Na podlagi 5., 6. in 8. člena, v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa ukrep neposrednih plačil za ovce in koze v obliki premij ter ukrep podpore skladiščenju trupov, polovic in drugih kosov jagnjet.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, katerega kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju Republike Slovenije in redi ovce oziroma koze,
– »ovca« pomeni žensko žival, ki je najmanj enkrat jagnjila ali je stara najmanj eno leto,
– »koza« pomeni žensko žival, ki je najmanj enkrat jarila ali je stara najmanj eno leto.

(premija za ovco in kozo)
Do premije za ovco oziroma kozo je upravičen proizvajalec, ki je redil živali najmanj 100 dni po preteku roka za vložitev zahtevka iz prvega odstavka 5. člena te uredbe. Premija za ovco in kozo se dodeli za tiste živali, ki na zadnji dan obveznega obdobja reje izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.

(1) V letu 2003 je višina premije za ovco 3.600 SIT. Za proizvajalce, ki tržijo ovčje mleko in mlečne proizvode, je višina premije za ovco 2.900 SIT.
(2) Višina premije za kozo v letu 2003 znaša 2.900 SIT.
(3) Premije se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 31. marca naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

(1) Zahtevek za premije za ovce in koze se vloži na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2003 za najmanj deset ovc oziroma koz od 20. marca do 30. aprila 2003 na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Proizvajalci morajo na zahtevku navesti, ali tržijo ovčje mleko oziroma proizvode iz njega.
(3) Proizvajalec mora imeti ovce oziroma koze v reji najmanj 100 dni po preteku roka za vložitev zahtevka.
(4) Ovce oziroma koze morajo biti označene v skladu z določili predpisov o označevanju in registraciji drobnice ter vpisane v register na območnem kmetijskem zavodu.
(5) Proizvajalci na območjih iz drugega odstavka 6. člena te uredbe, ki želijo uveljavljati premijo, morajo obvezno še označiti kraj ali kraje, kjer bo potekalo najmanj 90 dnevno obdobje sezonske nastanitve tropa v tekočem letu.
(6) Za ugotovitev, ali je bil sezonski premik v prejšnjih dveh letih dejansko opravljen, in da je sezonska nastanitev na območju iz prejšnjega odstavka res trajala najmanj 90 zaporednih dni, se uporabljajo obstoječe baze podatkov o planinski paši oziroma paši na skupnih pašnikih. Ob nadzoru, ki ga opravlja agencija, je še posebej treba preveriti tudi lokacijo območij, navedenih v zahtevkih.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru višje sile ali opravičenih naravnih okoliščin.
(8) Rejci z manj kot desetimi živalmi lahko uveljavljajo premije za ovce in koze le v primeru, da svoj trop združijo z drugim tropom. V primeru, ko je lastništvo tropa na enem kmetijskem gospodarstvu deljeno med dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, se za proizvajalca šteje nosilec kmetijskega gospodarstva.

(1) Proizvajalci, ki uveljavljajo premije po 3. členu te uredbe in katerih kmetijsko gospodarstvo leži v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ali ima najmanj 50% kmetijskih površin v teh območjih, lahko uveljavljajo še dodatno premijo za ovco oziroma kozo.
(2) Dodatno premijo za ovco oziroma kozo lahko uveljavljajo tudi proizvajalci s sezonsko pašo na planinah in skupnih pašnikih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in se prav tako štejejo za rejce na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, če pasejo najmanj 90% ovc oziroma koz, za katere vlagajo zahtevek za premijo, najmanj 90 zaporednih dni na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

(1) Višina dodatne premije za ovco oziroma kozo za leto 2003 znaša 1.200 SIT.
(2) Premije se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 31. marca naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

(dodatno plačilo za ovco in kozo)
(1) Proizvajalci, ki uveljavljajo premije po 6. členu te uredbe, lahko uveljavljajo dodatno plačilo za ovco in kozo.
(2) Proizvajalci, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodatno premijo iz 6. člena, niso upravičeni do dodatnega plačila.

