Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/02 in 16/03) ter 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94. 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in 52/02), v zadevi lastninskega preoblikovanja Pozavarovalnice Sava, d.d., Dunajska cesta 56, Ljubljana, ki jo zastopajo Dušan Čeč, predsednik uprave, Vladimir Kobe, namestnik predsednika uprave, Borut Jezeršek, član uprave, in Sergej Rusjan, član uprave, na predlog ministra, pristojnega za finance, je Vlada Republike Slovenije na 14. redni seji dne 27. 3. 2003 pod točko 2C izdala naslednjo

1. Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da je na izhodiščni dan (1. 1. 1991) vrednost celotnega kapitala Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, Dunajska 56, Ljubljana, znašala 74,392.889 SIT, od tega nenominirani kapital znaša 63,564.122 SIT oziroma 85,44%, nominirani kapital pa 10,828.767 SIT oziroma 14,56%.
2. Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da je bila v času po izhodiščnem dnevu (1. 1. 1991) na podlagi sklepov skupščine Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, po posameznih letih izplačana udeležba na dobičku (dividende) delničarjem nominiranega kapitala, zaradi česar so po izplačilih dividend nastale spremembe na deležu nenominiranega kapitala, in sicer:
– po izplačilu dividend v letu 1995 znaša delež nenominiranega kapitala 93,88%,
– po izplačilu dividend v letu 1996 znaša delež nenominiranega kapitala 96,63%,
– po izplačilu dividend v letu 1997 znaša delež nenominiranega kapitala 99,81%,
– po izplačilu dividend v letu 1998 znaša delež nenominiranega kapitala 100%.
Ne glede na ugotovitev iz prejšnjega odstavka te točke je ob upoštevanju vrednosti registriranega nominiranega kapitala v višini 10,500.000 SIT, ugotovljeno, da znaša usklajeni delež nenominiranega kapitala po izplačilu dividend znanim delničarjem na dan zadnje spremembe (31. 12. 2000) 99,8665%, usklajeni delež nominiranega kapitala v kapitalu Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana pa znaša 0,1335%.
3. Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da znaša vrednost celotnega kapitala Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, na dan zadnje spremembe (31. 12. 2000) 10.497,165.741 SIT.
4. Osnovni kapital Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, se uskladi tako, da se osnovni kapital poveča iz sredstev družbe za nenominiran kapital v višini 7.852,019.000 SIT, in sicer se v osnovni kapital preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala, ki so izkazane v bilanci stanja na dan 31. 12. 2000: neregistriran nenominirani kapital v višini 86,337.297 SIT, revalorizacijski popravek kapitala v višini 1.785,853.012 SIT, preneseni dobiček v višini 4.373,719.867 SIT, nerazporejeni dobiček v višini 1.321,845.388 SIT ter del postavke rezerv v višini 284,263.436 SIT.
Na podlagi povečanja osnovnega kapitala bo družba za nenominiran kapital izdala 7.852.019 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 1.000 SIT, ki v celoti pripadejo upravičencem do lastninjenja.
5. Osnovni kapital Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, po povečanju znaša 7.862,519.000 SIT in je razdeljen na 7.862.519 delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 1.000 SIT. V osnovnem kapitalu znaša delež kapitala, ki pripada znanim delničarjem, 0,1335%, kar predstavlja 10.500 delnic v skupni nominalni vrednosti 10,500.000 SIT, delež nenominiranega kapitala pa znaša 99,8665%, kar predstavlja 7.852.019 delnic v skupni nominalni vrednosti 7.852,019.000 SIT.

Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (v nadaljevanju: ZLPZ-1) je uredil način določitve deleža nenominiranega kapitala v kapitalu zavarovalnic oziroma pozavarovalnice, prenos delnic, izdanih za nenominirani kapital v kapitalu zavarovalnic oziroma pozavarovalnice na skrbnika, način določitve upravičencev do delnic za nenominirani del kapitala zavarovalnice oziroma pozavarovalnice ob upoštevanju pričakovanih upravičenj po 123. in 123.a členu zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (v nadaljevanju: ZTSPOZ90; Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90) in prenos navedenih delnic v last teh upravičencev (prvi odstavek 1. člena). Delež nenominiranega kapitala iz 3. člena tega zakona ugotovi na podlagi računovodskih izkazov pozavarovalnice Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju: Inštitut) ter o tem izdela poročilo (prvi odstavek 9. člena). Po prejemu poročila iz tretjega odstavka 9. člena zakona in morebitnega mnenja Inštituta, vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, z odločbo: 1. ugotovi delež nenominiranega kapitala na izhodiščni dan, vse spremembe tega deleža po izhodiščnem dnevu in usklajeni delež tega kapitala na dan zadnje spremembe; 2. ugotovi vrednost celotnega kapitala zavarovalnice na dan zadnje spremembe; 3. odloči, ali se osnovni kapital zavarovalnice uskladi na podlagi 7. oziroma 8. člena tega zakona; 4. v skladu s 7. oziroma 8. členom tega zakona ugotovi znesek usklajenega osnovnega kapitala, število delnic in nominalno vrednost delnic, na katerega je razdeljen, število novih delnic, ki se izdajo za nenominirani kapital, ter število delnic, ki pripadajo znanim delničarjem (prvi odstavek 11. člena ZLPZ-1). Cilj ZLPZ-1 kot posebnega zakona je, da določi titularja nenominiranemu kapitalu in opredeli razmerja med nenominiranim in nominiranim kapitalom ob doslednem upoštevanju načela enakosti obeh kapitalov. Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Pozavarovalnica), ko se je 28. 12. 1990 pravno organizacijsko preoblikovala v delniško družbo, ni olastninila družbenega kapitala niti ovrednotila deleža družbenega kapitala v celotnem kapitalu Pozavarovalnice, ker za to ni imela pravne podlage. ZLPZ-1 je torej predpis prehodnega značaja, ki ima namen urediti razmerja med nenominiranim in nominiranim kapitalom in določiti upravičence do delnic za nenominirani del kapitala ter prenos delnic v last upravičencev. Pri določanju deleža nenominiranega družbenega kapitala v celotnem kapitalu Pozavarovalnice ZLPZ-1 izhaja iz stanja, ko sta se oba kapitala pomešala (to je ex lege 1. 1. 1991 – izhodiščni dan), torej ko so se vzpostavila dejanska razmerja med obema vrstama kapitala. S tem ko se določijo razmerja in deleži v osnovnem kapitalu Pozavarovalnice, se določijo tudi pravice upravičencev do deležev, ki izhajajo iz tega naslova.

V skladu s predpisano metodo in uporabo podatkov iz računovodskih izkazov je Inštitut ugotovil razmerja od izhodiščnega dne pa do dne zadnje spremembe. Skladno z določilom 9. člena ZLPZ-1 je Inštitut izdal Poročilo o ugotovitvi deleža nenominiranega kapitala v Pozavarovalnici, ki ga je Vlada Republike Slovenije prejela dne 23. 7. 2002, kopijo tega poročila pa je Vlada Republike Slovenije dne 24. 7. 2002 posredovala Ministrstvu za finance, ki je skladno z določilom prvega odstavka 11. člena ZLPZ-1 dolžno pripraviti to odločbo. Iz Poročila Inštituta izhaja, da je na dan 1. 1. 1991 vrednost celotnega kapitala Pozavarovalnice znašala 74,392.889 SIT, vrednost nenominiranega kapitala 63,564.122 SIT oziroma 85,44%, višina nominiranega kapitala pa je znašala 10,828.767 SIT oziroma 14,56%, (podatki iz Tabele 1, ki je priloga Poročilu). Delež nenominiranega kapitala je opredeljen kot razmerje med vrednostjo celotnega kapitala Pozavarovalnice, zmanjšanega za vrednost nominiranega kapitala na izhodiščni dan, in vrednostjo celotnega kapitala Pozavarovalnice na isti dan (prvi odstavek 3. člena). Izhodiščni dan pa je skladno z ZLPZ-1 1. 1. 1991 ali dan, na katerega je bila sestavljena otvoritvena bilanca stanja delniške družbe, ki je nastala s preoblikovanjem pozavarovalne skupnosti po določbah ZTSPOZ90, če ta dan ni bil 1. 1. 1991 (3. točka drugega odstavka 2. člena). Pozavarovalnica se je pravno organizacijsko preoblikovala v delniško družbo 28. 12. 1990, vendar ni sestavila otvoritvene bilance, zaradi česar je Inštitut izhodiščni delež nenominiranega kapitala ugotovil na dan 1. 1. 1991 na podlagi podatkov (začetno stanje) v bilanci stanja Pozavarovalnice na dan 31. 12. 1991. Glede na zakonske določbe, ki so veljale v času preoblikovanja Pozavarovalnice, je zakonodajalec v ZLPZ-1 postavil merila za določanje razmerij med nominiranim in nenominiranim kapitalom. Višina nenominiranega družbenega kapitala izhaja iz računovodskih izkazov Pozavarovalnice, pri čemer so bili ti izkazi pripravljeni skladno s takrat veljavnimi predpisi in so dejansko odražali realno vrednost nenominiranega družbenega kapitala. Tudi lastniki nominiranega kapitala so navedene računovodske izkaze sprejeli kot ustrezne računovodske izkaze, ki odražajo realno vrednost nenominiranega družbenega kapitala, kar je bilo skladno z določilom 121. člena ZTSPOZ90. Način ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala po določbah ZLPZ-1 je tako omogočil, da sta nenominirani in nominirani kapital izenačena, torej ni niti ena skupina privilegirana v primerjavi z drugo. Na način ugotavljanja razmerij med nenominiranim kapitalom in kapitalom znanih lastnikov niti Pozavarovalnica niti Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana nista imeli pripomb, saj so razmerja določena glede na dejansko stanje v času, ko so se ta razmerja vzpostavila, torej ob ustanovitvi delniške družbe kot kapitalske družbe.

Uskladitev deleža nenominiranega kapitala v celotnem kapitalu zavarovalnice se v primeru izplačila dobička znanim delničarjem po izhodiščnem dnevu (1. 1. 1991) opravi tako, da se najprej ugotovi znesek dividende, ki pripada nenominiranemu kapitalu. Ta znesek se ugotovi upoštevaje znesek dividend, ki je bil izplačan znanim delničarjem, in deleža, ki ga ima ob uskladitvi oziroma ob vsaki nadaljnji spremembi razmerja med obema vrstama kapitala nenominirani kapital v celotnem kapitalu Pozavarovalnice (prvi odstavek 4. člena ZLPZ-1). Citirana določba predstavlja temeljno načelo uskladitve deleža nenominiranega kapitala zaradi izplačila dobička v letih po izhodiščnem dnevu, nadaljnji odstavki istega člena pa predstavljajo njeno izvedbo. Iz Poročila Inštituta, na katerega Vlada Republike Slovenije opira svojo dokazno oceno (glede izplačil dividend in zaradi tega spreminjanja deležev) izhaja, da je Pozavarovalnica v času po 1. 1. 1991 izplačevala dividende delničarjem nominiranega kapitala, zaradi česar so nastale spremembe v deležu nenominiranega kapitala. Tako so bile v letu 1995 izplačane dividende v znesku 33.904.331 SIT (sklep skupščine z dne 17. 7. 1995), zaradi česar je po izplačilu znašal delež nenominiranega kapitala 93,88%; v letu 1996 so bile izplačane dividende v znesku 23,012.565 SIT (sklep skupščine z dne 16. 7. 1996), zaradi česar je po izplačilu znašal delež nenominiranega kapitala 96,63%; v letu 1997 so bile izplačane dividende v znesku 38,882.029 SIT (sklep skupščine z dne 1. 7. 1997), zaradi česar je po izplačilu znašal delež nenominiranega kapitala 99,81%; v letu 1998 so bile izplačane dividende v znesku 46,975.928 SIT (sklep skupščine z dne 30. 6. 1998), zaradi česar je po izplačilu znašal delež nenominiranega kapitala 100%. Pozavarovalnica pa je dividende izplačevala tudi v letu 1999 (v znesku 43,284.964 SIT – sklep skupščine z dne 30. 6. 1999), v letu 2000 (v znesku 46,574.618 SIT – sklep skupščine z dne 6. 7. 2000) in v letu 2001 (v znesku 26,498.491 SIT – sklep skupščine z dne 6. 7. 2001), vendar pa navedena izplačila niso spreminjala višine usklajenega deleža nenominiranega kapitala, ki je že po izplačilu dividend v letu 1998 dosegel 100%. To pomeni, da je po metodologiji, ki jo predpisuje določba 4. člena ZLPZ-1 v celotnem kapitalu Pozavarovalnice na dan zadnje spremembe (31. 12. 2000) le še nenominirani kapital. Toda ne glede na navedeno, je morala Vlada Republike Slovenije pri ugotavljanju usklajenega deleža nenominiranega kapitala upoštevati vrednost registriranega delniškega kapitala v višini 10,500.000 SIT, saj zakon (ZLPZ-1) ne predvideva možnosti razveljavitve že izdanih delnic znanim delničarjem. Vsled navedenega se je usklajeni delež nenominiranega kapitala po izplačilu dividend znanim delničarjem na dan zadnje spremembe (31. 12. 2000) skladno s Poročilom Inštituta zmanjšal na 99,8665%. Usklajeni delež nominiranega kapitala v kapitalu Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana pa znaša 0,1335%.

Sedmi odstavek 4. člena ZLPZ-1 določa, da se v primeru, če je Pozavarovalnica v obdobju od 1. 1. 2001 do dne dokončnosti te odločbe sprejela sklep o delitvi dobička za poslovna leta do vključno leta 2000, šteje kot dan zadnje spremembe 31. 12. 2000. Ker je Pozavarovalnica v letu 2001 sprejela sklep o delitvi dobička za poslovno leto 2000 oziroma za prejšnja leta, je Vlada Republike Slovenije sledila Poročilu Inštituta, ki je kot dan zadnje spremembe štel 31. 12. 2000 in na ta datum ugotovil, da znaša vrednost celotnega kapitala Pozavarovalnice 10.497,165.741 SIT.

ZLPZ-1 je uzakonil načela za uskladitev osnovnega kapitala in števila delnic na dva načina, in sicer s povečanjem osnovnega kapitala ali z združitvijo delnic. Če ima zavarovalnica ali pozavarovalnica zadosti lastnih virov, se uskladitev opravi s povečanjem osnovnega kapitala. Uskladitev s povečanjem osnovnega kapitala se izvede tako, da se osnovni kapital poveča iz sredstev družbe za toliko, da je razmerje med osnovnim kapitalom pred povečanjem in osnovnim kapitalom po povečanju enako razmerju med usklajenim nenominiranim kapitalom in celotnim kapitalom na dan zadnje spremembe (prvi odstavek 7. člena ZLPZ-1). Skladno z določilom četrtega odstavka 9. člena ZLPZ-1 je Inštitut predlagal, da se uskladitev opravi skladno z določbo 7. člena. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je uskladitev s povečanjem osnovnega kapitala možna, in sicer se osnovni kapital lahko poveča iz sredstev družbe v višini 7.852,019.000 SIT, tako, da se v osnovni kapital preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala, ki so izkazane v bilanci stanja na dan 31. 