Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, označevanje in razvrščanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati kruh, pekovsko pecivo, drugi pekovski izdelki (v nadaljnjem besedilu: pekovski izdelki), ter vzorčenje in preskusne metode za ugotavljanje skladnosti pekovskih izdelkov s predpisanimi zahtevami.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za pekovske izdelke iz uvoza, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v državah članicah Evropske unije, če so skladni z njihovo nacionalno zakonodajo.

Predpakirani pekovski izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.
Pekovski izdelki, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka ter firmo in sedežem proizvajalca, lahko pa so označeni tudi z blagovno znamko in drugimi podatki.
Pekovski izdelek mora na označbi vsebovati tudi navedbo surovine, če le-ta pekovskemu izdelku spremeni barvo, značilno za uporabljeno moko (npr. praženi slad ipd.).

Pekovskim izdelkom se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.

Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane pekovske izdelke morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
Dovoljeno odstopanje neto količine za pekovske izdelke, ki niso predpakirani, je 5%, vendar povprečna masa 10 enot kruha ali 50 kosov pekovskega peciva ne sme biti manjša od označene.

Senzorične lastnosti pekovskih izdelkov (videz, barva, konsistenca, vonj in okus) morajo biti značilne za posamezno vrsto pekovskega izdelka.

Glede na vrsto uporabljenih surovin in tehnološki postopek izdelave se pekovski izdelki razvrščajo kot:
1. kruh;
2. pekovsko pecivo;
3. drugi pekovski izdelki.

Pekovski izdelek je izdelek, ki je po ustreznem tehnološkem postopku izdelan iz žit in mlevskih izdelkov, vode oziroma druge ustrezne tekočine, pekovskega kvasa ali drugega sredstva za vzhajanje, dovoljenih aditivov ter drugih surovin, ki ustrezajo predpisani minimalni kakovosti.
Kruh je pekovski izdelek, izdelan z mesenjem, oblikovanjem, vzhajanjem in peko testa, zamesenega iz surovin iz prejšnjega odstavka ali mešanic za pekovske izdelke.
Pekovsko pecivo je pekovski izdelek, izdelan po postopku iz prejšnjega odstavka, pri čemer neto masa posameznega izdelka ne presega 250g.

Glede na vrsto uporabljenih surovin in način izdelave se kruh razvršča zlasti kot:
1. pšenični kruh;
2. rženi kruh;
3. kruh iz drugih krušnih žit;
4. mešani kruh;
5. kruh posebnih vrst.

Pšenični kruh se izdeluje iz pšenične moke različnih tipov in se razvršča in poimenuje kot:
– pšenični beli kruh,
ki se izdeluje iz pšenične bele moke s pepelom do 0,55%;
– pšenični polbeli kruh,
ki se izdeluje iz pšenične polbele moke s pepelom od 0,56% do 1,05%;
– pšenični črni kruh,
ki se izdeluje iz pšenične črne moke s pepelom nad 1,06%;
– pšenični polnozrnati kruh,
ki se izdeluje iz polnozrnate pšenične moke oziroma polnozrnatega pšeničnega drobljenca.
Pri izdelovanju pšeničnega kruha se lahko del pšenične moke nadomesti z drugo vrsto moke ali kosmiči, vendar mora delež pšenične moke znašati najmanj 90%.
Pšenični polnozrnati kruh se izdeluje iz najmanj 80% pšenične polnozrnate moke oziroma polnozrnatega pšeničnega drobljenca.

Rženi kruh se izdeluje iz ržene moke različnih tipov in se razvršča in poimenuje kot:
– rženi kruh,
ki se izdeluje iz ržene moke;
– rženi polnozrnati kruh,
ki se izdeluje iz rženega drobljenca oziroma ržene polnozrnate moke.
Pri izdelovanju rženega kruha se lahko uporabi do 20% pšenične moke.

Kruh iz drugih krušnih žit se izdeluje iz vrst krušne moke, ki niso navedene v 9. ali 10. členu tega pravilnika, in se poimenuje glede na vrsto krušne moke (npr. soržični kruh, pirin kruh ipd.).
Pri izdelovanju kruha iz drugih krušnih žit se lahko uporablja do 20% vrst krušne moke iz 9. ali 10. člena tega pravilnika.

Mešani kruh se izdeluje iz mešanice pšenične, ržene, ječmenove, ovsene, ajdove, koruzne, prosene, sojine ali polnozrnate moke, drobljenca ali kosmičev ter podobnih izdelkov drugih poljščin.
Mešani kruh se razvršča in poimenuje zlasti kot:
– pšenični mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 51% pšenične moke oziroma pšeničnih kosmičev, računano na skupno količino moke;
– rženi mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 51% ržene moke oziroma rženih kosmičev, računano na skupno količino moke;
– koruzni mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 30% koruzne moke ali drugih koruznih izdelkov, računano na skupno količino moke;
– ajdov mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 30% ajdove moke ali drugih ajdovih izdelkov, računano na skupno količino moke;
– ovseni mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 20% ovsene moke ali ovsenih kosmičev, računano na skupno količino moke;
– ječmenov mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 20% ječmenove moke ali ječmenovih kosmičev, računano na skupno količino moke;
– proseni mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 20% prosene moke ali drugih prosenih izdelkov, računano na skupno količino moke;
– pirin mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 30% pirine moke ali pirinih kosmičev, računano na skupno količino moke;
– polnozrnati mešani kruh,
ki mora vsebovati najmanj 30% različnih vrst polnozrnate moke oziroma drobljenca, računano na skupno količino moke.