(1) V letu 2003 je višina dodatnega plačila 170 SIT za ovco in 140 SIT za kozo.
(2) Dodatno plačilo se upravičencem izplačuje od 16. oktobra tekočega leta do 31. marca naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplača tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

(1) Agencija mora Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) poročati najpozneje do 31. julija tekočega leta za tekoče leto in za predhodno leto na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Do 31. julija tekočega leta za tekoče leto mora agencija poročati o:
– številu zahtevkov za kmetijska gospodarstva za premijo za ovce, ki ne tržijo mleka,
– številu zahtevkov za kmetijska gospodarstva za premijo za ovce, ki tržijo mleko,
– številu zahtevkov za kmetijska gospodarstva za premijo za koze,
– skupnem številu zahtevkov za kmetijska gospodarstva za premije za ovce ter koze,
– številu zahtevanih premij glede na velikost črede.
(3) Do 31. julija tekočega leta za prehodno leto mora agencija poročati tudi o:
– številu plačanih premij,
– številu plačanih premij z dodatno premijo,
– številu plačanih premij brez dodatne premije.

Intervencijski ukrep se izvaja kot podpora skladiščenju trupov in polovic ter drugih kosov jagnjet, razvrščenih v skladu s pravilnikom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov ovc jagnjet in sesnih jagnjet na klavni liniji (v nadaljnjem besedilu: podpora skladiščenju). Namenjen je stabilizaciji trga z ovčjim mesom.

(1) Intervencijski ukrep podpore skladiščenju se lahko uvede, ko se na trgu pojavijo izjemno težke tržne razmere zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.
(2) Ukrep podpore skladiščenju uvede Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), po vnaprej določeni višini podpore skladiščenju ovčjega mesa ali po postopku zbiranja ponudb.

(1) Vlada Republike Slovenije vnaprej določi višino podpore skladiščenju ovčjega mesa.
(2) Vloge za dodelitev podpore skladiščenju ovčjega mesa vložijo upravičenci iz 17. člena te uredbe pri agenciji. Agencija odloči o rešitvi vloge v roku petih delovnih dni po prejemu vloge z odločbo in jo vroči upravičencu v roku petih delovnih dni po izdaji odločbe. V odločbi morajo biti navedene odločitve agencije glede posameznih sestavin vloge upravičenca in datum, do katerega mora biti proizvod uskladiščen.

(1) V Uradnem listu Republike Slovenije minister objavi poziv za zbiranje ponudb za dodelitev podpore skladiščenju trupov in polovic ter drugih kosov jagnjet.
(2) Upravičenci iz 17. člena te uredbe vložijo ponudbo na agencijo v zaprti kuverti, iz nje pa mora biti jasno razvidna ponujena cena in količina.
(3) Delovni dan po preteku roka za vložitev ponudb pošlje agencija ministrstvu poročilo o ponujenih količinah in zneskih podpore, na podlagi katerega minister Vladi Republike Slovenije predlaga najvišji znesek podpore.
(4) Agencija z odločbo sprejme tiste ponudbe, ki zneska iz prejšnjega odstavka ne presegajo, ponudbe, ki presegajo ta znesek, pa agencija z odločbo zavrne.
(5) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda agencija v petih delovnih dneh po določitvi najvišjega zneska podpore iz tretjega odstavka tega člena in jo vroči upravičencu v nadaljnjih petih delovnih dneh.
(6) Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po vročitvi odločbe vloži pritožbo na agencijo.

Podpora skladiščenju se lahko dodeli za sveže ali ohlajene trupe, polovice in druge kose jagnjet (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), ki:
– izvirajo od živali, ki ob zakolu niso bile starejše od 12 mesecev in so njihovi kosi primerne kakovosti za prodajo,
– izvirajo od živali, ki so bile vsaj dva meseca pred zakolom rejene v Republiki Sloveniji,
– izvirajo od živali, ki niso bile zaklane več kot 10 dni pred dnem, ko je bilo meso dano na skladiščenje,
– morajo biti uskladiščeni kot sveži ali ohlajeni in se skladiščijo kot zamrznjeni,
– imajo veterinarski žig v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne preglede ter pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora.

(1) Vloga ali ponudba za podporo skladiščenju se lahko nanaša samo na eno vrsto proizvoda. Znesek mora biti naveden v slovenskih tolarjih. Vloga ali ponudba mora biti oddana v predpisanem roku.
(2) Vloga ali ponudba mora vsebovati:
– ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravičenca,
– opis in količino proizvoda, ki je predmet skladiščenja,
– obdobje in kraj skladiščenja,
– trajanje skladiščenja,
– znesek podpore za enoto mase,
– znesek varščine in dokazilo o zagotovljeni varščini,
– izjavo, da bo upravičenec uskladiščil samo proizvode, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pogoji za ovčje meso),
– izjavo, ki omogoča, da se obdobje skladiščenja skrajša ali podaljša v skladu s to uredbo.
(3) Vloga ali ponudba za dodelitev podpore skladiščenju ovčjega mesa mora vsebovati tudi splošne pogoje, ki jih določi agencija in jih s podpisom sprejme upravičenec.