12. 2000: neregistriran nenominirani kapital v višini 86,337.297 SIT, revalorizacijski popravek kapitala v višini 1.785,853.012 SIT, preneseni dobiček v višini 4.373,719.867 SIT, nerazporejeni dobiček v višini 1.321,845.388 SIT ter del postavke rezerv v višini 284,263.436 SIT. Na podlagi povečanja osnovnega kapitala bo družba izdala 7.852.019 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 1.000 SIT, ki v celoti pripadejo nenominiranemu kapitalu (7. člen zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic) in se po vpisu pravnih posledic lastninjenja nenominiranega kapitala v sodni register izdajo upravičencem do lastninjenja – to je na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 21. člena ZLPZ-1 Slovenski odškodninski družbi, d.d., Ljubljana. S takim načinom povečanja osnovnega kapitala se notranja struktura razmerij med kapitalom, ki pripada znanim delničarjem in nenominiranim kapitalom na dan zadnje spremembe ne spreminja. Tako povečan osnovni kapital Pozavarovalnice znaša 7.862,519.000 SIT in je razdeljen na 7.862.519 delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 1.000 SIT. V osnovnem kapitalu znaša delež kapitala, ki pripada znanim delničarjem, 0,1335%, kar predstavlja 10.500 delnic v skupni nominalni vrednosti 10,500.000 SIT, delež nenominiranega kapitala pa znaša 99,8665%, kar predstavlja 7.852.019 delnic v skupni nominalni vrednosti 7.852,019.000 SIT. Za povečanje osnovnega kapitala Pozavarovalnice se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 334. člena zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/01), Pozavarovalnica pa mora po vpisu pravnih posledic lastninjenja nenominiranega kapitala v sodni register izdati Slovenski odškodninski družbi, d.d., Ljubljana, nove delnice v nominalni vrednosti, ki ustreza povečanju osnovnega kapitala (tretji odstavek 7. člena).

A) Na Poročilo Inštituta je Pozavarovalnica dne 19. 8. 2002 vložila Pripombe, v katerih navaja, da se ne strinja z izračunom usklajenega deleža nenominiranega kapitala in s predlogom uskladitve osnovnega kapitala Pozavarovalnice, da pa nima pripomb na ugotovljeni izhodiščni delež nenominiranega kapitala. V nadaljevanju Pozavarovalnica ugotavlja, da za poslovni leti 1994 in 1996 ni obračunala in plačala davka od dobička pravnih oseb, zato je bila dolžna po 32. členu zakona o davku od dobička pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO; Uradni list RS, št. 72/93, 20/95 in 34/96) plačati posebno akontacijo za davek od dobička glede na izplačane dividende za navedeni poslovni leti. V svojem izračunu je Inštitut pri prilagoditvah deleža nenominiranega kapitala na osnovi izplačil dobička uporabil skupni znesek, ki predstavlja tako izplačano dividendo delničarjem kot tudi posebno akontacijo davka od dobička (bruto dividenda). Po mnenju Pozavarovalnice bi moral Inštitut pri svojem izračunu po načelu enakega obravnavanja nenominiranega in nominiranega kapitala, upoštevati le dejanska izplačila delničarjem (neto dividende), kar utemeljuje zlasti z dejstvom, da je tudi upravičenec za nenominiran kapital prejemnik celotnega bruto zneska izplačila iz dobička oziroma ni dolžan plačati davka od dobička pravnih oseb na prejeto premoženje, zaradi česar ni upravičen do povečanja deleža svojega kapitala na osnovi plačane posebne akontacije.
