Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

Ta pravilnik predpisuje pogoje za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki je potreben za nemoteno in varno odvijanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji.

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki omogoča signalnovarnostno funkcijo s prenosom signalov in informacij iz naprav z vgrajeno varnostno funkcijo ali proti njim ali ima značaj varnostne naprave v smislu zagotavljanja varnosti premoženja in ljudi oziroma prispeva k večji kakovosti nemotenega in varnega železniškega prometa.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za vse druge dele železniškega telekomunikacijskega omrežja, ki nimajo varnostno relevantnih funkcij iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Železniško telekomunikacijsko omrežje mora biti projektirano, grajeno in vzdrževano tako, da omogoča zanesljivo, varno in nemoteno oddajanje, prenašanje in sprejemanje vseh oblik signalov, znakov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil, ki zagotavljajo varen in urejen železniški promet. Za zagotovitev te funkcionalnosti se lahko povezuje z drugimi telekomunikacijskimi omrežji, v skladu s predpisi o telekomunikacijah.
(2) Pri projektiranju, gradnji, modernizaciji in vzdrževanju telekomunikacijskega omrežja je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01), zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske nacionalne standarde in tehnične specifikacije ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na železniška telekomunikacijska omrežja.
(3) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov železniškega telekomunikacijskega omrežja z zahtevami tega pravilnika.
(4) Šteje se, da so posamezni deli ali naprave železniškega telekomunikacijskega omrežja skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo v pravilniku navedenim določilom, seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz prejšnjega odstavka ter obveznim objavam UIC.
(5) V primeru, da so podani utemeljeni ekonomski in tehnični razlogi, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca, upravljavec odobri vgraditev sestavnih delov TKn, za katere ni predložena izjava o skladnosti, če njihova uporaba ni v nasprotju z določili tega pravilnika.

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– ENP je elektro napajalna postaja;
– GSM-R je globalni sistem mobilnih komunikacij za potrebe železnic;
– informacija je vsako sporočilo, ki se prenaša po telekomunikacijskem omrežju;
– izvajalec vzdrževanja je pooblaščeni upravljavec ali drugo podjetje, ki vzdržuje del ŽTK omrežja ali posamezne ŽTK sisteme in izpolnjuje določila zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 in 110/02), zakona o varnosti v železniškem prometu in določila tega pravilnika;
– JŽS – Standard Jugoslovanskih železnic;
– JUS – Jugoslovanski standard;
– JŽI je javna železniška infrastruktura, katerega del je tudi ŽTK omrežje, ki je potrebno za zagotovitev odvijanja varnega in urejenega javnega železniškega prometa;
– motnja v ŽTK omrežju je takšna pomanjkljivost v delovanju ŽTK sistema ali TKn, ki bistveno ne vpliva na njegovo funkcionalnost in zato ni ogrožena varnost in urejenost železniškega prometa ter ni ovirano opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
– MTBF je (Mean Time Between Failure) – povprečni čas med dvema zaporednima napakama;
– MTTR je (Mean Time To Repair) – povprečni čas odprave okvare;
– napajalna naprava je naprava, ki telekomunikacijski sistem oskrbuje s potrebno električno energijo;
– napaka v ŽTK omrežju je takšna pomanjkljivost v delovanju ŽTK sistema ali TKn, ki vpliva na njegovo funkcionalnost in bi zaradi tega lahko bila ogrožena varnost in urejenost prometa ter deloma ovirano ali v celoti onemogočeno opravljanje prometnih ali poslovnih dejavnosti;
– pomožni telefon je vrsta TKn, ki se uporablja, ko pride do izpada vseh drugih govornih komunikacijskih povezav po pultu TK;
– pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11. člena zakona o železniškem prometu; pooblaščeni upravljavec je hkrati tudi izvajalec vzdrževanja ŽTK omrežja;
– potnik je oseba, ki uporablja storitve potniškega prometa;
– prenosni medij je snov, ki omogoča prenos informacij, z namenom medsebojne povezave dveh ali več telekomunikacijskih naprav ali sistemov;
– progovni vodi so vrsta telekomunikacijske povezave; potekajo vzdolž odsekov prog in se zaključujejo na vseh postajah, ki so na zadevnem odseku proge;
– proste zmogljivosti na telekomunikacijskem sistemu so tiste zmogljivosti, ki ostanejo neporabljene, ko so zadovoljene vse trenutne in na isti tehniki temelječe načrtovane potrebe za naslednje dvoletno obdobje;
– PTS je prometni telekomunikacijski sistem;
– radiokomunikacije so načini vzpostavitve komunikacije med dvema ali več točkami, pri čemer se za prenos uporabljajo radijski elektromagnetni valovi;
– RDZ so radiodispečerske zveze; sistem brezžične komunikacije, razvit posebej za potrebe železniškega prometa;
– redundanca je povečanje zanesljivosti prenosa informacije med dvema ali več točkami, ki se doseže z vzpostavitvijo dodatne, od osnovne neodvisne, prenosne poti, ali s podvojitvijo vitalnih delov naprave, sistema ali z uporabo ustreznih protokolov;
– SVn so signalnovarnostne naprave;
– telekomunikacijska naprava (TKn) je lahko samostojna naprava, ki zagotavlja določeno telekomunikacijsko storitev ali je temeljni sestavni del določenega sistema ŽTK;
– telekomunikacijski pult (pult TK) je vrsta TKn, ki se vgrajuje na izvršilnih prometnih delovnih mestih in omogoča vzpostavitev vseh vrst komunikacij, ki so zahtevane za delovna mesta, ki so navedena v Prilogi 2 tega pravilnika;
– UIC objave so objave mednarodne železniške zveze; objave UIC so dostopne v knjižnici Slovenskih železnic d.d.;
– UKV je sistem komunikacije v frekvenčnem območju ultra kratkih valov;
– uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki uporablja storitve omrežja ŽTK za potrebe svoje dejavnosti;
– upravljavec JŽI (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
– vzdrževalec telekomunikacijskih sistemov in naprav je izvršilni železniški delavec, ki je zaposlen pri izvajalcu vzdrževanja železniških telekomunikacijskih sistemov in je ustrezno usposobljen za izvajanje vzdrževalnih del;
– ŽAT je železniška avtomatska telefonija;
– železniški telekomunikacijski sistem (ŽTK sistem) je del ŽTK omrežja, ki je funkcionalno sklenjena celota;
– železniško telekomunikacijsko omrežje (ŽTK omrežje) je funkcionalno sklenjeno omrežje, sestavljeno iz ŽTK sistemov in TKn, ki omogoča zadovoljitev potreb po telekomunikacijskih storitvah za zagotovitev nemotenega, varnega in urejenega odvijanja javnega železniškega prometa na progah v Republiki Sloveniji, s tem ko omogoča prenos informacij in podatkov za potrebe vodenja prometa in vzdrževanja infrastrukture, prenos informacij za delavce in operativne službe, ki sodelujejo pri vodenju prometa ali vzdrževanju infrastrukture, prenos informacij za potrebe poslovnih komunikacij, prenos informacij daljinskega vodenja in opravljanja prometa ter upravljanja energetskih naprav, prenos informacij za potrebe drugih uporabnikov, ki uporabljajo železniški telekomunikacijski sistem za svojo poslovno dejavnost, povezano z železniškim prometom in druge storitve.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in prevoza, telekomunikacij in graditve objektov.

