Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Janeza Žabote iz Pristave in drugih, na seji dne 13. marca 2003

1. Prvi odstavek 5. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/99) ni v neskladju z ustavo.
2. Prvi odstavek 13. člena, prvi odstavek 29. člena in prvi odstavek 35. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se razveljavijo.
3. Razveljavitev iz prejšnje točke začne učinkovati po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudniki izpodbijajo zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZKGZ), ker naj bi njegove določbe o območnih enotah, ki so obenem volilne enote, povzročale neenakopravnost članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: KGZ) pri zastopanju v Svetu KGZ, ki je najvišji organ zbornice. Navajajo, da je število članov KGZ po posameznih območnih enotah, ki jih določa 5. člen zakona, zelo različno.(1) Ne glede na različno številčno velikost posameznih območnih enot pa ZKGZ določa, da sestavljajo Svet KGZ iz prve volilne skupine po štirje člani iz vsake območne enote (prvi odstavek 13. člena). Posamezna območna enota pa predstavlja volilno enoto, v kateri se volijo člani Sveta KGZ (prvi odstavek 35. člena ZKGZ). Takšna ureditev naj bi kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave).
2. Pobudniki so predlagali začasno zadržanje izvrševanja 5. člena ZKGZ in odloka o razpisu prvih volitev v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 10/00).
3. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve je poslal mnenje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: odbor). Ta meni, da zakonska ureditev sestave in izvolitve članov Sveta KGZ ne zagotavlja enakopravnega zastopanja vseh članov zbornice. Navaja, da bi bilo treba izpodbijani zakon spremeniti in da je celo naložil vladi, naj pripravi predlog sprememb zakona. V poznejšem dopisu odbor sporoča, da je privolil v stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP), da bo pripravilo spremembe zakona, s katerimi bo zagotovilo enakopravno zastopanost članov zbornice, vendar naj bi se to zgodilo šele po sprejemu zakona, ki bo določil regionalno ureditev Slovenije. Ustavnemu sodišču je mnenje na navedbe v pobudi poslala tudi vlada. V njem navaja, da naj bi razdelitev na območne enote zagotavljala sorazmerno in s tem enakopravno zastopanost območnih enot v svetu zbornice. Meni, da enakopravna zastopanost ne pomeni tudi enake zastopanosti. Navaja, da so razlike v številu članstva po posameznih območnih enotah posledica neenakomerne poseljenosti prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Zato po njenem mnenju to ne predstavlja kršitve načela enakosti pred zakonom.

4. Ustavno sodišče je predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje 5. člena ZKGZ in odloka o razpisu prvih volitev v Svet KGZ, zavrnilo.
5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Pobudniki navajajo kot ustavno sporen samo prvi odstavek 5. člena ZKGZ.(2) Vendar je iz vsebine pobude razvidno, da naj bi bila sporna predvsem del prvega odstavka 13. člena ZKGZ(3) (del, ki se nanaša na prvo volilno skupino) in prvi odstavek 35. člena v povezavi s prvim odstavkom 29. člena ZKGZ.(4) Vsi navedeni členi, predvsem prvi odstavek 13. člena in prvi odstavek 35. člena ter prvi odstavek 29. člena urejajo sestavo in način volitev Sveta KGZ. Ustavno sodišče je zato presojalo določbe vseh navedenih členov, saj tvorijo povezano celoto. Navedene člene je presojalo samo v delu, ki se nanaša na volitve članov sveta iz prve volilne skupine, v katero sodijo pobudniki.(5)

