Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. februarja 2002.

Ta zakon določa preoblikovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., (v nadaljnjem besedilu: JPSŽ) in drugih pravnih oseb v njegovi večinski lasti v poslovni sistem slovenskih železniških družb, ki ga sestavljajo obvladujoča družba in od nje odvisne družbe in druge pravne osebe, ter pogoje privatizacije odvisnih družb.

(1) JPSŽ in druge pravne osebe v njegovi večinski lasti oziroma v katerih izvaja ustanoviteljske pravice, se organizira v poslovni sistem slovenskih železniških družb.
(2) Poslovni sistem slovenskih železniških družb zagotavlja izvajanje storitev vzdrževanja in modernizacije železniške infrastrukture, storitev vodenja železniškega prometa, storitev prevoza potnikov in blaga po javni železniški infrastrukturi (v nadaljnjem besedilu: temeljne dejavnosti), storitev logističnih centrov ter druge storitve in dejavnosti, potrebne za nemoteno in/ali kakovostno opravljanje temeljnih dejavnosti.
(3) Poslovni sistem slovenskih železniških družb sestavljajo obvladujoča družba in odvisne družbe, ki jih obvladujoča družba ustanovi ali katerih večinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice.
(4) Organizacija in upravljanje poslovnega sistema slovenskih železniških družb in drugih pravnih oseb mora zagotavljati varno odvijanje železniškega prometa in v ta namen zagotavljati zlasti tehnično enotnost objektov javne železniške infrastrukture, postrojev, naprav in mobilnih sredstev železniškega prometnega sistema in tehnološko enotnost odvijanja železniškega prometa.
(5) Organizacija in upravljanje poslovnega sistema slovenskih železniških družb mora zagotavljati tudi racionalno in družbenim potrebam prilagojeno možnost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na področju železniškega prometa zagotavljati država v pogojih trga prevoznih storitev.

(1) JPSŽ se preoblikuje v gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo – Holding Slovenske železnice (v nadaljnjem besedilu: Holding SŽ), ki je obvladujoča družba v poslovnem sistemu slovenskih železniških družb, ki posluje po pravilih dejanskega koncerna.
(2) Holding SŽ pri upravljanju odvisnih družb skrbi tudi za uresničevanje javnega interesa na področju železniškega prometa.
(3) Holding SŽ je univerzalni pravni naslednik JPSŽ.

(1) Edini ustanovitelj in družbenik pravne osebe iz prejšnjega člena je Republika Slovenija.
(2) Poslovni delež se ne more deliti in ne prenesti na drugo osebo.

(1) JPSŽ preoblikuje Vlada Republike Slovenije v Holding SŽ z odlokom.
(2) Odlok iz prejšnjega odstavka se šteje za ustanovitveni akt iz 457. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99 – ZFPPod, 31/2000 – ZP-L, 36/2000 – ZPDZC, 45/2001, 59/2001 – popr. in 93/2002 – odločba US) in sklep o preoblikovanju delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo iz 542. člena istega zakona.

(1) Holding SŽ kot obvladujoča družba ustanovi naslednje odvisne družbe:
– za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa;
– za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
– za prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(2) Holding SŽ lahko ustanovi po eno gospodarsko družbo za dejavnosti iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
(3) Holding SŽ lahko s soglasjem ustanovitelja ustanovi tudi druge gospodarske družbe ali preoblikuje tiste, katerih lastnik ali solastnik je in katerih dejavnost je potrebna za nemoteno in kakovostno opravljanje dejavnosti gospodarskih družb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri ustanavljanju novih družb ali drugih pravnih oseb oziroma pri preoblikovanju obstoječih mora Holding SŽ zasledovati cilje, ki jih določa 2. člen tega zakona.
(5) Odvisne družbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ustanovijo po postopku delitve z ustanovitvijo novih družb, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(6) Na posamezne odvisne družbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se prenesejo premoženje, pravice in obveznosti Holdinga SŽ, kot bodo določeni v delitvenem načrtu, ki ga sprejme vlada. V delitvenem načrtu se mora dosledno upoštevati vsebinska povezanost prenesenega premoženja z dejavnostjo, ki jo bo opravljala posamezna odvisna družba, prenesene pravice in obveznosti pa morajo biti vsebinsko povezane s prenesenim premoženjem in zaposlenimi, ki jih bodo prevzele posamezne odvisne družbe.
(7) Premoženje, pravice in obveznosti se na posamezne odvisne družbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena prenesejo po njihovi neodpisani knjigovodski vrednosti. Vrednost osnovnega kapitala posamezne odvisne družbe, ki se vpiše v sodni register, je enaka razliki med knjigovodsko vrednostjo prenesenega premoženja in obveznostmi, zmanjšani najmanj za vrednost rezerv, ki jih družba mora oblikovati v skladu s predpisi.
(8) Za obveznosti Holdinga SŽ iz posojil z državnimi poroštvi, ki bodo ob ustanovitvi, ali kasneje, prenesene na nove odvisne družbe, je kot solidarni dolžnik poleg družbe, ki ji je bila v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, odgovoren Holding SŽ, druge odvisne družbe pa ne.
(9) K ustanovitvenemu aktu pravnih oseb, ki jih ustanovi Holding SŽ, mora dati predhodno soglasje ustanovitelj. Soglasje ustanovitelja ni potrebno, če se spreminja ustanovitveni akt, ki se nanaša na spremembo dejavnosti, če ta ne posega v spremembo temeljne dejavnosti, zaradi katere je družba ustanovljena, ali če gre za spremembo sedeža družbe.