(1) Sestavni deli ŽTK omrežja se razvrščajo po naslednjih kriterijih:
– naprave 1. kategorije so ŽTK sistemi in TKn s signalnovarnostnimi funkcijami, ki s svojim delovanjem oziroma funkcionalnostjo neposredno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa,
– naprave 2. kategorije so ŽTK sistemi in TKn brez signalnovarnostne funkcije, ki imajo varnostno relevantne lastnosti za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa ali zagotavljajo večjo varnost,
– naprave 3. kategorije so ŽTK sistemi in TKn, ki nimajo signalnovarnostnih in varnostno relevantnih funkcij.
(2) Razporeditev obstoječih ŽTK sistemov in TKn je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Razporeditev novih ŽTK sistemov ali TKn v skladu s prvim odstavkom tega člena izvede upravljavec na podlagi mnenja pooblaščenega upravljavca.

Če tehnične lastnosti in proste zmogljivosti ŽTK omrežja omogočajo opravljanje telekomunikacijskih storitev, se lahko te storitve opravljajo kot komercialne storitve na prostem trgu telekomunikacijskih storitev, če je to ekonomsko upravičeno in če se s tem ne poslabša kakovost osnovnih storitev ŽTK omrežja, določenih s tem pravilnikom.

(1) ŽTK omrežje sestavljajo prenosni mediji, ŽTK sistemi, TKn in terminalne naprave.
(2) Za prenos se lahko uporabljajo žični (kovinski, optični) ali brezžični mediji.
(3) V ŽTK omrežje se lahko vgrajujejo predvsem naslednji ŽTK sistemi in TKn s pripadajočo sistemsko programsko opremo:
– sistemi prenosa,
– kabelski sistemi,
– železniška avtomatska telefonija (ŽAT),
– prometni telekomunikacijski sistem (PTS),
– železniško progovno telefonsko omrežje (PT),
– naprave za radiokomunikacije (RK),
– naprave za registriranje posredovanih sporočil,
– naprave za prenos podatkov in računalniška omrežja,
– naprave za obveščanje potnikov,
– interfonske naprave,
– naprave za prenos in prikaz točnega časa,
– naprave za napajanje telekomunikacijskih naprav,
– naprave za centralni nadzor in upravljanje telekomunikacijskega sistema,
– delilniki, inštalacije in lokalna komunikacijska omrežja in
– ozemljila in druge naprave za zaščito telekomunikacijskih sistemov,
– videonadzorni sistemi.
(4) Terminalne naprave so:
– telefonski aparati,
– telefaksi,
– telekomunikacijski pulti (TK pulti),
– radijske terminalne naprave,
– računalniški terminali in osebni računalniki ter
– druge terminalne naprave, ki se kot končni element vgrajujejo pri uporabnikih.
(5) Natančne tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni del ŽTK omrežja, so določene s standardi, določenimi v seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali v tehničnih specifikacijah za posamezni del ŽTK omrežja.

(1) ŽTK omrežje mora zagotavljati zanesljivost in razpoložljivost, ki se presoja glede na povprečni čas med dvema zaporednima napakama (MTBF) in/ali povprečni čas odprave okvare (MTTR), in sicer za vsak ŽTK sistem in/ali TKn. Pri vseh oblikah prenosa se mora zagotavljati prednost sporočilom in obvestilom, ki se oddajajo ob nevarnosti oziroma ob ogrožanju varnosti železniškega prometa, človeških življenj ali ob nastanku večje škode na premoženju.
(2) Zanesljivost ŽTK sistema, ki se skladno s 5. členom tega pravilnika uvrsti v 1. ali 2. kategorijo, se zagotavlja z vzpostavitvijo redundance. Za zagotovitev redundance se lahko uporabijo tudi drugi telekomunikacijski sistemi v Republiki Sloveniji ali v tujini, če zagotavljajo iste tehnične funkcionalnosti kot ŽTK sistem, za katerega se redundanca vzpostavlja.
(3) Pri ŽTK sistemih in/ali TKn, ki so skladno s 5. členom tega pravilnika uvrščeni v 1. ali 2. kategorijo, se mora redundančnost zagotoviti tudi na ravni strojne in programske opreme vitalnih delov posameznih TKn. Za posamezne vrste TKn so vitalni deli naprave, pri katerih se zahteva redundančnost, določeni v tehničnih specifikacijah.
(4) Za vsak ŽTK sistem in TKn je zanesljivost in razpoložljivost v skladu s prvim odstavkom tega člena določena v tehničnih specifikacijah.

(1) Obseg in vrsta ŽTK sistemov in TKn, ki se vgrajujejo v javno železniško omrežje TK, se določata glede na:
– kategorijo železniške proge,
– obseg notranjega in mednarodnega prometa,
– način vodenja in opravljanja prometa,
– opremljenost prog s signalnovarnostnimi napravami,
– obstoječe prenosne medije in telekomunikacijske naprave in
– druge zahteve, ki so določene v tehničnih specifikacijah.
(2) Na TKn se lahko priključi samo terminalna oprema, ki izpolnjuje tehnične pogoje, določene v tehničnih specifikacijah in/ali standardih določenih v seznamu slovenskih nacionalnih standardov.

(1) ŽTK omrežje ne sme v okolje vnašati nepotrebnih obremenitev, urbanističnih neskladnosti in elektromagnetnih motenj, ki bi presegale dovoljene ravni, ali drugih ovir.
(2) TKn morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, modularnost in hitro zamenljivost posameznih elementov v primeru napak,
– daljinsko upravljanje in nadzor ter minimalni obseg vzdrževanja,
– povezljivost z drugimi telekomunikacijskimi omrežji in obstoječimi napravami v ŽTK omrežju,
– varnost naprav in ljudi ter
– odpornost na elektromagnetne motnje, ki jih povzroča okolje.
(3) Pri izvedbi TKn se mora zagotoviti tehnološko-tehnična enotnost ŽTK omrežja oziroma njegovih delov. Upoštevati se morajo preverjeni dosežki razvitih telekomunikacijskih tehnologij za potrebe železnic in tudi drugi preverjeni in uveljavljeni tehnološki dosežki glede strojne in programske opreme.
(4) ŽTK omrežje mora biti varno pred vdori iz drugih telekomunikacijskih omrežij.
(5) Upoštevati se morajo vplivi enosmernih in izmeničnih tokov vozne mreže na progah, kjer taka nevarnost obstaja.
(6) Radiokomunikacijske naprave in sistemi morajo delovati na tistih frekvenčnih področjih, ki jih pristojen organ, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo to področje, dodeli za uporabo v železniškem prometu.
(7) Pri terminalnih napravah, ki se nameščajo pri uporabnikih, se mora upoštevati njihov ergonomski in ekološki vidik. Terminalne naprave morajo ustrezati standardom, ki določajo raven elektromagnetnega sevanja in varnosti za uporabnika. Terminalne naprave morajo biti na TKn povezane tako, da je zagotovljeno nemoteno in varno delo uporabnikov.
(8) Za tehnične prostore, v katere se nameščajo ŽTK sistemi in TKn, se morajo upoštevati določila tehničnih specifikacij. Za posamezno vrsto opreme pa se morajo upoštevati tudi zahteve in priporočila proizvajalcev opreme, glede klimatskih in drugih razmer. Če se v istem prostoru predvideva več vrst TKn, ki imajo različne zahteve, se upoštevajo najstrožje.
(9) Dostop do ŽTK sistemov in TKn se mora izvesti tako, da je omogočen samo strokovnemu osebju. Dostop nepooblaščenim osebam se fizično onemogoči, tako da se TKn namesti v samostojen prostor ali ohišje, ki ga je mogoče zakleniti.

Projektiranje ŽTK sistemov in TKn lahko opravljajo le projektanti, ki lahko zagotovijo izdelavo projektne in tehnične dokumentacije s strokovnjaki, ki imajo opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov s področja ŽTK omrežja in osnov železniškega prometa.

