Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. februarja 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ki obsega:

– zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS (Uradni list RS, št. 25/97 z dne 9. 5. 1997),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-A (Uradni list RS, št. 10/98 z dne 12. 2. 1998),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-B (Uradni list RS, št. 41/99 z dne 1. 6. 1999),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-C (Uradni list RS, št. 53/99 z dne 2. 7. 1999),
– zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3. 2000) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-D (Uradni list RS, št. 119/02 z dne 30. 12. 2002).

Ta zakon ureja:
– ustanovitev in poslovanje Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije,
– vrsto in obseg pravic, ki se pokrivajo iz sredstev sklada, ter
– roke in postopek za njihovo uveljavitev.

S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu ustanovi Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

Sklad je pravna oseba javnega prava.
Ime sklada je: Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
Sedež sklada je v Ljubljani.

Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

Del strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca za sklad opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Sredstva za kritje pravic delavcev v primeru insolventnosti zagotavljajo delodajalci, državni proračun in sklad z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za kritje pravic otrok do nadomestila neplačane preživnine pridobiva sklad iz državnega proračuna in z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za delovanje sklada se zagotavljajo s povračilom stroškov dolžnika, iz prihodkov od financiranja in iz državnega proračuna.
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za namene, naštete v prejšnjih odstavkih.

Delodajalci zagotavljajo sredstva iz prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun Republike Slovenije.
Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar drugi prihodki sklada ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada.
Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada.
Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike Slovenije.
Sredstva za kritje obveznosti sklada se dodeljujejo skladu po postopkih in na način, kot je določen za sredstva proračuna Republike Slovenije.

Ne glede na določbe zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka. Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za njihovo plačilo Republika Slovenija solidarno s skladom.

Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

Delodajalec po tem zakonu je pravna in fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce.
Delodajalec je insolventen po tem zakonu:
– če je nad njim začet stečajni postopek ali
– če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen.

Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
– v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;
– v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.

Pravice po tem zakonu so pravice do izplačila:
– neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
– neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
– nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu,
– odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Izplačilo po prejšnjem odstavku se upravičencu zagotavlja:
– za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke,
– za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke,
– za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke.
Sklad pri izračunu višine izplačila upošteva višino terjatev upravičenca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca iz naslovov po prvem odstavku ter omejitev izplačila po prejšnjem odstavku.
Davke in prispevke od plač oziroma nadomestil plače iz drugega odstavka tega člena obračuna in plača sklad ob njihovem izplačilu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.

Pravice po tem zakonu so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.

Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:
– če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;
– če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu;
– če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu.

Pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu ima otrok:
– ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,
– ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
– ki še ni star 18 let.

Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.
Za neredno plačevanje preživnine po tem zakonu se šteje, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece.
Kadar preživninski zavezanec biva v tujini, se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Nadomestilo preživnine plačuje sklad zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
– živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
– je oddan v rejništvo,
– je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.

Višina nadomestila preživnine po tem zakonu znaša:

– za otroka do 6. leta starosti                 10.000 tolarjev,
– za otroka od 6. do 14. leta starosti          11.000 tolarjev,
– za otroka nad 14. letom starosti              13.000 tolarjev.

Kadar je preživnina nižja od zneska iz prejšnjega odstavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom.
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine.
Starostni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka tega člena.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje na način, ki je s posebnimi predpisi določen za preživnine.
Sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Obvestilo sklada je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov.

Nadomestilo preživnine se ne izplačuje, če je znesek nadomestila preživnine nižji kot 2.000 tolarjev.

Pravica do nadomestila preživnine preneha:
– na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika,
– na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik,
– če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.

O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji sklad.
O pritožbah zoper odločbe sklada odloča ministrstvo, pristojno za delo, oziroma za družino. V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za družino, odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.
V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
Pritožba zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno prenehanje pravice do nadomestila preživnine, ne zadrži izvršitve odločbe.

V postopku odločanja o pravicah po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Postopek za uveljavitev pravic po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca.
Zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca mora biti vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Zahteva se vloži pri enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje po sedežu delodajalca.
Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik. Zahteva se vloži na sklad.

