Na podlagi petega odstavka 58. člena zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01 in 67/02), izdaja minister za pravosodje, v soglasju s Sodnim svetom

Ta pravilnik ureja merila za trajanje ter primere in pogoje za določitev dolžine dopusta sodnika v posameznem koledarskem letu.

Sodnik ima pravico do letnega dopusta v trajanju do 40 delovnih dni, vendar ne manj kot 30 delovnih dni.
Sodnik ima pravico do izrednega plačanega dopusta v trajanju do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov in pravico do izrednega neplačanega dopusta v trajanju 30 delovnih dni za pripravo na volitve, če sodnik kandidira za poslanca ali predsednika republike.
Sodniku se lahko izredni neplačani dopust odobri tudi v drugih izjemnih primerih.

Dolžina letnega dopusta sodnika se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
– delovna doba;
– sodniško mesto oziroma položaj;
– uspešnost opravljanja sodniške službe;
– vodstvena funkcija;
– socialne in zdravstvene razmere;
– starost in invalidnost.

Glede na trajanje skupne delovne dobe pripada sodniku najmanj 23 in največ 30 dni letnega dopusta, in sicer:

– do 7 let delovne dobe                                   23 dni;
– nad 7 let do 10 let delovne dobe                        24 dni;
– nad 10 let do 15 let delovne dobe                       26 dni;
– nad 15 let do 20 let delovne dobe                       28 dni;
– nad 20 let do 25 let delovne dobe                       29 dni;
– nad 25 let delovne dobe                                 30 dni.

Glede na sodniško mesto oziroma položaj svetnika pripada sodniku najmanj 7 in največ 9 dni letnega dopusta, in sicer:
– okrajnemu sodniku, svetniku okrajnega sodišča in okrožnemu sodniku 7 dni;
– svetniku okrožnega sodišča, višjemu sodniku in svetniku višjega sodišča 8 dni;
– vrhovnemu sodniku in svetniku vrhovnega sodišča 9 dni.

Glede na uspešnost sodniške službe pripada sodniku največ 3 dni letnega dopusta.
Za oceno uspešnosti sodniške službe za odmero dopusta se upošteva doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, in sicer tako, da se določi:

– sodniku, ki za najmanj 10% presega  pričakovan obseg dela   1 dan;
– sodniku, ki za najmanj 20% presega  pričakovan obseg dela   2 dni;
– sodniku, ki za 30% ali več presega  pričakovan obseg dela   3 dni.

Glede na vodstveno funkcijo pripada sodniku najmanj 1 dan in največ 3 dni letnega dopusta, in sicer:

– vodji zunanjega oddelka sodišča                          1 dan;
– podpredsedniku sodišča                                   1 dan;
– vodji oddelka sodišča                                    1 dan;
– predsedniku okrajnega sodišča                            2 dni;
– predsedniku okrožnega sodišča                            2 dni;
– predsedniku višjega sodišča                              2 dni;
– predsedniku vrhovnega sodišča                            3 dni.

Sodniku, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripada 3 dni letnega dopusta.
Sodniku, ki skrbi za otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, pripada za vsakega takega otroka 1 dan dopusta.

Sodniku, ki je dopolnil 50 let starosti, sodniku z najmanj 60% telesno okvaro ter sodniku – invalidu se letni dopust poveča za skupno 3 dni.

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti sodnika.
Delovna doba oziroma določena starost ter druga merila se pri določitvi dolžine letnega dopusta sodniku upoštevajo, če so oziroma bodo izpolnjeni v koledarskem letu, za katero se določa dolžina letnega dopusta.
Sodnik ima pravico v celoti izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas šestih mesecev sodniške službe, ne glede na to, ali sodnik dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če sodnik v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu.
Sodnik je dolžan najmanj polovico letnega dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa v dogovoru s predsednikom sodišča najkasneje do 30. junija naslednjega leta.
Sodnik, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je dopust prekinil iz teh razlogov, lahko celoten letni dopust izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega leta.

Sodnik ima pravico do izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v posameznem koledarskem letu, in sicer:
do 7 dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, katerih se sodnik udeleži v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije;
do 5 dni zaradi hujše nesreče, ki zadene sodnika;
do 3 dni zaradi lastne poroke, smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve;
do 1 dan zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni;
do 1 dan zaradi drugih neodložljivih opravkov;
vendar skupaj največ 7 dni.

Sodniku se lahko odobri izredni neplačani dopust do 30 dni v koledarskem letu v naslednjih izjemnih primerih:
– sodelovanje na mednarodnih seminarjih in kongresih ali drugih oblikah izobraževanja, katerih vsebina ni povezana z delom na sodišču;
– zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške, ko sodnik ni upravičen do odsotnosti zaradi bolezni;
– zaradi udeleževanja na nastopih reprezentanc Republike Slovenije, v zvezi z dolžnostmi, ki jih ima sodnik s statusom vrhunskega športnika po določbah področnih zakonov;
– v primerih iz 11. člena tega pravilnika, če posebne okoliščine zahtevajo odsotnost nad 7 delovnih dni.

Če bi sodnik zaradi spremenjenega števila dni dopusta po merilih delovne dobe in sodnikovega mesta oziroma položaja, kot so veljala po prejšnjih predpisih, po tem pravilniku imel pravico do manjšega skupnega dopusta, kot mu je bilo določeno za zadnje leto pred uveljavitvijo tega pravilnika, se mu določi enako skupno število dni dopusta, kot ga je imel v navedenem letu.
Sodnik ima pravico do takega skupnega števila dni dopusta, dokler na podlagi delovne dobe in sodniškega mesta oziroma položaja ne doseže najmanj takega skupnega števila dni dopusta, kot ga je imel v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sodni svet je na 65. seji dne 13. 2. 2003 sprejel sklep o podaji soglasja k besedilu tega pravilnika o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov.