Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02 in odločitve US (Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99) ter 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99, 7/01 in 23/02) je Občinski svet občine Semič na 3. redni seji dne 20. 2. 2003 sprejel
S T A T U T
Občine Semič
(uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Območje Občine Semič obsega območja naslednjih naselij: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje pri Rožnem Dolu, Brezje pri Vinjem Vrhu, Brezova Reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču, Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Kal, Komarna vas, Krupa, Krvavčji Vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Mašelj, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Planina, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot, Preloge, Pribišje, Pugled, Rožni Dol, Sela pri Vrčicah, Semič, Sodji Vrh, Sovinek, Sredgora, Srednja vas, Starihov Vrh, Stranska vas pri Semiču, Štrekljevec, Trebnji Vrh, Vinji Vrh pri Semiču, Vrčice.
2. člen
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež občine je v Semiču, Štefanov trg 9.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3. člen
Občina Semič (v nadaljnjem besedilu: občina) deluje za koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine. Odgovoriti jim mora v tridesetih dneh, občinski svet pa najkasneje v treh mesecih.
5. člen
Občina kot samoupravna lokalna skupnost lahko prostovoljno sodeluje z drugimi lokalnimi skupnostmi zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen z drugimi lokalnimi skupnostmi ustanavlja zveze, lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občina se lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje z drugimi lokalnimi skupnostmi v združenja.
Te zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
6. člen
Praznik občine je 28. oktober, dan ustanovitve Prve belokranjske čete.
Občina Semič ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža občine. V sredini pečata je grb občine.
Simbola občine sta grb in zastava, ki simbolizirata Občino Semič kot lokalno samoupravno skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja odlok o grbu in zastavi Občine Semič.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu z odlokom o priznanjih Občine Semič.
II. OŽJI DELI OBČINE
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo ožje dele občine (krajevno, vaško ali četrtno skupnost).
Pobudo za ustanovitev, ukinitev ali spremembo območij ožjih delov občine lahko da 5% prebivalcev občine. Občinski svet občine Semič mora pobudo obvezno obravnavati. Pri notranji členitvi mora Občinski svet občine Semič upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni oziroma spremenjeni ožji deli občine. Ugotovljeni interes se nanaša na ime in območje ožjega dela občine ter oceno, za kolikšen del nalog je racionalno in smotrno, da se iz občinske pristojnosti prenese v upravljanje ožjega dela občine.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Referendumska odločitev je veljavna, ko jo občinski svet vključi v statut.
V primeru ustanovitve ožjega dela občine se s spremembo statuta občine določi ime in območje ožjega dela občine, pravni status in organe ožjega dela občine ter naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjemu delu občine.
8. člen
Občinski svet z odlokom prenese v skladu s statutom in zakonom izvajanje določenih nalog iz občinske pristojnosti v pristojnost ožjega dela občine.
9. člen
Če so ustanovljeni ožji deli občine in imajo svoje organe, mora občinski svet pridobiti predhodno mnenje organov ožjih delov občine, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
III. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonodajo opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov;
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega občinskega premoženja,
– druge dajatve.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor,
– organi ožjih delov občine, če so ustanovljeni,
– drugi organi, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
13. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Organi ožjih delov občine se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
16. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane za razvoj občine;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug organ;
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;
– potrjuje začasne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter voli in razrešuje njihove člane, po potrebi pa ustanavlja tudi druga stalna in začasna delovna telesa;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– imenuje in razrešuje volilno komisijo za občinske volitve;
– nadzoruje delo delovnih teles občinskega sveta;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem statutom drugače določeno;
– odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštev;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskim funkcionarjem ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet;
– ustanavlja javne službe;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane svetov za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– s svojim aktom določa merila za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina ter plačil za opravljanje nalog predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, če z zakonom ni drugače določeno;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet ima štirinajst članov, od tega enega predstavnika v občini naseljene romske skupnosti.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu v eni volilni enoti, predstavnik v občini naseljene romske skupnosti pa se voli po večinskem načelu.
20. člen
Mandat članov občinskega sveta traja štiri leta in se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta;
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah;
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih.
21. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
22. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi nepooblaščeni podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
23. člen
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
24. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
25. člen
Seje sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles občinskega sveta imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino opredeljenih navzočih članov sveta.
Člani občinskega sveta in drugih organov občine imajo pravico do plačila in povrnitev drugih stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Višino in način plačila določi občinski svet s posebnim aktom.
28. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi 18. in 33. člena tega statuta ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta, župana in podžupana iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta, župan in podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto, šesto in sedmo alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta, župana in podžupana mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka tega člena.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana in imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
3. Župan
29. člen
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah po večinskem sistemu v eni volilni enoti. Volijo ga volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče. Mandatna doba traja štiri leta in se začne s pretekom mandatne dobe prejšnjega župana, traja pa do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe;
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah;
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
30. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;
– predlaga organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– imenuje in razrešuje tajnika občine;
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi;
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave;
– predlaga program dela občinskega sveta;
– predlaga program razvoja občine;
– imenuje komisije in odbore za pomoč pri svojem delu in za katere tako določa zakon;
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito;
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč;
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti. Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
31. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven in nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se sporna odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega ali največ dva podžupana.
Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupanov določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
33. člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, člana nadzornega odbora ter delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
34. člen
Županu in podžupanom preneha mandat, če:
– nastopijo razlogi iz 28. člena tega statuta,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Županu po zakonu preneha mandat župana tudi z dnem imenovanja:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave.
O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali bo še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, so razrešeni tudi podžupani. Mandat jim preneha z dnem razrešitve.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi ter najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor ima poslovnik, s katerim se podrobneje določijo postopki in način dela nadzornega odbora.Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor po predhodnem soglasju občinskega sveta.
36. člen
Nadzorni odbor, ki je sestavljen iz predsednika in dveh članov, imenuje občinski svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino vseh glasov članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Glede predčasne razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz drugega odstavka 28. člena tega statuta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet imenuje nadomestnega člana v skladu s drugim odstavkom tega člena.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
5. Občinski odbori in komisije
37. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore in komisije (v nadaljevanju: delovna telesa):
– odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj, ki ima predsednika in pet članov;
– odbor za družbene dejavnosti, ki ima predsednika in pet članov;
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima predsednika in dva člana;
– statutarno komisijo, ki ima predsednika in štiri člane.
Občinski svet lahko po potrebi imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa. Naloge teh določi svet s sklepom o imenovanju.
38. člen
Število članov drugih delovnih teles določi občinski svet ob imenovanju. Predsednike in člane občinskih odborov ter drugih delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa samo izmed članov sveta. Predsednik in člani so izvoljeni, če je zanje glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista, ki jo predlaga Komisija za mandatna vprašanja. volitve in imenovanja, ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani delovnega telesa posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnega telesa, se lahko predlagajo novi kandidati za tiste, ki niso dobili podpore, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane delovnega telesa.
39. člen
Občinski svet odloči z večino opredeljenih glasov navzočih članov, ali bo glasovanje javno ali tajno.
O izvolitvi članov delovnega telesa se glasuje na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Če je predlaganih več kandidatov, kot je potrebno, se upošteva njihova strokovnost in poznavanje problematike, ki se nanaša na delovno telo.
40. člen
Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Delovno telo lahko opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje delovnemu telesu z dvotretjinsko večino vseh članov.
41. člen
Na predlog najmanj četrtine članov sveta lahko občinski svet izreče nezaupnico delovnemu telesu.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli novo delovno telo.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
42. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
43. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen del.
44. člen
Zbor občanov:
– lahko razpravlja o spremembah statuta občine po predhodnem sprejemu sklepa na občinskem svetu;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o pobudah in predlogih za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter daje pobude in predloge v zvezi s tem;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei;
– razpravlja o krajevni problematiki.
45. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini.
46. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
47. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
48. člen
Občinski svet razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 47. člena tega statuta.
49. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
50. člen
Upravne naloge občine izvaja občinska uprava.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določa župan na predlog tajnika občine.
Status zaposlenih v občinski upravi urejajo predpisi o delovnih razmerjih, ki veljajo za delavce v državnih organih in zakon o lokalni samoupravi.
51. člen
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S splošnimi akti občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv direktor ali direktorica občinske uprave.
Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
52. člen
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave, razen strokovnih in tehničnih nalog.
Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti na skupen predlog županov s splošnim aktom. Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav.
V aktu o ustanovitvi se določijo pristojnosti in obveznosti organa skupne občinske uprave.
Pri organiziranju organa skupne občinske uprave se upoštevajo določbe zakona o lokalni samoupravi.
53. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine in upravni delavci, strokovno-tehnične naloge pa strokovno-tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
54. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
Uprava opravlja tudi informacijsko dejavnost na svojem območju (preko tiskovne konference enkrat letno).
55. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
S splošnim aktom, s katerim se določi delovno področje in organizacija občinskega inšpekcijskega nadzora, se določijo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje občinskega inšpekcijskega nadzora. Za odločanje v zadevah občinskega inšpekcijskega nadzora je lahko pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo, strokovni izpit iz upravnega postopka ali drug strokovni izpit za inšpektorja, ki vsebuje poznavanje upravnega postopka, če je tako določeno s posebnim zakonom.
Podrobneje določi organizacijo inšpekcijske službe v občini občinski svet z odlokom.
56. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
57. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
58. člen
Tajnik občine je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
59. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
60. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
61. člen
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
62. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
63. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovijo, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in zakonitimi predpisi.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
64. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč in pomoč družini na domu,
– knjižničarstvo in
– na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
65. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje občinskih cest in
– na drugih področjih, če tako določa zakon.
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
Zaradi smotrnosti se lahko določene službe poverijo javni službi v sosednjih občinah.
66. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije, oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali vlaga lastni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občinski svet s svojim aktom določi merila za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina ter plačil za opravljanje nalog predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, če z zakonom ni drugače določeno. Na podlagi meril določene osnovne plače ne smejo presegati plače župana.
Merila za določanje plač direktorjev skupnih javnih podjetij, javnih skladov in agencij določi skupni organ županov iz 67. člena. Plače, določene na podlagi meril, ne smejo presegati najvišje plače župana občin ustanoviteljic.
67. člen
Občinski svet z odlokom ustanovi javne službe.
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz predhodnega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
68. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi premoženja občine sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko pooblasti župana.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
69. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter prispevkov občanov in gospodarskih družb.
70. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki je sprejet z odlokom. V odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ko so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto,
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto,
– načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
Predmet sprejemanja je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke. Prav tako se v bilanci prihodkov in odhodkov izkazujejo odhodki, ki obsegajo: tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb.
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna, s katerim se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
71. člen
Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil občin se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu, razen če ni z zakonom drugače določeno.
72. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
73. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. O izvrševanju proračuna mora državnemu zboru oziroma občinskemu svetu poročati na način, določen z zakonom.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
74. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Dolg mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O najetju posojila iz prvega stavka tega člena odloča župan.
75. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske in rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
76. člen
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi priporočili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
77. člen
Zaključni račun proračuna občine je akt, v katerem so prikazani predvideni in realizirani in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.
Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta. Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. Nato župan predloži predlog zaključnega računa občinskemu svetu v sprejem. V tridesetih dneh po njegovem sprejemu župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
78. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
79. člen
Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo v skladu z zakonom za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Zahteva za izdajo soglasja mora biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.
80. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
81. člen
Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (primerna poraba). Znesek primerne porabe za posamezno leto za občino izračuna ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z zakonom.
Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
82. člen
Prihodki občine za financiranje primerne porabe so:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– finančna izravnava,
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v zakonu ali v aktu o njihovi uvedbi.
83. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo in so predvsem:
– prihodki od prodaje premoženja,
– drugi prihodki od premoženja,
– najemnine za stanovanja in poslovne prostore,
– obresti na depozite,
– vrnjeni depoziti, akreditivi in garantna pisma,
– nakup in prodaja vrednostnih papirjev,
– komunalni prispevek,
– samoprispevek,
– sofinanciranja, dotacije
– in drugi v skladu z zakonom.
Občinski svet lahko sprejme sklep, da se sredstva samoprispevka vključijo v primerno porabo.
84. člen
Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občinskega proračuna se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu, če ni z zakonom drugače določeno.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
85. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Delovno telo lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
86. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
87. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
88. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
89. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen namen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
90. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
91. člen
Z navodilom se lahko podrobnejše predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
92. člen
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, če tako odloči občinski svet.
2. Posamični akti občine
93. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
94. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
95. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma , če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
96. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno urejenost.
97. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
98. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni, oziroma če se je to z izdanimi akti že zgodilo.
99. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
100. člen
Občina Semič se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost, pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino oziroma zvezo dveh ali več občin sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
101. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja in financiranje komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– druge zadeve javnega pomena,
– izvajanje nalog skupnega pomena pred naravnimi in drugimi nesrečami.
102. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
103. člen
Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze.