Zahteva iz prejšnjega člena se vloži na posebnem obrazcu.
Zahtevi mora upravičenec, ki uveljavlja pravice v primeru insolventnosti delodajalca, obvezno priložiti sklep o prenehanju delovnega razmerja ter dokazilo o izpolnitvi pogoja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine mora otrokov zakoniti zastopnik priložiti:
– dokument z veljavnim izvršilnim naslovom (sodno odločbo, začasno odredbo ali sklenjen dogovor po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 1/89 in 14/89 – prečiščeno besedilo),
– sklep o dovolitvi izvršbe oziroma predlog za izvršbo s potrdilom o vložitvi na pristojno sodišče.
Vsebino obrazca zahteve za uveljavitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca ter dokumentacijo, ki jo je potrebno priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za delo, v roku 30 dni od dneva uveljavitve tega zakona.
Vsebino obrazca zahteve za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine predpiše minister, pristojen za družino, ki izda tudi podrobnejše navodilo, s katerim določi postopek za uveljavljanje in izplačevanje nadomestila preživnine ter izterjavo dolga.

Posamezniki in pristojni organi delodajalca morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
Stečajni upravitelj mora obvestiti sklad o izplačilih na podlagi drugega in četrtega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93) najkasneje v dveh dneh po opravljenem izplačilu ter mu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
Glede dolžnosti dajanja podatkov po tem členu se smiselno uporablja določba 96. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93).

Otrokov zakoniti zastopnik, preživninski zavezanec in njihovi delodajalci, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, centri za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, banke, hranilnice, Klirinško depotna družba d.d., Geodetska uprava Republike Slovenije in Banka Slovenije morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine in za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški.

Sklad lahko podatke, ki jih pridobi od zavezancev iz prejšnjih dveh členov, uporabi samo za potrebe postopkov po tem zakonu.
Drugim uporabnikom lahko sklad posreduje podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se ti podatki nanašajo.

V postopku za uveljavitev pravic po tem zakonu se za zahtevke, odločbe in pritožbe ne plačuje takse.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za zbiranje, obdelavo, posredovanje in uporabo osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Za potrebe izvajanja nalog sklada ter za statistične ali znanstveno raziskovalne namene, sklad vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje s tem zakonom določene evidence osebnih podatkov.
Sklad vodi evidence o:
– pravicah iz naslova insolventnosti delodajalca;
– nadomestilih preživnine.

Evidenca o pravicah iz naslova insolventnosti delodajalca vsebuje naslednje podatke upravičenca:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
– enotno matično številko občana;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– davčno številko;
– številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nerezidenčnega računa tujca;
– naslov, na katerega želi prejemati pošto;
– razlog prenehanja delovnega razmerja;
– višino pripadajoče pravice iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
– višino izplačil, opravljenih s strani delodajalca oziroma stečajnega dolžnika iz terjatev, določenih v prvem odstavku 19. člena tega zakona.

Evidenca o nadomestilih preživnine vsebuje naslednje osebne podatke:
1. za otroka:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
– enotno matično številko občana;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– krajevno pristojni center za socialno delo;
– državljanstvo;
– podatke o skupnem gospodinjstvu;
– višina preživnine;
– zaposlitev;
– oddaja v rejništvo, namestitev v zavod;
– plačana preživnina v zadnjem letu pred vložitvijo zahtevek po mesecih in
– plačana preživnina v obdobju priznanja pravice do nadomestila preživnine.
2. za zakonitega zastopnika:
– osebno ime;
– enotno matično številko občana;
– številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nerezidenčnega računa tujca;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– naslov, na katerega želi prejemati pošto.
3. za preživninskega zavezanca:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
– enotno matično številko občana;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– državljanstvo;
– podatke o skupnem gospodinjstvu;
– zaposlitev;
– podatke o dohodkih in premoženju (nepremično in premično premoženje, delnice, solastništvo v podjetju, avtorski honorarji in drugi dohodki).