Kruh posebnih vrst je kruh s posebnimi lastnostmi, ki so mu dodane posebne surovine, ali je izdelan po posebnih tehnoloških postopkih.
Kruh posebnih vrst se glede na specifične surovine razvršča in poimenuje zlasti kot:
– mlečni kruh,
pri katerem se najmanj 50% količine vode nadomesti z mlekom oziroma ustrezno količino mleka v prahu;
– maščobni kruh,
ki vsebuje najmanj 5% maščob, računano na skupno količino moke, in se poimenuje glede na vrsto uporabljene maščobe (npr. masleni kruh, kruh z oljčnim oljem ipd.);
– kruh s suhim sadjem,
ki vsebuje najmanj 10% rozin, suhega ali lupinastega sadja, računano na skupno količino moke;
– kruh s semeni,
ki vsebuje najmanj 2% semen, računano na skupno količino moke;
– kruh z zelenjavo,
ki vsebuje najmanj 2% suhe zelenjave, računano na skupno količino moke;
– kruh z zelišči oziroma kruh z začimbami,
ki vsebuje toliko zelišč ali začimb, da dajejo kruhu značilen okus;
– kruh z zrni,
ki vsebuje najmanj 10% zrn žit ali soje, računano na skupno količino moke;
– kruh s pšeničnimi kalčki, ki vsebuje najmanj 10% pšeničnih kalčkov, računano na skupno količino moke;
– kruh z dodanimi beljakovinami,
ki vsebuje najmanj 14% skupnih beljakovin, računano na končni izdelek, pri čemer je potrebno na označbi navesti izvor dodanih beljakovin (npr. pšenične, sojine ipd.);
– kruh z dodanimi vlakninami,
ki vsebuje dodane vlaknine, kot so otrobi ali druge vlaknine, in vsebuje najmanj 4g vlaknin, računano na 100g izdelka;
– kruh brez dodane soli,
ki je izdelan po enakem postopku kot ostale vrste kruha, vendar brez dodane jedilne soli;
– maloenergijski kruh,
ki vsebuje največ 200 kcal (820 KJ), računano na 100g izdelka;
– kruh z dodanimi vitamini oziroma minerali,
ki ima dodane vitamine oziroma minerale, najmanj v količini, ki zadošča 15% dnevne potrebe po posameznem vitaminu ali mineralu (RDA), računano na 100 g izdelka;
– ostale vrste kruha, poimenovane glede na dodatke, ki dajejo kruhu specifične organoleptične lastnosti.

Za razvrščanje in poimenovanje pekovskega peciva se, glede na uporabljene surovine, smiselno uporabljajo določbe 9. do 13. člena tega pravilnika.

Drugi pekovski izdelki se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
– prepečenec;
– grisini;
– preste;
– mlinci;
– drobtine.

Prepečenec je pekovski izdelek iz moke, vode, kvasa in drugih surovin, ki z dodatno tehnološko obdelavo, rezanjem in dopeko doseže ustrezno trajnost in posebne senzorične lastnosti. Prepečenec vsebuje največ 10% vode.
Grisini so pekovski izdelki iz kvašenega testa, značilno paličasto oblikovani, ki so lahko posuti s posipom (npr. soljo, začimbami, semeni ipd.). Grisini vsebujejo največ 10% vode.
Preste so značilno oblikovani kvašeni pekovski izdelki, ki so pred peko parjeni, luženi ali posipani. Preste vsebujejo največ 10% vode.
Mlinci so kvašeni ali nekvašeni pekovski izdelki iz testa, oblikovani v tanke plošče in pečeni. Mlinci vsebujejo največ 10% vode.
Drobtine so pekovski izdelki, pridobljeni z mletjem kruha in pekovskega peciva. Če se pri izdelavi uporabi 80% kruha ali peciva iz bele moke, se lahko označijo kot bele drobtine. Drobtine vsebujejo največ 15% vode.

Luženi pekovski izdelki so pekovski izdelki, ki so površinsko obdelani s 3–4% natrijevim lugom, ki daje izdelku značilne organoleptične lastnosti, kot so barva, vonj in okus.

Za preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika in za spremljanje kakovosti teh izdelkov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja jemanje vzorcev in metode fizikalnih in kemičnih analiz za kontrolo kakovosti žit in izdelkov iz žit.
Lahko se uporabljajo tudi druge validirane metode, v primeru spora pa so odločilni rezultati, dobljeni s predpisanimi metodami iz prejšnjega odstavka.

Pekovski izdelki, ki niso označeni v skladu s posebnimi zahtevami iz tega pravilnika, so lahko v prometu do 30. julija 2003 oziroma do porabe zalog pekovskih izdelkov, proizvedenih pred 30. julijem 2003.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izdelkih iz žit (Uradni list RS, št. 56/99, 59/99-ZTZPUS in 2/00) v delu, ki se nanaša na pekovske izdelke.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.