Inštitut je v svojem mnenju do pripomb na Poročilo o ugotovitvi deleža nenominiranega kapitala v Pozavarovalnici Sava pojasnil, da skladno z 32. členom ZDDPO plača tisti, ki nakazuje deleže v dobičku posebno akontacijo davka od dobička za prejemnika deleža, torej v svojem imenu, vendar za njegov račun. Prejemnikov prihodek je bruto znesek pripadajočega deleža, ki vključuje tudi plačano akontacijo za davek od dobička. Vlada Republike Slovenije v celoti sledi argumentom Inštituta in dodaja, da se prejemki in izdatki izkazujejo v bruto zneskih tudi po petem odstavku 2. člena zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF; Uradni list, RS, št. 79/99, 56/02,124/00, 79/01, 30/02 in 110/02). Navedena določba namreč določa, da se vsi prejemki in izdatki izkazujejo v polnem (bruto) obsegu, kar pomeni, da so stališča Pozavarovalnice glede izkazovanja izplačil dobička v neto znesku brez pravne podlage. Tudi v primeru, da bi bile dividende nakazane osebam javnega prava (državi, javnim skladom, javnim zavodom itd.) bi moral izplačevalec izplačilo opraviti v bruto znesku in ne v neto. Prav zaradi upoštevanja načela enakega obravnavanja nenominiranega in nominiranega kapitala pri izračunu sorazmernega zneska dividende, ki pripada nenominiranemu kapitalu, je torej potrebno upoštevati celoten znesek zmanjšanja kapitala zaradi izplačila dividend delničarjem (bruto dividende).
B) Pozavarovalnica v svojih pripombah nadalje navaja, da bi moral Inštitut pri izračunu usklajenega deleža nenominiranega kapitala upoštevati bilanco stanja na dan 31. 12. 1994, ki je bila izdelana še na podlagi zakona o računovodstvu (v nadaljevanju: ZRač, Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list RS, št. 42/90), saj je ta bilanca dejansko predstavljala letni obračun za leto 1994 in je bila v februarju 1995 tudi predložena Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju:APP), kakor določa Navodilo za uskladitev računovodskih evidenc zavarovalnic s slovenskimi računovodskimi standardi in kontnim okvirom (v nadaljevanju: Navodilo; Uradni list št. 3/95), ki ga je izdal Inštitut. Navodilo je sicer tudi določilo, da mora Pozavarovalnica zaradi zagotavljanja javnosti podatkov, ki izhajajo iz ZGD, APP dostaviti tudi bilanco stanja za poslovno leto 1994, sestavljeno na osnovi Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju: SRS). Po mnenju Pozavarovalnice pa je bila ta zahteva postavljena le zaradi informiranja javnosti in nadzornika zavarovalnic o učinkih prevrednotenja postavk iz izkaza stanja. Pozavarovalnica v nadaljevanju dodaja, da bi z uporabo podatkov iz izkaza, ki je bil pripravljen v skladu z ZRač, pomenilo, da vrednost prilagojenega kapitala na dan 31. 12. 1994 znaša 3.221,704.334 SIT, kar bi močno vplivalo na končni rezultat izračuna Inštituta.
Vlada Republike Slovenije se v celoti strinja z ugotovitvami Inštituta, ki se nanašajo na bilanco stanja za poslovno leto 1994 in ocenjuje, da pripombe Pozavarovalnice niso utemeljene. Za poslovna leta od vključno leta 1994 dalje se uporabljajo računovodski izkazi, sestavljeni v skladu s SRS (peti odstavek 4. člena ZLPZ-1), kar pomeni, da Inštitut ni imel pravne podlage za uporabo predpisov, na katere odkazuje Pozavarovalnica. Povedano z drugimi besedami, Inštitut je uporabil podatke, ki jih je predpisal ZLPZ-1. Res je sicer, da drugi odstavek 9. člena ZLPZ-1 določa, da mora Inštitut izdelati svoje poročilo na podlagi računovodskih izkazov, ki jih je Pozavarovalnica v skladu s predpisi predložila APP oziroma njenim pravnim prednicam, toda dejstvo, da je Pozavarovalnica v februarju 1995 predložila APP izkaze stanja za poslovno leto 1994, ki so bili pripravljeni še na podlagi ZRač in tudi bilanco stanja za poslovno leto 1994, sestavljeno na podlagi SRS, ne pomeni, da je pri usklajevanju nenominiranega kapitala možno uporabiti kateregakoli od teh dveh podatkov. ZLPZ-1 je v petem odstavku 4. člena izrecno določil, da se v postopku uskladitve deleža nenominiranega kapitala zaradi izplačila dobička usklajeni delež nenominiranega kapitala izračuna na podlagi računovodskih izkazov, sestavljenih v skladu s SRS, in sicer za poslovna leta od vključno 1994 dalje, na podlagi takih izkazov pa je poročilo tudi dejansko pripravljeno. V tem smislu je določilo drugega odstavka 9. člena ZLPZ-1 gledano v celoti skupaj z dolžnostjo APP, da mora predložiti Inštitutu vse računovodske izkaze zavarovalnic, tehnične narave, saj ureja le način, kako Inštitut pridobi potrebne podatke za svoje delo.
