Regijski ekonomsko-socialni svet Podravje (v nadaljevanju: RESSP) je tripartitni organ socialnih partnerjev v Podravju, ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja socialnih partnerjev v regiji.

RESSP spremlja stanje na ekonomskih in socialnih področjih, ga obravnava in oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri socialne partnerje.
Temeljna področja delovanja RESSP so predvsem:
– socialno sporazumevanje in udejanjanje socialnega sporazuma Ekonomsko socialnega sveta Slovenije (v nadaljevanju: ESS) na področju regije,
– socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
– problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
– sistem kolektivnega dogovarjanja,
– cene in davki,
– ekonomski sistem in ekonomska politika,
– pravna varnost,
– sodelovanje z ESS Slovenije in ESS sosednjih držav, z mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope,
– spremljanje soupravljanja delavcev,
– spremljanje sindikalnih pravic in svoboščin.
Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sporazumevanje, lahko RESSP obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

RESSP v okviru svojega delovanja:
– daje mnenja in priporočila na predlagane zakone in kolektivne pogodbe,
– daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja na delovna gradiva, osnutke in predloge uredb, odredb, zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja RESSP posreduje ESS Slovenije, Vladi RS, državnemu zboru, državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.
Odločitve RESSP zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh socialnih partnerjev v Podravju.

Tripartitna sestava RESSP odraža enakopravno zastopanost treh socialnih partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in občin.
RESSP sestavlja 15 članov in njihovih namestnikov, od katerih ima vsak od socialnih partnerjev po 5 članov in njihovih namestnikov kot predstavnikov RESSP. Vsak od socialnih partnerjev sam določi na kakšen način bo delegiral člane v RESSP. Pravice in pooblastila namestnikov RESSP so enake pravicam njihovih članov.
Sestava predstavnikov vsakega od socialnih partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega socialnega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.
Vsak od socialnih partnerjev imenuje člane RESSP in njihove namestnike za dobo štirih let. Nadomestne člane imenuje vsak socialni partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva socialna partnerja. O zamenjavi svojega predstavnika odloča tisti socialni partner, iz katere sredine je predstavnik.

Predsednika in podpredsednika RESSP imenuje RESSP izmed svojih članov ali namestnikov, na predlog socialnega partnerja. Vsak od socialnih partnerjev ima enoletni predsedniški, podpredsedniški ali sekretarski mandat. Znotraj posameznega socialnega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate.
Predsednik, podpredsednik in sekretar RESSP so v vsakem mandatu iz različne partnerske skupine.
Prvi predsednik je iz vrst predstavnikov občin. Za predsednika RESSP v drugem in tretjem mandatu se sporazumno dogovorita druga dva socialna partnerja.
Predsednik in podpredsednik sprejete sklepe in stališča predstavljata do ESS RS, Vlade RS, državnega zbora, državnega sveta in strokovni ter širši javnosti.

Sekretarja RESSP imenuje RESSP na predlog socialnega partnerja, ki ima sekretarski mandat v tekočem letu. Prvi sekretar je iz vrst predstavnikov sindikatov oziroma delojemalcev.
Sekretar zbira gradivo, ki ga predlagajo posamezni socialni partnerji, ga razmnožuje, usklajuje dnevni red s predsednikom oziroma podpredsednikom in se z njim dogovori za sejo, razpošlje vabila, vodi zapisnik in ga posreduje pristojnim državnim organom ter vodi arhiv v svojem mandatnem obdobju. Predlagatelji posameznih točk dnevnega reda so dolžni pripraviti gradivo in poročati na seji.
Pogoje za administrativno tehnično delo sekretarja zagotavlja tisti socialni partner, ki ima sekretarski mandat.

Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje v RESSP lahko RESSP ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov.

Seje RESSP sklicuje in vodi predsednik RESSP ali podpredsednik.
Vabila za seje z gradivom za obravnavo na sejah se članom RESSP in njihovim namestnikom posreduje praviloma pet dni pred sklicem seje.
Na sejah RESSP praviloma ne obravnava točk dnevnega reda, za katere niso bila predhodno pripravljena in posredovana ustrezna gradiva. Obravnava je možna le v nujnih primerih, če se tako odloči RESSP na začetku seje.
RESSP se sestaja na pobudo enega od socialnih partnerjev. Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko korespondenčne. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo redno sejo RESSP.

V RESSP se odločitve sprejemajo soglasno, pri čemer ima vsak od socialnih partnerjev RESSP en glas.
V primeru, če ni soglasja med socialnimi partnerji, se pogajanja nadaljujejo do uskladitve. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji RESSP pred pričetkom pogajanj in ne sme biti daljši od 30 dni. Če tudi v tem primeru ne pride do soglasja, RESSP o obravnavani tematiki ne more zavzeti skupnega stališča.
Če ni soglasja med člani enega od socialnih partnerjev, se le-ti med seboj pogajajo ločeno.
Praviloma vsak od socialnih partnerjev pride na sejo RESSP z že usklajenimi stališči svojih članov do obravnave tematike. Vsak od socialnih partnerjev določi za posamezno obravnavano temo, ki je predvidena v dnevnem redu seje RESSP, svojega poročevalca, ki zastopa predhodno usklajeno stališče svoje skupine. Ob tem pa ima vsak posamezni član RESSP pravico do ločenega mnenja in komentiranja.

Seje RESSP praviloma niso odprte za javnost. Izjemoma so lahko na sejo vabljeni predstavniki različnih interesnih skupin, ki jih zadeva obravnavana tematika. Izjemoma pa so lahko vabljeni tudi predstavniki javnih medijev ali posamezni neodvisni strokovnjaki.
Zaradi tekočega informiranja javnosti o delu, RESSP po vsaki seji posreduje komunike za javnost ali skliče tiskovno konferenco.

Stroške v zvezi z opravljanjem posamezne funkcije nosijo tisti socialni partnerji, iz katerih sredin so funkcionarji. Morebitne dodatne stroške krijejo vsi socialni partnerji, podpisniki sporazuma, v enakih deležih.

Ta pravila delovanja RESSP se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.