Na podlagi četrtega odstavka 199. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa območje vodnega dobra reke Drave na odseku od državne meje z Republiko Avstrijo do državne meje z Republiko Hrvaško, na katerem se podeli koncesija za proizvodnjo električne energije v verigi hidroelektrarn na reki Dravi.
Verigo hidroelektrarn iz prejšnjega odstavka sestavljajo hidroelektrarne: Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin.
S to uredbo so določeni tudi pogoji za izvajanje koncesije, čas trajanja koncesije ter višina plačila za koncesijo, ki je sorazmerna trajanju vodne pravice, podeljene s koncesijo na podlagi te uredbe.

Koncesionar lahko rabi reko Dravo izključno za proizvodnjo električne energije, ki jo koncesionar izkorišča v verigi hidroelektrarn na Dravi.
Obratovalni režim verige hidroelektrarn na Dravi je določen v uporabnih dovoljenjih hidroelektrarn. Koncesionar mora zagotavljati obratovalni režim hidroelektrarn, ki optimalno izkorišča potencialno energijo reke Drave ob upoštevanju zahtev varstva okolja.

Koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v verigi hidroelektrarnah na reki Dravi se podeli za 50 let.
Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije.

Območje, na katero se nanaša koncesija, je območje vodnega telesa reke Drave od kote zgornje vode 339,30 m n.m. v profilu Dravograd do kote spodnje vode hidroelektrarne Formin na 191 m n.m. območje vseh objektov in naprav verige hidroelektrarn na reki Dravi in območje, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom določeno kot vplivno območje hidroelektrarn.
Kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku reke Drave, izmerjena pri nazivni zajezitvi hidroelektrarne Dravograd. Kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku reke Drave, izmerjena pri nazivni spodnji vodi hidroelektrarne Formin. Obe koti sta koti gladine vode v profilu državne meje.
Celotna potencialna energija vodnega telesa reke Drave po tej uredbi je 3.695 GWh na leto ob povprečnem pretoku 265 m3/s v profilu hidroelektrarne Dravograd, 280 m3/s v profilu hidroelektrarne Vuzenica, 286 m3/s v profilu hidroelektrarne Vuhred, 289 m3/s v profilu hidroelektrarne Ožbalt in hidroelektrarne Fala, 296 m3/s v profilu hidroelektrarne Mariborski otok ter hidroelektrarne Zlatoličje in hidroelektrarne Formin.

Koncesionar in koncedent uredita s koncesijsko pogodbo način odplačnega prehoda neamortiziranih objektov in naprav energetskih ureditev, zgrajenih za namen izvajanja koncesije, v brezhibnem stanju ter prostih vseh bremen v last koncedenta po prenehanju koncesijskega razmerja.

Koncesionar mora:
– zavarovati zemljišča, objekte, naprave in druge dobrine pred škodljivimi posledicami delovanja hidroelektrarn,
– omogočiti spošno rabo vode na območju koncesije,
– ohranjati biološko raznovrstnost in varstvo habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno,
– ohranjati naravno vrednoto v največji možni meri, če je ta na območju koncesije, in
– zagotavljati varstvo prebivalcev in njihovega premoženja, če so le-ti ogroženi zaradi posledic rabe vode.
Ukrepi in pogoji iz prejšnega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent ima pravico določiti pogoje proizvodnje ob izjemnih ekoloških razmerah v skladu z zakonom.

Medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom se uredijo s koncesijsko pogodbo v pisni obliki, ki mora imeti vse z zakonom določene sestavine.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pooblašča ministra, pristojnega za okolje, da podpiše koncesijsko pogodbo.
Vlada Republike Slovenije upošteva pri sklepanju pogodbe mnenje lokalnih skupnosti na območjih, kjer je koncesija podeljena.

Koncesija se podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima pravico upravljati verigo hidroelektrarn na reki Dravi na podlagi pravnomočnih uporabnih dovoljenj.
Koncesionarja iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.

Za rabo reke Drave, ki je predmet te koncesije, plačuje koncesionar letni znesek najmanj v višini 10% od prodajne vrednosti proizvedene električne energije. Višina plačila za koncesijo in metodologija za izračun prodajne vrednosti proizvedene električne energije se določa v tarifnem delu koncesijske pogodbe.
Plačilo za koncesijo se obračunava in plačuje mesečno. Za koncesijo se začne plačevati z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega člena.
Prihodki iz prejšnjih odstavkov so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin na območju katerih so elektrarne.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in občine razdeli v razmerju 40 : 60 v korist občin.
Plačilo za koncesijo, ki gre v proračun občin, se razdeli med občine na naslednji način:
– 70% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu potencialne energije vodnega telesa reke Drave in
– 30% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu površine vodnega dobra zajezitev in kanalov hidroelektrarn na reki Dravi.
Podrobneje se na podlagi meril iz prejšnjega odstavka delitveno razmerje plačila za koncesijo, ki gre v proračun občin, določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar plačuje vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo inšpektorji, pristojni za vode.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.