(1) Upravičenci do podpore skladiščenju so fizične oziroma pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da so registrirani za klanje in predelavo govedi oziroma prašičev v skladu z določili predpisov o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo,
– da se ukvarjajo s predelavo ovčjega mesa že najmanj 12 mesecev,
– da imajo primerne prostore za skladiščenje.
(2) Podpora skladiščenju se lahko dodeli samo za posamezen proizvod in najmanj za 4 tone proizvoda, izraženo v masi mesa s kostmi.
(3) Najkrajše obdobje skladiščenja je tri mesece. To obdobje se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ sedem mesecev. Dejansko obdobje skladiščenja izbere tisti, ki skladišči, ob vložitvi vloge ali ponudbe.
(4) Ko vloži upravičenec ponovno vlogo ali ponudbo za dodelitev podpore v času veljavnosti posameznega ukrepa, se šteje, da je ob prvi vlogi ali ponudbi sprejel pogoje iz prejšnjega člena.
(5) Upravičenec je dolžan:
– uskladiščiti z odločbo določene količine proizvoda v roku, ki je določen v prvem odstavku 18. člena te uredbe, na lastne stroške in odgovornost v pogojih, ki zagotavljajo ohranjanje lastnosti proizvodov in izpolnjevanje pogojev iz 15. člena te uredbe v obdobju skladiščenja, brez spreminjanja ali premestitve proizvodov v drugo skladišče. V izjemnih primerih in na podlagi ustrezno utemeljene prošnje upravičenca lahko agencija odobri premestitev skladiščenih proizvodov,
– zagotoviti, da bo agencija najmanj dva delovna dneva pred uskladiščenjem obveščena o datumu in mestu skladiščenja,
– posredovati agenciji dokumentacijo, ki se nanaša na uskladiščenje in obsega podatke iz 22. člena te uredbe, najkasneje v roku enega meseca po zaključenem uskladiščenju,
– skladiščiti proizvode v skladu s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe,
– omogočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kmetijstvo), da ob vsakem času lahko preveri, ali so izpolnjene vse obveznosti.

(1) Uskladiščenje proizvodov mora biti izvedeno najpozneje v roku 28 dni od izdaje odločbe za skladiščenje.
(2) Proizvodi se lahko uskladiščijo v posameznih serijah. Vsaka serija predstavlja količino proizvoda, ki je uskladiščena na dan, določen z odločbo, in v določeno skladišče.
(3) Upravičenec lahko v roku za uskladiščenje iz prvega odstavka tega člena obvesti agencijo, da bo vso ali del količine proizvodov, določene z odločbo, uskladiščil kot razsekano ali odkoščeno. Tako pridobljeni kosi morajo biti ponovno uskladiščeni. Kite, hrustanec, loj in ostali odpadki, ki nastanejo pri razseku ali odkoščenju, se ne uskladiščijo. O razseku oziroma odkoščenju mora biti agencija obveščena najpozneje dva delovna dneva pred razsekom ali odkoščenjem.
(4) Uskladiščenje vsake posamezne serije, ki je predmet količine, določene z odločbo, se začne z dnem, ko je ugotovljena neto masa svežih ali ohlajenih proizvodov:
– na mestu skladiščenja, kjer se meso tudi zamrzne,
– na mestu zamrzovanja, če je meso zamrznjeno izven mesta skladiščenja,
– na mestu razkosa ali odkoščenja, kjer se meso uskladišči po razkosanju ali odkoščenju.
(5) Uskladiščenje se zaključi na dan, ko je v končno skladišče uskladiščena zadnja serija proizvodov.
(6) Skladiščenje se začne naslednji dan po tem, ko je zaključeno uskladiščenje proizvodov v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1) Upravičenec mora zagotoviti varščino v višini 30% od zneska predvidene podpore, glede na količine, ki jih je navedel v vlogi oziroma ponudbi.
(2) Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
(3) Varščina se upravičencu sprosti takoj:
– če vlogi ali ponudbi ni bilo ugodeno, ali
– ko inšpektorat za kmetijstvo ugotovi, da je upravičenec izpolnil vse obveznosti v skladu s tem poglavjem.
(4) Če upravičenec ne uskladišči proizvodov v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer ne zagotovi uskladiščenja ter skladiščenja najmanj 90% količin, določenih z odločbo, v določenem obdobju skladiščenja, se varščina zaseže. Če upravičenec ne uskladišči proizvodov tudi v nadaljnjih 10. dneh po roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, se upravičencu podpora za skladiščenje ne dodeli.
(5) Zasežene varščine se vplača v proračun Republike Slovenije.