6. KGZ je pravna oseba javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom zaradi varovanja in zastopanja interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva (1. člen in prvi odstavek 2. člena ZKGZ). Članstvo v KGZ je za osebe, določene z ZKGZ, obvezno (8. člen). Obvezno je tudi plačevanje zborničnega prispevka (drugi odstavek 22. člena). KGZ je ustanovljena kot enovita pravna oseba, znotraj katere so organizirane kot oblika delovanja območne enote (1. in 5. člen ZKGZ). Območne enote niso pravne osebe.
7. Člen 12 ZKGZ določa obvezne organe zbornice. Najvišji je Svet KGZ, ki ga volijo vsi člani ZKGZ z volilno pravico (2. člen ZKGZ). Zakon določa, da je volilna pravica (volivcev iz prve volilne skupine) splošna in enaka (prvi odstavek 29. člena).
8. Prvi odstavek 5. člena ZKGZ ni v neskladju z ustavo. Določa, da se kot oblika delovanja zbornice ustanovijo v zakonu naštete območne enote. Ustanovitev območnih enot sama po sebi ne vpliva na ustavnost tistih določb zakona, ki urejajo volitve v Svet KGZ. Ali so z zakonom določene območne enote oblikovane ustrezno in ali primerno in kvalitetno zagotavljajo uresničevanje interesov članstva na določenem območju, ni vprašanje ustavnosti, katere ocena bi bila v pristojnosti ustavnega sodišča, temveč vprašanje primernosti oziroma ustrezne organiziranosti, kar spada v polje proste presoje zakonodajalca.
9. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je zakon določil število organizacijskih enot in jih poimenoval, ni pa določil območij, ki sestavljajo posamezno območno enoto. Ker niso bila določena območja, iz zakona tudi ni mogoče ugotoviti števila članov KGZ po posameznem območju. To samo po sebi ne bi bilo sporno, če ne bi ZKGZ določil (prvi odstavek 13. člena), da območne enote predstavljajo volilne enote za izvolitev Sveta KGZ. zakon določa, da se v vsaki volilni enoti izvoli v svet enako število članov. Pri tem ne upošteva števila volilnih upravičencev. Prvi odstavek 29. člena pa določa, da se volijo člani sveta zbornice na podlagi splošne in enake volilne pravice.
10. Takšna ureditev je v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena ustave, zlasti z načelom jasnosti in določnosti predpisa. To načelo zahteva, da so predpis oziroma posamezne njegove določbe razumljive in jasne, tako da jih naslovljenci razumejo. Iz predpisa mora biti razvidno, kaj zahteva od naslovnikov oziroma kakšne pravice oziroma upravičenja daje. Iz navedenih zakonskih določb ni mogoče ugotoviti, katera območja spadajo v posamezno območno enoto. Zato ni mogoče ugotoviti števila članov zbornice po posameznem območju in, ker predstavljajo območne enote tudi volilne enote, ni mogoče ugotoviti števila volilnih upravičencev po posamezni volilni enoti.
11. ZKGZ je v prvem odstavku 29. člena določil, da se člani Sveta KGZ volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice. V prvem odstavku 13. člena in v prvem odstavku 35. člena pa določa, da se v vsaki volilni enoti izvolijo štirje člani. Območja volilnih enot, ki obsegajo območne enote, kot jih je opredelil statut Kmetijske gozdarske zbornice (43. člen, Uradni list RS, št. 64/01 in nasl.), so po številu članov oziroma volilnih upravičencev zelo različna. Po podatkih, ki jih je poslala vlada, je v najmanjši enoti 3.889, v največji pa 26.392 volilnih upravičencev. Načelo enake volilne pravice pomeni predvsem, da ima vsak glas približno enako težo oziroma da se na približno enako število volilnih upravičencev (članov KGZ) voli približno enako število članov Sveta KGZ. Tega načela, ki ga izrecno določa prvi odstavek 29. člena, pa zakon v nadaljnjih členih, ki podrobneje določajo volitve članov sveta, ne upošteva, temveč izhaja iz načela, da ima vsaka volilna enota (območna enota) enako število članov sveta ne glede na število članov v volilni enoti. Tudi iz mnenj pristojnega odbora Državnega zbora izhaja, da je bilo stališče zakonodajalca, da bi morale volitve v svet upoštevati načelo enake volilne pravice. Pristojni odbor je celo naložil vladi, naj pripravi spremembe zakona, ki bodo v večji meri zagotovile sorazmerno zastopanost članov iz posameznih območnih enot glede na število članov v posamezni volilni enoti ob upoštevanju načela enake volilne pravice. Zakonske določbe, ki so nejasne in v takšnem medsebojnem neskladju, da ga ni mogoče odpraviti s pravili interpretacije predpisov, so v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena ustave.
12. Ustavno sodišče je zato določbe ZKGZ, navedene v 2. točki izreka odločbe razveljavilo. Ker bi s takojšnjo razveljavitvijo nastala protiustavna pravna praznina, je določilo, da začne razveljavitev učinkovati po poteku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem je dalo zakonodajalcu dovolj časa, da še pred naslednjimi volitvami v Svet KGZ uzakoni nove določbe o sestavi in volitvah članov sveta.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 43. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Kot primer navajajo razmerje med Območno enoto Murska Sobota, ki šteje 26.000 članov in Območno enoto Kočevje, ki šteje 1400 članov.
(2) Prvi odstavek 5. člena se glasi: “V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote: Brežice, Celje, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec.”
(3) Prvi odstavek 13. člena se glasi: “Svet zbornice ima po šest članov iz območja vsake območne enote iz 5. člena tega zakona, pri čemer se iz prve volilne skupine volijo štirje člani sveta, iz druge volilne skupine pa dva člana sveta.”
(4) Prvi odstavek 35. člena se glasi: “Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli štiri člane. Volilna enota obsega območje območne enote.”
(5) Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe (9. člen ZKGZ). Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe (10. člen ZKGZ).