Podatki iz prejšnjih dveh členov se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. Za pravico iz naslova insolventnosti delodajalca, se podatke, ki se nanašajo na terjatve delavca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca ter izplačila, pridobiva neposredno od pristojnih oseb delodajalca oziroma od stečajnega dolžnika. Podatki v postopku priznanja nadomestila preživnine se pridobivajo o vlagatelju, o otrocih, katerih zakoniti zastopnik je vlagatelj in zanje vlaga zahtevo ter o preživninskem zavezancu, neposredno od vlagatelja. O preživninskem zavezancu lahko vlagatelj poda le podatke o osebnem imenu, rojstne podatke, o stalnem ali začasnem bivališču in zaposlitvi. Ostale podatke pridobiva sklad.
Sklad lahko brezplačno pridobiva osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
– Ministrstva za notranje zadeve – podatke o skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču), podatke o lastništvu motornega vozila, podatke o statusu (smrti);
– Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in centrov za socialno delo – podatek o oddaji v rejništvo, podatek o višini preživnine (višina preživnine, številka obvestila o uskladitvi preživnine, datum izdaje dokumenta);
– Ministrstva za šolstvo, znanost in šport – podatke o namestitvi v vzgojno-izobraževalni zavod;
– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje (podatke o zaposlitvi, ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o zaposlitvi);
– Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova, vključitvi v program javnih del;
– Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o višini katastrskega dohodka;
– bank in hranilnic – podatke o odprtih transakcijskih računih, tekočih računih, žiro računih in hranilnih knjižicah uporabnikov;
– Banke Slovenije – o odprtih transakcijskih računih uporabnikov;
– Klirinško depotne družbe d.d. – podatke o lastništvu vrednostnih papirjev;
– stečajnih dolžnikov oziroma delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o višini terjatev iz naslovov, za katere jamči sklad po tem zakonu, podatke o poplačilih terjatev, za katere jamči sklad po tem zakonu.

Podatki iz 27.c in 27.č člena tega zakona se hranijo največ deset let po zaključku zadeve oziroma pet let po polnoletnosti otroka, v primeru, da ob preteku prejšnjega roka otrok še ni dosegel polnoletnosti, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.

Terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku in terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija).
S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu.
S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov.
O subrogaciji in vstopu sklada v položaj delavca ali otroka kot upnika mora sklad nemudoma obvestiti stečajnega upravitelja oziroma delodajalca ali pristojno sodišče in preživninskega zavezanca ter mu kot dokaz predložiti ustrezne listine.
Sklad je v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov.
Sredstva, pridobljena z izplačilom terjatev iz tega člena, so prihodek sklada.
Sklad je dolžan izterjati sredstva iz tretjega odstavka tega člena.

Sklad lahko preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev.
Sklad lahko preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve.

Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu.

Pravice po tem zakonu imajo tudi upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta po tretji alinei in do odpravnine po četrti alinei prvega odstavka 19. člena tega zakona, ne glede na to, da svojih terjatev glede teh dveh pravic niso prijavili oziroma uveljavljali v skladu z 18. členom tega zakona.

Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena mora zahtevo za uveljavitev pravic po tem zakonu vložiti najkasneje v roku 90 dni od dneva začetka poslovanja sklada.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka mora sklad odločiti v roku 6 mesecev po prejemu zahteve.

Pristojna sodišča morajo skladu na njegovo zahtevo dostaviti vse podatke o stečajnih postopkih ali postopkih prisilne poravnave s finančno reorganizacijo, ki so se začeli ali so se zaključili v obdobju od 2. 1. 1994 do začetka poslovanja sklada.

Za pokrivanje obveznosti sklada iz naslova pravic po tem zakonu ter za pokrivanje stroškov poslovanja sklada se v letu 1996 v proračunu Republike Slovenije zagotovijo sredstva v višini 2.000,000.000 tolarjev.

Nadzorni svet sklada se konstituira v roku 30 dni po vpisu sklada v sodni register.

Sklad začne s poslovanjem najkasneje v roku 60 dni po vpisu v sodni register.
Vlada Republike Slovenije o začetku poslovanja sklada izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Upravičenci, ki jim je bila do uveljavitve tega zakona priznana katera od pravic iz 19. člena, so upravičeni do višine izplačil po tem zakonu.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka izda odločbo pristojni organ po uradni dolžnosti v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih imajo delavci iz 16. člena zakona pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92 – odločba US, 71/93, 2/94 – popr. in 12/99 – odločba US).
Delavci iz prejšnjega odstavka uveljavljajo pravico do odpravnine v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje odpravnino v višini, določeni s tretjo alineo drugega odstavka 19. člena zakona.

Minister, pristojen za družino, predpiše vsebino obrazca iz petega odstavka 25. člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, navodilo iz petega odstavka 25. člena zakona pa izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine po tem zakonu vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik po dnevu uveljavitve navodila iz petega odstavka 25. člena zakona.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka, ki je vložena do 30. junija 2000, mora sklad odločiti v roku šestih mesecev po prejemu zahteve.

Upravni odbor dela do imenovanja novih članov v skladu s tem zakonom.
Upravni odbor sprejme nov statut v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. in 5. člen tega zakona se uporabljata za upravičence, ki jim je delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca prenehalo po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.