(1) Višina podpore se določi na enoto mase in se mora nanašati na neto maso svežih oziroma ohlajenih proizvodov iz četrtega odstavka 18. člena te uredbe.
(2) Podpora se upravičencu plača samo za količine, določene z odločbo, in če je izpolnil obveze iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če upravičenec v obdobju skladiščenja skladišči:
– najmanj 90% količin, določenih z odločbo, se mu plača podpora za dejansko uskladiščeno količino,
– manj kot 90% in hkrati najmanj 80% količin, določenih z odločbo, se mu plača polovico podpore za dejansko količino,
– manj kot 80% količin, določenih z odločbo, se mu podpora ne plača.

(1) Odprema proizvodov iz skladišč se lahko začne dan po izteku obdobja za skladiščenje, določenega z odločbo.
(2) Minimalna količina za vsako odpremo proizvodov iz skladišč je štiri tone, izraženo v masi proizvoda na skladišče in na upravičenca. Če je v skladišču manjša količina, mora upravičenec odpremiti iz skladišča celotno količino, določeno z odločbo.
(3) O odpremi proizvodov iz skladišča mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred začetkom odpremljanja. Če ta obveza ni izpolnjena, vendar je v roku 30 dni po odpremi proizvodov iz skladišča dostavljeno dokazilo, iz katerega je razviden datum odpreme proizvodov, se za količine, določene z odločbo, zagotovi podpora brez omejitev kot to določa 20. člen te uredbe in se zaseže 15% varščine za zadevne količine. V drugih primerih, ko obveze niso izpolnjene, se podpora ne izplača, varščina pa se v celoti zaseže.
(4) Če upravičenec ne upošteva obdobja skladiščenja iz prvega odstavka tega člena za vse skladiščene proizvode, se mu za vsak koledarski dan obdobja, določenega z odločbo, zmanjša znesek podpore za 10%.
(5) V primeru višje sile, ki vpliva na izpolnjevanje odločbe, ministrstvo sprejme potrebne ukrepe, ki jih narekujejo okoliščine. Za višjo silo se štejejo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledic ni moč odvrniti.

Upravičenec mora v skladišču voditi evidence o proizvodih, ki so predmet odločbe, po posamezni številki odločbe, te evidence pa vsebuje najmanj:
– označbe proizvodov, ki se skladiščijo,
– datum uskladiščenja in izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo, ki se dopolni z dejanskim datumom odpreme,
– število klavnih trupov, polovic, škatel ali drugih kosov, ki se skladiščijo posamično,
– opis proizvodov in maso palet ali drugih posamičnih kosov, in sicer po posameznih serijah,
– lokacijo proizvodov v skladišču.