(1) Delovna mesta, ki sodelujejo pri vodenju prometa vlakov na javni železniški infrastrukturi (izvršilna delovna mesta), se morajo opremiti:
– z železniškim telefonskim priključkom,
– s telekomunikacijskim pultom PTS,
– s pomožnim telefonom in
– s povezavo za podatkovne prenose ali
– z ustrezno novejšo tehnično rešitvijo.
(2) Delovna mesta, na katerih delavci sodelujejo pri vodenju prometa vlakov na progah, ki so opremljene s sistemom RDZ, morajo ob opremi, določeni v prvem odstavku tega člena, imeti tudi ustrezno opremo, ki omogoča komuniciranje po tem sistemu.
(3) Delovna mesta, ki so pomembna za odvijanja nemotenega in varnega javnega železniškega prometa, morajo ob opremi, določeni v prvem odstavku tega člena, imeti tudi ustrezno opremo za prikaz točnega časa. Za slednje se mora na vidnem mestu v prostoru vgraditi službena ura.
(4) Minimalna obvezna opremljenost posameznih delovnih mest s telekomunikacijskimi napravami, pomembnih za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa na JŽI, je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, glede na naslednje kategorije opremljenosti prog:
– proge, ki so v celoti daljinsko vodene iz centra vodenja prometa, pri čemer je opremljenost celotne proge s sistemom RDZ obvezna,
– proge, ki so opremljene s sistemom RDZ, niso pa daljinsko vodene iz centra vodenja prometa in
– proge, ki niso niti daljinsko vodene niti niso opremljene s sistemom RDZ.

(1) ŽAT mora biti izvedena tako, da:
– zagotavlja govorno komunikacijo med uporabniki poslovnega področja in področja operativnih del pri vodenju prometa, znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega telefonskega omrežja,
– omogoča druge telefonske storitve ter podatkovne komunikacije med uporabniki poslovnega področja in področja operativnih del pri vodenju prometa, znotraj celotnega javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji ter tudi na ravni mednarodnega železniškega telefonskega omrežja in z uporabniki javnega telefonskega omrežja,
– je povezljiv z drugimi ŽTK sistemi in TKn v okviru ŽTK omrežja in združljiv z obstoječo tehnologijo ter zagotavlja daljinsko upravljanje in nadzor sistema in posameznih njegovih elementov,
– omogoča vzpostavitev zvez v dohodni in odhodni smeri brez posredovanja operaterja in
– omogoča enostavno nadgradnjo na ravni strojne in programske opreme.
(2) Shema oštevilčenja ŽAT mora biti usklajena s številčno shemo, določeno v UIC objavah, ki urejajo železniško telefonsko številčno shemo, in s shemo oštevilčenja, ki jo določajo predpisi o telekomunikacijah v Republiki Sloveniji.

(1) PTS mora zagotavljati komunikacijsko podporo za potrebe delovnih mest, ki sodelujejo pri zagotavljanju in izvajanju varnega in urejenega železniškega prometa. Sistem PTS je sistem, ki je sestavljen iz centralne naprave, pultov TK in vmesnikov. Podpirati mora zlasti:
– celotno funkcionalnost za potrebe železniške progovne telefonije,
– dispečerske povezave in povezave za potrebe ENP,
– povezljivost z UKV napravami, omrežjem ŽAT in s sistemi za avtomatsko najavo vlakov,
– terminalne postajne naprave, zlasti interfonske povezave, ozvočenje za potniške in službene potrebe, telefonske povezave na postajnih področjih, priklop terminalne naprave in prenos podatkovnih informacij in informacij za klic v sili (SOS),
in zagotavljati:
– določene – omejene – funkcionalnosti telefonske centrale,
– ustrezen vmesnik za priklop naprave za registracijo pogovorov in
– prikaz točnega časa, ki mora biti sinhroniziran z ostalimi napravami za prikaz časa, skladno s tretjim odstavkom 22. člena tega pravilnika.
(2) Vstopanje v PTS iz ŽAT omrežja ali javnega telefonskega omrežja mora biti izvedena tako, da ni ogrožena urejenost in varnost železniškega prometa.

(1) PT se mora vgraditi povsod, kjer je vgrajen pult TK PTS.
(2) Zagotavljati mora govorno komunikacijo po progovnih vodih med dvema sosednjima postajama in postajami na pripadajočem odseku proge.
(3) PT morajo biti med seboj povezani neposredno preko kovinskih prenosnih medijev.
(4) Napajanje mora biti izvedeno z lokalnimi baterijami (LB), pri tem mora baterija zagotavljati najmanj 72-urno avtonomijo delovanja.

(1) Napajalni sistem obsega:
– priključek napajanja iz javnega energetskega omrežja 230/400 V ≈ – primarni napajalni vir,
– napajalno napravo, ki pretvarja energijo iz javnega energetskega omrežja v takšno obliko, kot je za telekomunikacijske naprave in sisteme predpisana,
– baterije.
(2) Napajanje iz javnega energetskega omrežja se mora projektirati tako, da je zagotovljen dovod iz dveh neodvisnih javnih virov, če to omogoča javno energetsko omrežje in če je to ekonomsko upravičeno. Vsi drugi pogoji za priključitev morajo biti skladni s predpisi, ki veljajo za javne energetske priključke.
(3) Pri projektiranju napajalne naprave za napajanje ŽTK sistemov in TKn se mora upoštevati enosmerno napajanje v okviru nizkih napetosti (U < 50 V =).
(4) Napajalna naprava mora ŽTK sistemom in TKn ob izpadu primarnega napajalnega vira zagotavljati samostojno rezervno napajanje (avtonomija), in sicer:
– najmanj 8 ur, če je napajalna naprava daljinsko nadzorovana in
– najmanj 12 ur, če napajalna naprava ni daljinsko nadzorovana.
(5) Če je napajanje ŽTK sistemov in TKn podprto tudi z agregatskim virom napajanja, mora napajalna naprava omogočati najmanj 1-urno samostojno rezervno napajanje (avtonomijo). Pri tem je pogoj, da se agregat vključi avtomatično ob izpadu primarnega napajalnega vira. Pri ročnem zagonu agregata se mora zagotoviti samostojno rezervno napajanje v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(6) Napajanje s stabilnim agregatom se načrtuje glede na obseg in pomen ŽTK sistemov in/ali TKn, ki so vgrajene na konkretni lokaciji, ter njihovega vpliva na varnost in urejenost železniškega prometa.
(7) Samostojno rezervno napajanje (avtonomija) se zagotavlja z baterijskim napajanjem. Uporabljene morajo biti kakovostne vrste baterij in upoštevane vse varnostne zahteve, ki veljajo za delo z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi.
(8) Uporabljati se morajo takšni tipi baterij, ki ne zahtevajo posebne ureditve prostora.
(9) Napajalni sistemi morajo omogočati nadgradljivost, modularnost in daljinsko upravljanje in nadzor vseh delov, ki jih sestavljajo, vključno z možnostjo daljinskega vklopa in izklopa napajalne naprave in agregata.