C) Glede uskladitve osnovnega kapitala pa Pozavarovalnica v svojih pripombah navaja, da se ne strinja z zmanjšanjem registriranega osnovnega kapitala nominiranih lastnikov, saj skupna nominalna vrednost delnic po uskladitvi, ki pripadajo nominiranim lastnikom, ne sme biti manjša od 10,500.000 SIT. Obenem pojasnjuje, da Inštitut ni upošteval sklepa skupščine Pozavarovalnice z dne 24. 1. 2001, na podlagi katerega je le-ta v delniško knjigo vpisala spremembo nominalnega zneska delnic iz 10.500 SIT na 1.000 SIT in predlaga, da Inštitut pri usklajevanju deleža nenominiranega kapitala s povečanjem osnovnega kapitala uporabi obstoječo nominalno vrednost delnice Pozavarovalnice.
Inštitut je v svojem mnenju pojasnil, da je na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal v času priprave poročila, predlagal, da se uskladitev osnovnega kapitala in števila delnic izvede s povečanjem osnovnega kapitala z izdajo novih delnic, ki v celoti pripadajo nenominiranemu kapitalu, pri čemer bi se skupni nominalni znesek delnic, ki pripadajo znanim delničarjem, zmanjšal iz 10,500.000 SIT na 10,000.000 SIT, kar pomeni, da bi ena takšna delnica imela nominalno vrednost 10.000 SIT. Na podlagi naknadno pridobljenega podatka, iz katerega izhaja, da je Pozavarovalnica na dan 24. 1. 2001 v delniško knjigo vpisala spremembo nominalnega zneska delnic iz 10.500 SIT na 1.000 SIT, pa je Inštitut upošteval predlog Pozavarovalnice. Vsled navedenega je Vlada Republike Slovenije s to odločbo pri uskladitvi osnovnega kapitala in števila delnic s povečanjem osnovnega kapitala ohranila obstoječi nominalni znesek delnic 1.000 SIT, kar pomeni, da skupna nominalna vrednost 10.500 navadnih imenskih delnic, ki pripadajo znanim delničarjem, znaša 10,500.000 SIT.
Č) Na ustni obravnavi z dne 12. 3. 2003 je predstavnik Pozavarovalnice pojasnil, da ima Pozavarovalnica po podatkih iz delniške knjige 20 delničarjev, od tega dve tuji pravni osebi, kar bi lahko bil dodaten problem, če ne bi bile upoštevane pripombe Pozavarovalnice, ker navedena delničarja ocenjujeta, da je ZLPZ-1 posegel v njihove lastninske pravice. Po mnenju Vlade Republike Slovenije dejstvo, da sta poleg pravnih oseb, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, delničarja v Pozavarovalnici tudi dve tuji pravni osebi, ne more vplivati na določanje deleža nenominiranega kapitala v skupnem kapitalu Pozavarovalnice, ki je sicer določen na podlagi veljavnega zakona po načelih enakopravnega obravnavanja nominiranega in nenominiranega kapitala.
Ta odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ta odločba je izdana po uradni dolžnosti in je po 22. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01,45/01, 42/02 in 76/02) takse prosta.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, pač pa je dopusten upravni spor. Delničarji Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana in Pozavarovalnica Sava, d.d., Ljubljana, ter Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana, lahko izpodbijajo odločbo s tožbo po postopku o upravnem sporu. Tožba se vloži na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, Ljubljana, v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku, s priloženim izvirnikom ali prepisom te odločbe.