(1) Državna poroštva za posojila, ki so bila na podlagi posebnih zakonov podeljena JPSŽ, se prenesejo skupaj s posojili na odvisne družbe, ki jih bo na podlagi tega zakona in skladno z delitvenim načrtom ustanovil Holding SŽ.
(2) Če se upniki iz posojil s poroštvi države ne strinjajo s prenosom teh posojil na odvisne družbe, posojila s poroštvi države ostanejo v premoženjski bilanci Holdinga SŽ ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Odvisna družba, na katero bi morala biti obveznost z državnim poroštvom prenesena ob upoštevanju določbe šestega odstavka 6. člena tega zakona, v primeru iz prejšnjega odstavka s Holdingom SŽ sklene pogodbo o solidarni odgovornosti za dolg, ki določi njeno obveznost tekočega zagotavljanja finančnih sredstev za odplačevanje teh obveznosti in način odplačevanja zadevnega dolga.

Holding SŽ ne more v stečaj. Določbe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99 in 42/2002 – ZDR) se v delu, ki ureja stečaj, ne uporabljajo za Holding SŽ.

(1) Sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb iz 6. in 11. člena zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/2001, 33/2001, 52/2002 – ZDU in 110/2002) in mednarodnega železniškega potniškega prometa so objekti, naprave ter mobilna sredstva.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka ne morejo biti predmet zastave in so ob stečaju oziroma likvidaciji izvzeta iz stečajne oziroma likvidacijske mase dolžnika. Lahko so predmet prodaje, če s prodajo soglaša ustanovitelj Holdinga SŽ.
(3) Mobilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izjemoma lahko zastavijo, če je z zastavno pravico na mobilnih sredstvih zavarovan posojilodajalec, ki je financiral njihovo nabavo.
(4) Sredstva iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi s svojim aktom minister, pristojen za promet.

(1) Gospodarske družbe v izključni, večinski ali delni lasti Holdinga SŽ se s soglasjem njegovega ustanovitelja lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja.
(2) Edini ustanovitelj in družbenik pravne osebe iz prve alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona je Holding SŽ, ki poslovnega deleža ne more deliti in ne prenesti na drugo osebo.
(3) V gospodarskih družbah iz druge in tretje alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona je po opravljenem programu poslovne sanacije mogoča privatizacija do 49%. Po opravljeni privatizaciji mora Holding SŽ ostati večinski lastnik.
(4) Pri privatizaciji gospodarskih družb iz prejšnjega odstavka mora Holding SŽ še posebej zagotoviti uresničevanje ciljev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.
(5) O uporabi kupnine odloča Holding SŽ s soglasjem ustanovitelja.

V postopku dokapitalizacije se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena. Dokapitalizacija se lahko opravi tudi v postopku poslovne sanacije.

(1) Vlada spremeni dolgove JPSŽ, ki jih ima ta na podlagi zakona o poravnavanju davkov in prispevkov javnega podjetja Slovenske železnice Ljubljana (Uradni list RS, št. 12/93, 32/95 in 10/98) do proračuna Republike Slovenije, v kapitalski delež.
(2) Vlada spremeni dolgove JPSŽ, ki jih ima ta na podlagi prihodkov iz upravljanja z javno železniško infrastrukturo v letu 2001 in 2002 do proračuna Republike Slovenije, v kapitalski delež.

(1) Vlada pred izvedbo preoblikovanja JPSŽ v poslovni sistem slovenskih železniških družb pripravi strokovna izhodišča za poslovno in s tem povezano kadrovsko sanacijo JPSŽ in izhodišča za oblikovanje koncernskega sistema slovenskih železniških družb. Na podlagi sprejetih izhodišč in določb direktive 91/440/EGS vlada v okviru svojih pristojnosti sprejme ustrezne ukrepe.
(2) Pred pričetkom preoblikovanja JPSŽ mora vlada strokovna izhodišča iz prejšnjega odstavka predložiti državnemu zboru.

Odvisne družbe iz prvega odstavka 6. člena tega zakona morajo začeti delovati najkasneje 1. septembra 2003.

Vlada sprejme odlok iz 5. člena tega zakona v roku, ki bo omogočal začetek delovanja Holdinga SŽ in odvisnih družb v roku iz prejšnjega člena.

Minister izda akt iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona do 31. decembra 2003.

Uprava JPSŽ opravlja funkcijo prvega poslovodstva Holdinga SŽ do poteka mandata, za katerega je imenovana.

Delavci, zaposleni v JPSŽ, preidejo ob preoblikovanju tega podjetja, izvedenem na podlagi 3. člena tega zakona, na delo v Holding SŽ.

JPSŽ in reprezentativni sindikati zaposlenih v njem najkasneje do 31. julija 2003 ustanovijo posvetovalno telo, ki bo sestavljeno iz enakega števila predstavnikov delojemalcev in delodajalcev s področja železniškega prometa s ciljem dogovarjanja o socialni problematiki zaposlenih v obdobju do izvedbe preoblikovanja.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.