolo dovoljenih emisij prahu ob vstopu v atmosfero.
Pri lociranju objektov za dejavnosti, kjer bi utegnil nastajati prekomerni hrup je potrebno zagotoviti upoštevanje določil predpisov s področja varstva pred hrupom.
Ureditveno območje zaselka Rakovec se opredeljuje v 1. stopnjo varstva pred hrupom (1. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter so zanj določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 40 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50dBA (od 6. do 22. ure).
Dejavnosti, ki bodo na ureditvenem območju UN, smejo biti samo takšne, da morebitne odpadne vode ne bodo vsebovale težkih kovin in drugih snovi, ki bi škodile delovanju čistilne naprave. Za vse dejavnosti, kjer bodo odpadne vode, mora dati soglasje k lokaciji tudi upravljalec kanalizacijskega omrežja in bodoče ČN.
Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na predelih parkirišč in drugje.
Ureditveno območje leži v širšem vodozbirnem območju 3. varstvene cone po veljavnem odloku o zaščiti virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 7/73, 13/87) zato je pri posegih v prostor potrebno upoštevati pogoje, ki veljajo za posamezne varstvene pasove.
Odtok tekočih in meteornih vod z območja je potrebno urejevati sonaravno, z uporabo materialov, ki bodo manj spreminjali naravni odtok in večali samoočiščevalno sposobnost vodotokov (kamnite zložbe).
K vsem objektom je potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.).
Požarno vodo je potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to smiselno, oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz potoka.
Za posamezne nove dejavnosti v objektih, je na osnovi izračuna požarne povečane obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.
6.4.6.2.6 Usmeritev za urejanje območja s prostorskim izvedbenim načrtom
Za ureditveno območje zaselka Rakovec je predvidena in obvezna izdelava ureditvenaga načrta, na osnovi usmeritev iz teh programskih zasnov.
(2) Spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega plana se izvedejo zaradi ustanovitve nove Občine Vitanje ter razdelitve prejšnje Občine Slovenske Konjice na tri samostojne občinske enote.
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega kartografskega dela dolgoročnega plana je naslednja:

(3) V kartografski dokumentaciji k prostorskemu planu se vsebina kart ustrezno spremeni in dopolni:
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega dela kartografske dokumentacije prostorskega plana je naslednja:

(1) Besedilo srednjeročnega družbenega plana se v točki: 10. Prostorski razvoj v celoti nadomesti z besedilom iz točke 1) iz 2. člena tega odloka.
(2) Kartografski del srednjeročnega družbenega plana se v celoti nadomesti s kartografskim delom, katerega vsebina je navedena v točki 2) iz 2. člena tega odloka.
(3) Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu se v celoti nadomesti s kartografsko dokumentacijo, katere vsebina je navedena v točki 3) iz 2. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.