(1) Nadzor nad skladiščenjem izvaja inšpektorat za kmetijstvo.
(2) Upravičenec mora zagotoviti kmetijskemu inšpektorju nemoten dostop do proizvodov na skladiščenju in dati na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o proizvodih, ki se skladiščijo:
– lastništvo proizvodov ob uskladiščenju,
– datum uskladiščenja,
– masa in število škatel ali drugače pakiranih kosov,
– prisotnost proizvodov v skladišču,
– izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo.
(3) Uskladiščeni proizvodi se morajo skladiščiti tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost po posamezni odločbi. Vsaka paleta oziroma vsaka enota pakiranja, ki se posamično skladišči, mora biti označena s številko odločbe, opisom proizvoda in maso. Datum uskladiščenja mora biti na vsaki posamezni seriji, ki je bila uskladiščena na določen dan. Kmetijski inšpektor preverja, če so proizvodi pravilno označeni in skladni s specifikacijo ter lahko zapečati območje, kjer se skladiščijo.
(4) Kmetijski inšpektor preverja, če upravičenec izpolnjuje obveznosti iz odločbe.
(5) Kmetijski inšpektor:
– zapečati vse količine proizvodov, ki se skladiščijo po določeni odločbi v skladu s prejšnjim odstavkom, ali
– z nenapovedanim pregledom ugotavlja prisotnost proizvodov v skladišču. Pri tem odvzame reprezentativen vzorec, ki predstavlja najmanj 10% vseh količin proizvodov, ki so predmet odločbe za podporo za skladiščenje. Pregled poleg preverjanja evidenc iz prejšnjega člena zajema ugotavljanje mase, tipa proizvodov in njihovih označb ter mora zajeti najmanj 5% količin, ki so predmet nenapovedanega pregleda.
(6) Kmetijski inšpektor mora izvršiti obvezen pregled v zadnjem tednu skladiščenja, določenega z odločbo, da ugotovi prisotnost proizvodov v skladišču.
(7) Upravičenec mora zagotoviti kmetijskemu inšpektorju uradno umerjeno tehtnico in izvedbo pregleda.
(8) V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri več kot 5% pregledanih količin proizvodov se kontrola razširi na večji vzorec, ki ga določi kmetijski inšpektor.
(9) Za vsak opravljen pregled iz tega člena mora kmetijski inšpektor sestaviti zapisnik, ki vsebuje datum pregleda, trajanje pregleda, opravljene preglede ter svoje ugotovitve. Zapisnik podpiše poleg kmetijskega inšpektorja tudi odgovorna oseba upravičenca.
(10) Če kmetijski inšpektor ugotovi, da je upravičenec namerno ali zaradi malomarnosti kršil dolžnosti upravičenca iz prve alinee petega odstavka 17. člena te uredbe, se upravičenca izključi iz ukrepa podpor skladiščenju za 6 mesecev od konca meseca, v katerem so bile nepravilnosti ugotovljene.

(1) Podpora skladiščenju se plača po izteku roka za skladiščenje, določenega na podlagi zahtevka upravičenca in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz odločbe, ki so določene v splošnih pogojih agencije iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe.
(2) Zahtevki in dokazila iz prejšnjega odstavka morajo biti vloženi pri agenciji v roku šestih mesecev po koncu obdobja skladiščenja, določenega z odločbo. Če upravičenec zaradi objektivnih razlogov ne more pridobiti vseh potrebnih dokumentov, se ta rok podaljša za največ šest mesecev.
(3) Podpora se plača v roku treh mesecev po prejemu zahtevka in dokazil oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje. Izjemoma se lahko ta rok podaljša zaradi višje sile ali preverjanja upravičenosti.
(4) Po treh mesecih od začetka skladiščenja, določenega z odločbo, se lahko upravičencu plača del podpore, ki ne sme presegati zneska, do katerega je upravičen za trimesečno skladiščenje. Del podpore se izplača na podlagi zahtevka, kateremu mora biti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini, ki je za 20% večja od zneska plačila. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.

(1) Agencija obvešča ministrstvo o vseh sprejetih ukrepih za izvajanje določil tega poglavja.
(2) Agencija obvešča ministrstvo najmanj o:
– količinah proizvodov, za katere je bila vložena vloga ali ponudba, vsak teden v ponedeljek in četrtek,
– proizvodih in količinah, za katere so bile sklenjene pogodbe za skladiščenje v predhodnem tednu, in sicer skupno za vse proizvode in ločeno glede na obdobje skladiščenja, vsak teden do četrtka,
– proizvodih in skupnih količinah dejansko skladiščenih proizvodov ter o skupnih količinah proizvodov, za katere je obdobje skladiščenja prenehalo, do desetega v mesecu za pretekli mesec,
– proizvodih, za katere je bilo obdobje skladiščenja spremenjeno, količinah proizvodov na skladiščenju, za katere se spreminja rok konca skladiščenja, starem in novem roku konca skladiščenja, do desetega v mesecu za pretekli mesec.

Sredstva za financiranje ukrepov po tej uredbi se zagotovijo na proračunskih postavkah ministrstva, in sicer:
– za ukrepe III. poglavja: Premije iz proračunske postavke 5536 – Sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0 in
– za ukrepe IV. poglavja: Intervencije iz proračunske postavke 6636 – Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg).

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga za ovčje in kozje meso (Uradni list RS, št. 34/01, 46/01, 55/01 in 34/02).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za odločanje o zahtevkih, vloženih na podlagi Uredbe o ureditvi trga za ovčje in kozje meso (Uradni list RS, št. 34/01, 46/01, 55/01 in 34/02), uporabljajo določbe Uredbe o ureditvi trga za ovčje in kozje meso (Uradni list RS, št. 34/01, 46/01, 55/01 in 34/02).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.