(1) Radiokumunikacijski sistemi se uporabljajo pri prometno operativnih delih v javnem železniškem prometu in drugih delih, ki so povezana z železniškim prometom, ter pri vzdrževanju javne železniške infrastrukture. Uporabljajo se lahko:
– sistemi UKV na frekvenčnih območjih, ki jih odobri pristojni organ,
– analogni sistem radiodispečerskih zvez (sistem RDZ) in
– drugi radiokomunikacijski sistemi, ki so razviti za potrebe železnic (npr. GSM-R).
(2) Analogni sistem radiodispečerskih zvez (RDZ) mora zagotavljati zanesljiv prenos kodiranih sporočil oziroma nalogov med strojevodjem in vlakovnim dispečerjem za potrebe varnega in urejenega železniškega prometa. Omogočati mora tudi govorno sporazumevanje med železniškimi izvršilnimi delavci, ki sodelujejo pri premikalnih vožnjah na območju postaj in pri vlakovnih vožnjah na odprti progi.
(3) Vlečna vozila, ki vozijo na železniških progah v Republiki Sloveniji, ki so opremljene s sistemom RDZ, morajo biti opremljena z napravami analognega sistema radiodispečerskih zvez ali drugimi sorodnimi napravami (GSM-R).
(4) Sistem UKV se lahko uporabljajo za govorno komunikacijo železniškega izvršilnega osebja na območju ene postaje in za komunikacijo vzdrževalnega osebja.
(5) Za pokrivanje večjih postajnih področij se lahko vgrajujejo tudi repetitorske postaje UKV.
(6) UKV sistemi se morajo projektirati tako, da je onemogočeno vpadanje ali vnašanje motečih signalov iz drugih neželezniških, javnih ali zasebnih radiokomunikacijskih sistemov.
(7) Zaradi prenosa sporočil, ki imajo vpliv na varnost in urejenost železniškega prometa, se mora za vse radiokomunikacijske sisteme zagotoviti možnost registriranja vseh prenešenih sporočil.
(8) Pri projektiranju radiokomunikacijskih sistemov se morajo upoštevati dodeljeni kanali znotraj frekvenčnih območij za železniški promet.

(1) Sistemi prenosa se uporabljajo za potrebe povezovanja posameznih samostojnih TKn v ŽTK omrežju v funkcionalno sklenjeno celoto.
(2) Projektirani morajo biti tako, da:
– so združljivi s sistemi prenosa drugih železniških uprav in sistemi prenosa drugih domačih in tujih telekomunikacijskih sistemov, v skladu z določbami zakona o telekomunikacijah,
– zagotavljajo zanesljivost in razpoložljivost ter redundančnost na ravni opreme in prenosnih poti in
– omogočajo daljinsko upravljanje in nadziranje do ravni terminalnega priključka (porta).

(1) Pri projektiranju žičnih prenosnih medijev (kovinski in optični) je treba upoštevati vrste, tipe, zmogljivosti in konstrukcijo kovinskih in optičnih kablov, glede na:
– kategorijo proge,
– način polaganja kabla,
– potrebno število vodnikov glede na potrebno zmogljivost prenosa in glede na prenosni sistem in
– zunanje vplive, zlasti vpliv elektrovleke in atmosferske razelektritve.
(2) Pri projektiranju brezžičnih povezav se morajo upoštevati značilnosti razprostiranja elektromagnetnih valovanj in splošni predpisi o telekomunikacijah.

(1) Progovno telefonsko omrežje mora zagotavljati govorno sporazumevanje med komunikacijskimi mesti ob železniški progi in izvršilnimi delovnimi mesti vodenja prometa ter vzdrževalnimi službami infrastrukture.
(2) Izvršilna delovna mesta vodenja prometa, kjer mora biti zagotovljena govorna komunikacija, se določijo na podlagi naslednjih kriterijev:
– kategorije železniške proge,
– načina vodenja in upravljanja prometa in
– opremljenosti prog z SV napravami.
(3) Komunikacijska mesta ob železniški progi se morajo projektirati v skladu z določili tehnične specifikacije, ki za vsako telekomunikacijsko mesto ob progi določa vrsto, tip, mesto vgradnje in vezalni načrt.
(4) Komunikacijska mesta ob progi se morajo izvesti tako, da so združljiva s sistemom PTS.
(5) Progovno telefonsko omrežje mora obsegati naslednje vrste povezav:
– čuvajniški vod: to je vrsta govorne povezave, ki se mora izvesti kot omnibusni vod in povezuje dve sosednji postaji – prometnika. Nanj morajo biti priključena vsa komunikacijska mesta, in sicer paralelno. Služi za opravljanje prometno operativnih del;
– gradbeni vod: to je vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto izvajalca vzdrževanja prog s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
– signalnovarnostni vod: to je vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto izvajalca vzdrževanja signalnovarnostnih in/ali telekomunikacijskih naprav s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
– elektroenergetski vod: to je vrsta govorne povezave, ki povezuje ustrezno delovno mesto izvajalca vzdrževanja elektroenergetskih naprav, elektronapajalno(e) postaje s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno;
– nezgodni vod: to je vrsta govorne povezave, ki povezuje ŽAT omrežje s komunikacijskimi mesti na določenem progovnem odseku in vse postaje na tem odseku. Vsi priključki morajo biti priključeni na vod paralelno. Povezava v ŽAT omrežje je lahko avtomatska ali pa preko posredovalnega mesta.
Vse povezave se morajo zaključiti na pultu PTS in na pomožnem telefonu.
(6) Poleg zgoraj naštetih povezav, se morajo na območjih postaj zagotavljati tudi naslednje vrste povezav:
– kretniški vod: izveden mora biti kot lokalni vod, ki povezuje kretniško območje (postojanko) in prometnika;
– uvozni/izvozni vod: izveden mora biti kot lokalni vod, ki povezuje uvozni/izvozni signal in prometnika.
(7) Pri vseh novogradnjah in modernizacijah železniških prog v Republiki Sloveniji se progovno telefonsko omrežje iz petega odstavka tega člena projektira tako, da se število vodov zmanjša na:
– prometni vod, ki mora združevati čuvajniški vod in nezgodni vod v enoten vod s funkcionalnostjo, kot je opisana v petem odstavku tega člena;
– infrastrukturni vod, ki mora združevati elektroenergetski vod, gradbeni vod in signalnovarnostni vod v enoten vod s funkcionalnostjo, kot je opisana v petem odstavku tega člena.
Tudi v tem primeru se morata oba voda zaključiti na pultu PTS in na pomožnem telefonu.
(8) Ne glede na to, ali je progovno telefonsko omrežje projektirano v skladu s petim ali sedmim odstavkom tega člena, mora biti upoštevano pravilo, da ima prometni vod (čuvajniški in nezgodni) pri vzpostavljanju povezav prednost.

(1) Naprave za registriranje telefonskih pogovorov in drugih sporočil, ki se prenašajo po ŽTK sistemih in TKn, morajo zagotavljati njihovo kakovostno in dolgotrajno shranjevanje na primernih medijih.
(2) Omogočati morajo registracijo vseh telefonskih zvez in drugih sporočil, ki so pomembna za zagotovitev varnosti in urejenosti prometa.
(3) Čas shranjevanja registriranih pogovorov in sporočil, ne sme biti krajši od 48 ur.
(4) Naprave za registriranje morajo imeti daljinsko signaliziranje stanja delovanja. Naprava ali programska oprema z enako funkcionalnostjo, ki prikazuje stanje delovanja, se mora vgraditi na delovnem mestu, ki je zasedeno 24 ur in 7 dni v tednu.

(1) Naprave za merjenje časa, ki prikazujejo točen čas, se morajo vgraditi:
– na izvršilna delovna mesta vodenja prometa in
– na mesta, ki jih določa predpis o opremljenosti železniških postaj in postajališč.
(2) Urna naprava iz prve alinee prejšnjega odstavka je službena ura, ki mora imeti sekundni prikaz časa.
(3) Vse urne naprave morajo biti sinhronizirane z virom točnega časa natančneje od + / - 500 ms.

(1) Drugi ŽTK sistemi in TKn so zlasti ozemljila, prenapetostne zaščite, lokalna ožičenja in drugi sistemi in naprave, ki niso opisani v 13. do 22. členu tega pravilnika.
(2) Pri projektiranju teh sistemov in naprav se smiselno uporabljajo določbe 10. člena tega pravilnika.
(3) Tehnične in funkcionalne zahteve drugih ŽTK sistemov in TKn so določene v tehničnih specifikacijah.

(1) ŽTK sisteme in TKn lahko gradi izvajalec, ki ima strokovnjake z opravljenim strokovnim izpitom po zakonu o graditvi objektov s področja ŽTK omrežja in osnov železniškega prometa.
(2) Pred začetkom dela mora izvajalec gradnje ŽTK sistemov in TKn izdelati plan gradnje in montaže, ki ga morata potrditi upravljavec in izvajalec vzdrževanja.
(3) Plan gradnje iz prejšnjega odstavka mora določiti način odvijanja prometa ter zavarovanje prometa in potnikov med gradnjo in do predaje ŽTK sistemov in TKn v redno obratovanje.
(4) Graditi je treba tako, da so čim manj ovirani poslovni procesi in da nista ogroženi varnost in urejenost prometa.
(5) Za ŽTK sisteme in TKn, ki so v skladu s 5. členom tega pravilnika razvrščeni v 1. in 2. kategorijo, mora proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, skupaj s certifikatom in preizkusnim poročilom.
(6) Za ŽTK sisteme in TKn, ki so v skladu s 5. členom tega pravilnika razvrščene v 3. kategorijo mora proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, s katero na lastno odgovornost potrdi, da so ŽTK sistemi in TKn v skladu s predpisanimi tehničnimi zahtevami.
(7) Posamezne TKn je potrebno označiti s predpisanimi znaki skladnosti.

(1) Gradnjo ŽTK sistemov in TKn nadzira nadzornik v skladu z zakonom o graditvi objektov in predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa.
(2) Osebe, ki nadzirajo gradnjo ŽTK sistemov in TKn, morajo izpolnjevati s splošnimi predpisi o graditvi objektov določene pogoje za izvajanje nadzora in imeti po zakonu o graditvi objektov opravljen strokovni izpit s področja poznavanja ŽTK omrežja in osnov železniškega prometa.
(3) Zraven nalog, ki so določene v zakonu o graditvi objektov, opravlja nadzornik tudi nadzor skladnosti izvedbe zavarovanja železniškega prometa.
(4) Če nadzornik ugotovi neskladnosti po določilih prejšnjega odstavka, lahko takoj odredi zaustavitev izvajanja del. Dela se lahko nadaljujejo šele po odpravi vseh vzrokov ali po pojasnitvi razlogov zanje.
(5) Če se pri gradnji posega v obstoječe ŽTK sisteme in/ali TKn ali če se pri gradnji ŽTK sistemov in/ali TKn posega v druge sestavne dele proge, ima vzdrževalno osebje Izvajalca vzdrževanja enake pristojnosti, kot so določene za nadzornika v tretjem in četrtem odstavku tega člena. Če odredi zaustavitev izvajanja del, mora o tem takoj obvestiti tudi nadzornika.
(6) Gradnjo ŽTK sistemov in TKn, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, nadzira nadzornik, ki ga imenuje investitor. Za nadzor se smiselno uporabljajo določbe zakona o graditvi objektov o nadzoru in določbe tega člena.

(1) ŽTK sistemi in TKn, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se preizkušajo pred tehničnim pregledom po zakonu o graditvi objektov, če so zgrajeni pred ostalimi železniškimi sistemi in napravami (signalnovarnostne, gradbene), in je njihovo delovanje pogoj za nemoteno izvajanje železniškega prometa. V času preizkušanja mora biti zagotovljena varnost in urejenost železniškega prometa in ljudi.
(2) ŽTK sistemi in TKn iz prejšnjega odstavka se preizkušajo po postopku, predpisanem v protokolu preizkušanja za določen ŽTK sistem ali TKn. Če novo vgrajena naprava ali sistem vpliva na druge, že vgrajene naprave ali sisteme, se morajo v postopek preizkušanja vključiti tudi te, in sicer v obsegu, kot je za ugotovitev stanja potrebno.
(3) Protokol preizkušanja se določi v projektni dokumentaciji, na podlagi zahtev določenih v tehnični specifikaciji in/ali standardu določenem v seznamu slovenskih nacionalnih standardov za posamezni ŽTK sistem ali TKn.
(4) Upravljavec imenuje in skliče komisijo za preizkus najmanj osem dni pred predvidenim zaključkom del na osnovi pisnega obvestila izvajalca. Komisijo sestavljajo najmanj predstavnik investitorja, nadzora, izvajalca vzdrževanja in pooblaščenega upravljavca.
(5) ŽTK sisteme in TKn preizkuša izvajalec gradnje ob prisotnosti komisije za preizkus.
(6) Po uspešnem preizkušanju komisija izdela zapisnik o preizkušanju, ki je sestavni del dokumentacije za tehnični pregled. Na podlagi pozitivne ocene se lahko za ŽTK sisteme in TKn odredi poskusno obratovanje, vendar šele tedaj, ko je izdelano Navodilo za uporabo TKn in za njeno vzdrževanje, ter sta uporabnik in izvajalec vzdrževanja z njima seznanjena.
(7) Medtem ko TKn poskusno obratuje, jo mora izvajalec gradnje nenehno nadzorovati. Stroške nastalih nepravilnosti zaradi pomanjkljive gradnje ali vgradnje slabih materialov poravna izvajalec gradnje, stroške zaradi projektantskih napak pa projektant.
(8) Po poskusnem obratovanju se opravi tehnični pregled v skladu s splošnimi predpisi o graditvi objektov.

(1) Če za gradnjo ŽTK sistemov in TKn ni potrebno gradbeno dovoljenje, se smiselno uporabijo določbe drugega do sedmega odstavka 26. člena tega pravilnika.
(2) Po poskusnem obratovanju se opravi interni tehnični pregled, ki ga opravi komisija za preizkušanje. Za delo komisije, ki opravlja interni tehnični pregled, se smiselno uporabijo določila zakona o graditvi objektov glede tehničnega pregleda.
(3) Na osnovi uspešno opravljenega internega tehničnega pregleda se ŽTK sistemi in TKn vključijo v redno obratovanje.

(1) Izvajalec gradnje je dolžan pred preizkušanjem TKn in objektov predložiti izvajalcu vzdrževanja poleg druge dokumentacije tudi tehnično navodilo o TKn.
(2) Tehnično navodilo o TKn mora vsebovati: tehnične podatke z načrti, opis delovanja, način vzdrževanja in ravnanje z napravo.
(3) Na podlagi tehničnega navodila izvajalec gradnje v sodelovanju z izvajalcem vzdrževanja in uporabniki, izdela navodilo za uporabo TKn. Na podlagi tega splošnega navodila pa nato isti izdelajo tudi podrobno navodilo za uporabo TKn za vsako posamezno mesto njene vgradnje.
(4) Navodilo za uporabo mora vsebovati za uporabnika potrebne tehnične podatke ter načine uporabe TKn.
(5) Izvajalec gradnje mora pred predajo ŽTK sistema ali TKn v redno obratovanje predati:
– projekt izvedenih del,
– dokazila o odpravljenih pomanjkljivostih,
– spisek vseh rezervnih delov z oznakami, kodami, proizvajalcem in karakteristikami,
– programsko opremo za upravljanje sistema ŽTK in/ali TKn in
– programsko opremo za vzdrževanje sistema ŽTK in/ali TKn.
(6) Izvajalec gradnje je, ob sodelovanju investitorja in izvajalca vzdrževanja, dolžan izdelati in predati investitorju tudi navodila za vzdrževanje, ki opredeljujejo postopke, načine in normative vzdrževanja nove TKn v njenem življenjskem obdobju. Priložiti mora tudi seznam priporočenega rezervnega materiala in za vzdrževanje potrebno programsko opremo.

Z vzdrževanjem ŽTK sistemov in TKn se mora zagotavljati:
– zanesljivo in kakovostno delovanje TKn v njihovi življenjski dobi;
– zmanjševanje števila napak oziroma najvišjo mogočo raven razpoložljivosti ŽTK omrežja;
– odprava napak v rokih, ki jih predpisuje ta pravilnik in
– podaljševanje življenjske dobe ŽTK sistemov in TKn.