Zveza ima svet, ki ga sestavlja z aktom o ustanovitvi zveze določeno število predstavnikov občinskih svetov občin ustanoviteljic. Vsaka od ustanoviteljic mora imeti vsaj enega člana sveta in nobena ne more imeti več kot polovice članov sveta. Z aktom o ustanovitvi zveze se določi ime in sedež zveze, naloge, ki jih bodo ustanoviteljice urejale in izvajale v zvezi, začetek delovanja in prenehanje zveze, pristojnosti, sestavo, organizacijo in način odločanja sveta, zagotavljanju sredstev za delovanje in izvajanje nalog zveze, zastopanje zveze, pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic ter načela urejanja medsebojnih premoženjskih in drugih razmerij.
Akt o ustanovitvi zveze predložijo ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo. Zahtevi za hrambo akta o ustanovitvi zveze predložijo župani občin ustanoviteljic sklepe občinskih svetov, s katerimi je bil akt sprejet. Ministrstvo prevzame akt v hrambo z odločbo, katere izrek in akt o ustanovitvi zveze objavijo župani občin ustanoviteljic v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem objave pridobi zveza status osebe javnega prava.
Poslovanje zveze ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti se opredelijo z ustanovnim aktom zveze.
104. člen
Dve ali več občin lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovi združenja. Z aktom o ustanovitvi združenja določijo ustanoviteljice ime in sedež združenja, cilje in naloge združenja, pravice, obveznosti in odgovornosti združenja v pravnem prometu, zastopanje združenja, pravice in obveznosti članic, način včlanjevanja, oziroma prenehanja članstva, organe združenja, financiranje združenja, nadzor nad poslovanjem in prenehanje.
Združenje lahko v imenu združenja uporabi ime »Slovenija«, izpeljanko ali kratico imena Republike Slovenije, če za to pridobi dovoljenje vlade.
Akt o ustanovitvi združenja predložijo ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo. Zahtevi za hrambo priloži pooblaščena oseba združenja sklepe občinskih svetov o članstvu v združenju in statut združenja. Ministrstvo izda odločbo o hrambi. Akt o ustanovitvi združenja, statut združenja in izrek odločbe o hrambi objavi združenje v Uradnem listu Republike Slovenije.
Združenje občin je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Združenje pridobi status pravne osebe javnega prava z dnem objave iz prejšnjega odstavka.
Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo in sprejemajo zakone ali druge predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in odgovornosti občin ali se s predpisi kako drugače posega v njihove koristi.
Združenje lahko ustanovi strokovne službe za opravljanje strokovnih nalog za združenje, opravljanje informacijskih in izobraževalnih nalog in zagotavljanje strokovne pomoči občinam in zvezam občin. Združenje lahko ustanovi skupne strokovne službe, ki po pooblastilu izvajajo naloge za članice združenj.
Združenje lahko pridobi lastnost reprezentativnosti. Reprezentativno je združenje, v katerega je včlanjenih najmanj ena četrtina občin, na območju katerih stalno prebiva najmanj ena četrtina prebivalcev Republike Slovenije. Reprezentativnost združenja se ugotovi v odločbi iz tretjega odstavka tega člena.
Vlada določi merila in postopek za sestavo stalnega predstavništva reprezentativnih združenj občin za sodelovanje z državnimi organi ter njihovih delegacij v mednarodnih organizacijah samoupravnih lokalnih skupnosti in v drugih mednarodnih organizacijah. Pri tem upošteva načelo, da se število članov posameznih delegacij določi po proporcionalnem načelu glede velikosti združenja in zagotovi, da ima vsako reprezentativno združenje v delegaciji vsaj enega predstavnika, kadar število članov delegacije to dopušča.
Sredstva za delegacije reprezentativnih združenj v organih Sveta Evrope in Evropske unije, ki bremenijo države, se zagotovijo v državnem proračunu.
Vlada mora pred sprejetjem predlogov zakonov oziroma preden jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejetjem drugih predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in financiranje občin, zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj občin. Ta določba se smiselno uporablja tudi, kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti.
XI. ZAŠČITA IN REŠEVANJE
105. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravijo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
106. člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
XII. KONČNE DOLOČBE
107. člen
Rok za uskladitev drugih splošnih aktov občine s tem statutom je tri mesece po uveljavitvi tega statuta.
108. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve preneha veljati statut Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99, 67/01 in 23/02).
Št. 015-02-01/2003-1
Semič, dne 21. februarja 2003.
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l. r.