Določila iz prejšnjega člena se zagotavljajo z:
– rednim vzdrževanjem, ki obsega vsa dela, s katerimi se zagotavlja nemoteno, zanesljivo, neprekinjeno in kakovostno delovanje posameznih TKn, ŽTK sistemov in ŽTK omrežja kot celote;
– investicijskim vzdrževanjem, ki obsega večje vzdrževalne posege na TKn ali ŽTK sistemih, če zaradi dotrajanosti in starosti, tehnološke zastarelosti ali neprimernosti teh naprav ali sistemov z njihovim rednim vzdrževanjem ni več mogoče zagotavljati tehnično brezhibnega in zanesljivega delovanja ali če sta obseg in intenzivnost rednega vzdrževanja ekonomsko neupravičena in
– takojšnjo odpravo morebitnih motenj in napak.

(1) Izvajalec vzdrževanja mora razpolagati z:
– v skladu s 32. členom tega pravilnika ustrezno usposobljenim osebjem,
– ustreznimi prostori,
– ustreznim orodjem in merilno opremo,
– ustreznimi rezervnimi deli in materialom ter
– ustreznimi delovnimi zaščitnimi sredstvi.
(2) Izvajalec vzdrževanja lahko za posamezna vzdrževalna dela najame zunanjega izvajalca, pri čemer mora tudi ta izpolnjevati vse pogoje, ki so določeni v prejšnjem odstavku tega člena. Izvajalec vzdrževanja mora v tem primeru izvajati stalni nadzor in odgovarja za izvedbo vzdrževalnih del v celoti.

(1) Izvajalec vzdrževanja mora imeti zadostno število osebja, ki je strokovno usposobljeno za vzdrževanje posamezne vrste ŽTK sistemov in TKn.
(2) Vzdrževalno osebje za vzdrževanje ŽTK sistemov in TKn 1. in 2. kategorije, ki je po predpisu o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev opredeljeno kot izvršilno železniško osebje, mora imeti opravljen železniški strokovni izpit, glede na stopnjo strokovne izobrazbe, po predpisu o strokovni izobrazbi izvršilnih železniških delavcev. O teh delavcih mora izvajalec vzdrževanja voditi posebno evidenco.
(3) Za vzdrževalno osebje, ki vzdržuje ŽTK sisteme in TKn, ki so v skladu s 5. členom razporejeni v 3. kategorijo, ni obvezno opravljanje železniškega strokovnega izpita. To osebje mora imeti opravljen izpit s področja varnega dela in gibanja na železniškem območju (varnost pri delu) ter temeljna znanja o nevarnostih poseganja v naprave 1. in 2. kategorije.

(1) Izvajalec vzdrževanja mora naprave vzdrževati v skladu s tem pravilnikom in biti organiziran na način, da zagotavlja:
– najkrajši možen čas odprave motenj in napak,
– prednostno odpravo napak na napravah 1. in 2. kategorije,
– ekonomično izrabo kadrovskih in tehničnih zmogljivosti,
– vzdrževanje s čim manjšimi stroški,
– notranji nadzor nad vzdrževalnimi in drugimi deli,
– opravljanje drugih del, ki so potrebna za delovanje ŽTK omrežja in
– jasno kadrovsko odgovornost za pravilnost delovanja posameznih TKn in/ali ŽTK sistemov.

(1) Izvajalec vzdrževanja se mora pri svojem delu ravnati po dokumentaciji za vzdrževanje, ki obsega:
– navodila za vzdrževanje in
– tehnično dokumentacijo za posamezne sisteme in naprave.
(2) Tehnična dokumentacija obsega predvsem:
– projekt izvedenih del,
– dokumentacijo o izvedenih spremembah in rekonstrukcijah,
– programsko opremo za sisteme in naprave,
– navodila proizvajalcev,
– tehnične podatke in načrte,
– opis delovanja.
(3) Navodila za vzdrževanje so obvezni sestavni del vzdrževalne dokumentacije. V njih se morajo določiti:
– število in posebna usposobljenost osebja za določen tip TKn ali ŽTK sistema;
– potrebno orodje;
– potrebna merilna in preizkusna oprema;
– minimalni obseg rezervnih delov po načelu: 1 rezervni del na X naprav;
– potrebna delovna zaščitna sredstva;
– postopki dela pri rednem vzdrževanju (način nadzora, vsebina pregledov);
– pogostnost rednega vzdrževanja (pregledov);
– meritve z navedbo referenčnih vrednosti ter dovoljena odstopanja
– način dela in zavarovanje prometa in (ali) delavcev, če se dela izvajajo med prometom – določila o varnosti – za naprave razporejene v 1. in 2. kategorijo;
– pogoji skladiščenja rezervnega materiala;
– način in obseg vodenja evidenc o napravi-(ah) (knjiga spremljanja del, sprememb, pregledov in napak);
– zagotovitev odvijanja varnega prometa med izključitvijo naprave iz obratovanja med vzdrževanja in
– postopki odprave napak.

(1) Redno vzdrževanje se za naprave v njihovi življenjski dobi, kakršno je predvidel proizvajalec, zagotavlja z rednim nadzorom in občasnimi pregledi. Slednji obsegajo tudi vsa, za posamezno vrsto TKn ali ŽTK sistema, predpisana vzdrževalna dela.
(2) Glede na tehnične možnosti posamezne TKn ali ŽTK sistema se ti lahko nadzirajo tudi z daljinskim sistemom nadzora, sicer pa z rednim nadzorom na napravi.
(3) TKn in ŽTK sistemi se morajo pregledati v rednih obdobjih, ki so določena v Prilogi 1. Predpisana so minimalna obdobja. Če je proizvajalec priporočil pogostejše preglede, se to opredeli v navodilu za vzdrževanje za konkretni tip naprave. O opravljenih pregledih se vodi evidenca v knjigi spremljanja del in pregledov, ki se nahaja pri sami napravi. Vzdrževalci vanjo vpisujejo preglede, opravljena dela in napake.
(4) Za druge TKn in ŽTK sisteme se izvajajo pregledi v obdobjih, ki so določeni z navodilom za vzdrževanje.
(5) Za vodenje evidence o opravljenih pregledih je odgovoren vodja organizacijske enote vzdrževanja za posamezne TKn in/ali ŽTK sisteme.
(6) Pri TKn, ki niso daljinsko nadzorovane, se nadzor združi s pregledom, če z notranjo organiziranostjo in razporedom del izvajalca vzdrževanja ni drugače predvideno.

(1) O ŽTK sistemih in TKn, ki so po 5. členu tega pravilnika uvrščene v 1. ali 2. kategorijo, se mora voditi knjiga o spremljanju del, pregledih in napakah.
(2) Podrobna vsebina vodenja evidence se določi v navodilih za vzdrževanje za posamezno TKn.
(3) Za TKn in ŽTK sisteme, kjer je to tehnično mogoče, se vsi posegi, spremembe in napake zapisujejo kot datoteka zgodovine dogodkov na elektronskem mediju. Pri tem veljajo enaka določila o hranjenju kot za papir.
(4) Za vodenje evidenc je odgovoren vodja organizacijske enote vzdrževanja za osamezene TKn in/ali ŽTK sisteme.
(5) Izvajalec vzdrževanja lahko predlaga tudi drugačen način vodenja evidenc, pri tem pa mora biti zagotovljen vsaj enak obseg vsebine, kot je to predpisano s tem pravilnikom. Predlog mu potrdi pooblaščeni upravljavec oziroma upravljavec.

(1) Po izteku življenjske dobe naprave, kakršno predvidi proizvajalec, se mora redno vzdrževanje opravljati s:
– pogostejšimi pregledi;
– preventivno zamenjavo kritičnih delov naprav.
(2) O stanju naprav in njihovi izrabljenosti mora izvajalec vzdrževanja najmanj šest mesecev pred iztekom njihove življenjske dobe pisno obvestiti pooblaščenega upravljavca in/ali upravljavca. Obvestilo mora vsebovati:
– predlog ukrepov za zagotovitev normalnega delovanja TKn in
– oceno predvidenega povečanja stroškov vzdrževanja.
(3) Če predlagani ukrepi iz prejšnjega odstavka niso uvedeni, naprava pa brez tega ne bi več zagotavljala varnosti in urejenosti železniškega prometa, jo mora izvajalec vzdrževanja izločiti iz obratovanja in o tem obvestiti upravljavca in/ali pooblaščenega upravljavca.

(1) Pooblaščeni upravljavec nadzira stanje ŽTK omrežja in njegovo vzdrževanje.
(2) Upravljavec nadzira delo pooblaščenega upravljavca in ima pravico do vpogleda v obvezne evidence, ki so predpisane s tem pravilnikom.

(1) Delavci izvajalca vzdrževanja, določeni v prvem in drugem odstavku 32. člena, morajo imeti zagotovljen samostojen dostop do vseh tehničnih prostorov, v katerih se nahajajo naprave, ki jih mora izvajalec vzdrževati, če imajo opravljen strokovni izpit v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 32. člena tega pravilnika. Če so v tehničnem prostoru nameščene tudi druge naprave, ki niso predmet vzdrževanja, delavci izvajalca vzdrževanja v njih ne smejo posegati.
(2) O vstopu v prostore, navedene v tem členu, se vodi knjiga vstopov. Vanjo tisti, ki jim je dovoljen vstop v te prostore, vpisujejo naslednje podatke: ime in priimek osebe, podatki o času vstopa, namen vstopa, čas zapustitve prostora.
(3) Delavec izvajalca vzdrževanja mora imeti zagotovljen samostojen dostop ali dostop v spremstvu tretje osebe tudi v prostore, ki niso tehnični, če je v njih nameščena telekomunikacijska oprema, ki jo osebje izvajalca vzdržuje.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti osebje izvajalca vzdrževanja poučeno tudi o drugačnih delovnih razmerah v teh tehničnih prostorih in ustreznih varnostnih ukrepih. Izobraževanje o tem se izvaja v sklopu rednih izobraževanj, v skladu s predpisom, ki ureja to področje.
(5) Vsi drugi smejo v tehnične prostore vstopati samo v spremstvu osebe, ki sme v prostore samostojno vstopati.

(1) Z investicijskim vzdrževanjem se mora omogočiti, da lahko ŽTK sistem ali TKn ostane v obratovanju ob predpisanem rednem vzdrževanju.
(2) Investicijsko vzdrževanje se načrtuje na podlagi tehničnih elaboratov za vsako TKn ali ŽTK sistem posebej. Elaborat mora prikazati trenutno tehnično stanje TKn ali ŽTK sistema, predlog vsebine in obsega del. Glede na vrsto TKn ali ŽTK sistema, predvsem glede na vpliv na varnost, se morajo v elaboratu določiti tudi posebni pogoji, pod katerimi se morajo opraviti določena dela.
(3) Izdelava elaborata je obvezna za večja vzdrževalna dela, pri katerih se posega v naprave, ki so v skladu s 5. členom tega pravilnika razvrščene v 1. ali 2. kategorijo, in bi bil pri tem moten ali oviran varen in urejen železniški promet.
(4) Elaborat izdela izvajalec vzdrževanja.
(5) Po opravljenih delih investicijskega vzdrževanja mora izvajalec vzdrževanja ustrezne spremembe vnesti v vso ustrezno dokumentacijo.

(1) V primeru ugotovljene ali javljene napake se mora takoj začeti z aktivnostmi za njeno odpravo.
(2) V primeru ugotovljene ali javljene motnje, se aktivnosti za njeno odpravo lahko začnejo takrat, ko je to z vidika optimalne izrabe virov izvajalca vzdrževanja najbolj primerno. Rok začetka odpravljanja motnje ne sme biti daljši od 72 ur.
(3) Odprave napak in motenj so predpisane v navodilu za vzdrževanje za posamezno TKn ali ŽTK sistem.
(4) Pri odpravi imajo napake prednost pred motnjami.
(5) Pri odpravi napak imajo prednost napake na TKn in ŽTK sistemih, ki so uvrščeni v 1. kategorijo pred napakami na TKn ali ŽTK sistemih, ki so uvrščeni v 2. kategorijo. Napake na TKn in ŽTK sistemih, ki so uvrščeni v 1. ali 2. kategorijo imajo prednost pred napakami na TKn in ŽTK sistemih, ki so uvrščeni v 3. kategorijo.
(6) Uporabniki TKn in ŽTK sistemov morajo javiti napake na v naprej znano telefonsko številko, faks ali elektronski naslov, ki morajo biti dostopni 24 ur na dan in 365 dni v letu.
(7) Če se napake sporoča na telefonsko številko, mora biti zagotovljen ustrezen način registriranja pogovorov, kar se šteje kot dokazno sporočena napaka.
(8) Napake, ki se sporočajo na faks ali elektronski naslov, se štejejo kot dokazno sporočene. Pošiljatelj sporočila o napaki mora v tem primeru poleg dokumenta, s katerim obvešča o napaki, shraniti tudi dokument, ki potrjuje uspešno oddajo sporočila. Ta dokument mora obsegati čas oddaje, podatek o prejemniku, potrditev pravilnosti prenosa sporočila.
(9) Postopek nadaljnjega posredovanja obvestila o nastali motnji ali napaki predpiše izvajalec vzdrževanja z notranjim predpisom, v skladu s svojo organiziranostjo. Pri tem mora izpolniti vse zahteve, ki so za odpravo motenj in napak predpisane s tem pravilnikom.
(10) Izvajalec vzdrževanja mora voditi evidenco o sprejetih obvestilih o motnjah in napakah.
(11) Za odpravljanje napak in motenj je odgovoren vodja organizacijske enote vzdrževanja za posamezne TKn in/ali ŽTK sisteme oziroma pristojni vodilni delavec izvajalca vzdrževanja.

(1) Od tedaj, ko je bila izvajalcu vzdrževanja v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika napaka sporočena, pa do tedaj, ko vzdrževalec odpravi napako, ne sme preteči več kot:
– 3 ure – na glavnih progah,
– 6 ur – na regionalnih progah.
(2) Ob večjih napakah, ki so posledica naravnih nesreč, izrednih dogodkov, atmosferskih praznjenj ali drugih izrednih situacij, se roki za odpravo napak podaljšajo glede na obseg napake.
(3) Ne glede na časovne omejitve, določene v prvem odstavku tega člena, mora izvajalec skrbeti, da se napako odpravi v najkrajšem možnem času.

(1) Šteje se, da je napaka odpravljena, ko naprava deluje in je o tem obveščen uporabnik. Za posredovanje sporočila o odpravi napake uporabniku se smiselno uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka 41. člena tega pravilnika. Sporočilo o odpravi napake lahko uporabniku posreduje tudi vzdrževalni delavec osebno. Če uporabnik vodi pisno evidenco javljenih napak, vzdrževalni delavec s svojim podpisom v tej evidenci potrdi odpravo napake.
(2) Uporabnik in izvajalec vzdrževanja s pisnim dogovorom, na podlagi tega pravilnika in drugih predpisov, ki to področje urejajo, podrobno opredelita način sporočanja o nastanku in odpravi napake, ter vse s tem povezane podatke in postopke.

(1) Izvajalec mora o vseh ugotovljenih in sporočenih motnjah in napakah voditi evidenco.
(2) Evidenca mora obsegati vsaj:
– datum in čas nastanka motnje ali napake,
– datum in čas prejema obvestila ali datum in čas ugotovitve motnje ali napake,
– lokacijo, kjer je motnja ali napaka nastala (postaja, kilometer proge),
– vrsto naprave ali sistema na katerem je motnja ali napaka nastala,
– vzrok nastanka motnje ali napake in
– datum in čas odprave (nastale motnje ali napake).
(3) Na podlagi evidence mora izvajalec vzdrževanja pripraviti enkrat na leto analizo motenj in napak, ki jo posreduje pooblaščenemu upravljavcu in/ali upravljavcu.

(1) Vsa vzdrževalna dela se morajo načrtovati in izvajati tako, da ni ogrožena varnost in da ni moten tehnološki proces izvajanja železniškega prometa in drugih poslovnih funkcij.
(2) Če vzdrževalnih del ni mogoče organizirati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se mora vzdrževanje TKn in ŽTK sistemov uskladiti s pristojnimi službami za vodenje prometa. Delo je treba načrtovati ter izvajati v času:
– zapor, zaradi del na drugih objektih ali napravah;
– manjše prometne obremenitve ali
– presledkov med vožnjami vlakov.
(3) Ko vzdrževalnih posegov ni mogoče izvajati tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, se TKn ali ŽTK sistem izloči iz obratovanja v času vzdrževanja. Pri tem mora izvajalec vzdrževanja, v okviru svojih možnosti, zagotoviti varno odvijanje prometa, zlasti pri izvajanju vzdrževalnih del na TKn in ŽTK sistemih, ki so v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega pravilnika razporejeni v 1. ali 2. kategorijo. Varno odvijanje prometa se zagotovi s tehničnimi sredstvi in z ustreznim načinom vodenja prometa. To je treba za vsak posamezen tip TKn ali ŽTK sistema predpisati v navodilu za vzdrževanje.
(4) Obvestilo o načrtovani delni izločitvi se mora poslati pristojni prometni službi najmanj sedem dni prej. Pristojna služba za vodenje železniškega prometa mora v času izločitve zagotoviti varno odvijanje prometa v skladu s prometnimi predpisi.

(1) Kadar se med rednim obratovanjem ŽTK sistemov in/ali TKn pojavijo nepravilnosti, vzrokov zanje pa ni mogoče ugotoviti, ali če se domneva, da gre za sistemsko nepravilnost ali nepravilno uporabo, lahko izvajalec vzdrževanja, lastnik ali pooblaščena oseba uporabnika, zahteva, da se te naprave komisijsko pregledajo in preizkusijo.
(2) Komisijski pregled in preizkus se lahko zahteva zlasti zaradi:
– možnosti odkrivanja sistemskih napak v projektu ali pri vgradnji,
– suma, da se naprava ni uporabljala po predpisih oziroma da se še vedno ne uporablja v skladu z njimi,
– izrednih dogodkov,
– večkratnih in ponavljajočih se nepravilnosti, za katere niso bili ugotovljeni vzroki, kljub temu, da je bilo vse narejeno za to,
– ugotavljanja stanja naprav, ko so tako stare ali dotrajane, da kljub rednemu vzdrževanju ni več mogoče zagotavljati njihovega zanesljivega delovanja, ali
– drugih razlogov, ki jih določi pooblaščena oseba izvajalca.
(3) Če odgovorna pooblaščena oseba izvajalca vzdrževanja ugotovi upravičenost zahteve po komisijskem pregledu, določi sestavo komisije, rok pregleda in predmet pregleda. Komisiji mora pisno predložiti dotedanje ugotovitve in pojasniti vzroke za sklic komisije.
(4) Ne glede na to, kdo je podal vlogo za komisijski pregled, je sestava komisije naslednja:
– predstavnik izvajalca vzdrževanja,
– predstavnik tiste stranke, ki je sklic zahtevala in
– strokovnjak za tehnična vprašanja za določen sistem ali napravo.
(5) Po potrebi se v komisijo vključijo tudi predstavniki uporabnika, proizvajalca, projektanta, izvajalca gradnje, inšpekcijskih služb in drugi.
(6) V zapisniku komisije mora biti navedeno, v kakšnem stanju je naprava, kateri so vzroki za takšno stanje in katere ukrepe je treba izvesti, da bo vzpostavljeno zahtevano stanje.
(7) Izvajalec vzdrževanja lahko zahteva komisijski pregled tudi:
– pred prevzemom naprav v vzdrževanje po končanju večjih vzdrževalnih ali investicijskih del ali
– pred potekom garancijskega roka.

(1) Izvajalec vzdrževanja z dnem prevzema dokumentacije o vzdrževanju, prevzema vso skrb zanjo in je odgovoren za njeno popolnost in ažurnost.
(2) Vsa dela na napravah se morajo sprotno vpisovati v to dokumentacijo.
(3) Vodenje, ažuriranje, hranjenje in spremljanje sprememb na tehnični dokumentaciji se opravlja v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Za dela iz prejšnjega odstavka je odgovoren vodja organizacijske enote vzdrževanja za posamezne TKn in/ali sisteme ŽTK oziroma pristojna organizacijska enota v sklopu izvajalca vzdrževanja.

Izvajalec vzdrževanja mora vzdrževalna dela organizirati tako, da je zagotovljena največja možna varnost premoženja in ljudi.

(1) Do začetka zimskega obdobja mora izvajalec vzdrževanja posebej skrbno preveriti delovanje TKn in ŽTK sistemov, ki služijo za komunikacijo s proge in na postajnih območjih, in odpraviti ugotovljene motnje in napake.
(2) Izvajalec vzdrževanja mora upoštevati tudi določila drugih železniških predpisov, ki urejajo to področje.

Redundanca se mora v skladu z drugim in tretjim odstavkom 8. člena tega pravilnika vzpostaviti za obstoječe ŽTK sisteme in TKn v roku desetih let od dneva uveljavitve tega pravilnika.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati naslednji predpisi:
– tehnični pogoji za visokofrekvenčne naprave sistema V-300 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/67),
– pravilnik 401 – pravilnik o funkcionalnem sistemu zvez JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, 8/85) in
– pravilnik 405 – pravilnik o obsegu in vrstah telekomunikacijskih zvez, naprav in postrojev na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, z dne 9. 4. 1974).
(2) Do izdaje novih navodil za vzdrževanje se, če niso v nasprotju z določili tega pravilnika, še naprej uporabljajo določila naslednjih predpisov:
– navodilo za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih vodov in linij (Sl. glasnik ZJŽ, št. 20/55), in
– navodilo o vrstah in rabi telekomunikacijskih naprav in zvez (Sl. glasnik ZJŽ, št. 46/77),
– tehnični pogoji za dobavo in montažo opreme za radiodispečerske zveze na območju JŽ ter posebni pogoji za radiodispečerske zveze na območju JŽ (Sl. Glasnik ZJŽ, št. 6-7/73).
(3) Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati naslednji JUS standardi določeni v odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95): N.C1.801, N.C2.031, N.C2.180, N.C2.220, N.C2.270, N.C2.300, N.C2.301, N.C2.302, N.C2.310, N.C2.311, N.C2.320, N.C2.340, N.C2.341, N.C2.350, N.C2.351, N.C2.352, N.C2.353, N.C2.360, N.C2.370, N.C2.390, N.C2.391, N.C2.395 in N.C2.420.

(1) Seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij za ŽTK omrežje se mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti najkasneje do 31. 12. 2003.
(2) Do objave seznama slovenskih nacionalnih standardov ali tehničnih specifikacij se za skladne štejejo tisti sestavni deli ŽTK omrežja, ki izpolnjujejo najmanj takšne tehnične zahteve, kot so določene v odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95). Standardi JUS in JŽS so dostopni v knjižnici Slovenskih železnic d.d.
(3) Z dnem izdaje ustrezne tehnične specifikacije, vendar najkasneje z dnem objave seznama slovenskih nacionalnih standardov, preneha veljati odredba iz prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na standarde s področja tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati 1. junija 2003.