Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo, se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Domplan, d.d., Kranj, pod številko projekta UD/332-63/99, v januarju 2003.

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
a) uredbo o lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev lokacijskega načrta:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis funkcije območja,
– opis prometno tehničnih rešitev,
– opis ureditev komunalno energetske infrastrukture,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– oceno stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v območju lokacijskega načrta;
c) seznam parcel s podatki o lastništvu;
d) tehnične elemente za zakoličenje s koordinatami točk;
e) soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v merilu 1:1000 000,
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) in Radovljica v delu, ki je v nasprotju z lokacijskim načrtom v merilu 1:5000,
– pregledno karto v merilu 1:5000,
– ureditveno situacijo v merilu 1:1000,
– zbirnik komunalnih naprav v merilu 1:1000,
– karakteristični prečni profil v merilu 1:100,
– vzdolžni profil v merilu 1:5000/500,
– načrt gradbenih parcel na DKN v merilu 1:2000,
– situacijo na uradnem katastrskem načrtu v m 1:2880,
– tehnične elemente za zakoličenje.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
a) območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami:
– k.o. Brezje:
1027/1, 1022, 1027/2, 1031, 874/3, 876/1, 876/2, 876/3, 876/5, 877/3;
– k.o. Ljubno:
1017/1, 1018/1, 1020/1, 1020/3, 1026, 1085, 1086/1, 1087/1, 1089/2, 1132/2, 1133/1, 1133/2, 1134/2, 1139/2, 1140/2, 1154, 1160, 1167, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 671/2, 672/2, 673/2, 674/2, 675/2, 676/2, 677/2, 678/2, 679/2, 680/2, 688, 689, 692, 693/1, 693/2, 694, 695, 696, 713/2, 714/2, 715/1, 715/2, 716/1, 716/2, 716/3, 717/2, 717/3, 718/2, 719/2, 720/2, 721/1, 721/2, 800/2, 801/2, 802/2, 805/2, 806/2, 807/2, 810/2, 811/2, 814/2, 815/2, 818/2, 819/2, 822/3, 823/2, 826/2, 827/2, 830/2, 831/2, 834/2, 835, 836/2, 849/2, 850/1, 851/1, 852/1;
– k.o. Podbrezje:
1009/1, 1009/2, 1012, 1013/1, 1013/2, 1014/1, 1014/2, 1015, 1016/1, 1018, 1534/1, 1534/2, 1579/1, 1579/2, 1658, 1671/1, 1675/1, 1010, 1676;
b) območje prestavitve, novogradnje in ureditve energetskih naprav, ki jih zahteva gradnja avtocestnega odseka:
– k.o. Ljubno:
216, 215/2, 215/1, 1024, 1025/2, 1025/1, 1157.
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi območje predorskih cevi pod parcelami:
– k.o. Ljubno:
210/2, 209/2, 1087/2, 1025/2, 1025/1, 1021/2, 1020/3, 1157, 1154, 1024, 1023, 1022.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe avtoceste z vsemi ureditvami (deviacija poti, podvoz, viadukti, predor),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.

Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma na celotnem poteku. V prvi gradbeni fazi se v trasi južnega smernega pasu avtoceste ohranijo obstoječi viadukti Peračica, Ljubno in Lešnica ter predor Ljubno v obstoječem profilu, ki je brez odstavnega pasu. V drugi gradbeni fazi pa se tudi na vseh treh viaduktih in predoru uredi profil z odstavnim pasom.
Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Peračica–Podtabor so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h.
Trasa avtoceste v pretežni meri sledi poteku obstoječe hitre ceste, ki je bila grajena z ugodnimi trasnimi elementi (polmer krivine 2000 m), pri razdvojitvi skupnega poteka obeh smernih pasov v ločen potek zaradi razdvojenega poteka v predorih je pri severnem smernem pasu avtoceste horizontalna krivina zmanjšana na 1500 m.
Minimalni vertikalni radij je 11000 m, maksimalni vzdolžni sklon pa 4%.
Dolžina trase je 2,44 km. Projektirani normalni prečni profil znaša 27,70 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 3,20 m, 2 robna pasova po 0,50 m, 2 koritnici po 0,75 m in dve bermi po 1,00 m.
Trasa avtoceste se začne s km 28+780, na koncu odseka Vrba–Črnivec (Peračica). Za južni smerni pas avtoceste se uporabi obstoječi koridor hitre ceste H1. Obstoječi viadukti Peračica, Ljubno, Lešnica in predor Ljubno na južni smerni polovici bodoče avtoceste se ohranijo do začetka izgradnje druge gradbene faze.
Severni smerni pas je na območju prečkanja globeli Peračica in v predoru Ljubno vzporeden poteku južnega smernega pasu in od njega oddaljen za približno 40 m (merjeno med osmi oziroma sredinami cestišč). Po izhodu iz predora Ljubno se, po viaduktu Ljubno, severni smerni pas avtoceste približa južnemu smernemu pasu, in v skupni potek z južnim smernim pasom preide pri podvozu poljske poti na sredini Ljubenskega polja, nato se nadaljuje čez viadukt Lešnica in konča v km 31+220, kjer se priključi na odsek Podtabor–Naklo.

Na severnem smernem pasu avtoceste se zgradi naslednje objekte:
1. viadukte:
– viadukt 6-1 Peračica od km 28 + 785 do km 29 + 158,55, dolžina 375,55 m, širina 14,22 m,
– viadukt 6-2 Ljubno od km 29 + 500 do km 29 + 833,80, dolžina 335,80 m, širina 14,22 m,
– viadukt 6-3 Lešnica od km 30 + 744,50 do 30 + 932, dolžina 189,50 m, širina 14,00 m;
2. predor:
– predor 8-1 Ljubno od km 29 + 160 do km 29 + 433, dolžina 27,00 m, širina 12,90 m;
3. podvoz:
– podvoz 3-1 lokalne poti v km 30 + 314,7, dolžine 6.00 m, širina 13,81 m.
Na južnem smernem pasu avtoceste se zgradi naslednje objekte:
1. viadukte:
– viadukt 6-4 Peračica, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 378,85 m, širina 14,22 m,
– viadukt 6-5 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 108,45 m, širina 14,22 m,
– viadukt 6-6 Lešnica, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 189,10 m, širina 13,72 m;
2. predor:
– predor 8-2 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega, dolžina 252,46 m, širina 12,90 m;
3. podvoz:
– podvoz 3-2 lokalne poti, dolžine 6,00 m, širina 14,09 m.

Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacija makadamske poljske poti, ki s podvozom pod hitro cesto zagotavlja dostopnost območja severno od današnje hitre ceste. Pot se poglobi in preuredi. Takoj po izhodu iz podvoza se pot razcepi na dve poti. Dolžina deviacije zahodnega kraka poti je 70 m, vzhodnega pa 35 m, normalni prečni profil je 5.00 m in obsega 2,90 m vozišča, 1,05 m enostransko muldo in 1,05 m enostransko bankino. Višina podvoza (svetli profil) je 4,20 m.

Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi višine do 0,75 m, izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Postavijo se v sredini cestišča in ob robu cestišča pri višjih nasipih. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Zaščitna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste.
Cestne objekte (viadukte, predor, podvoz), cestno opremo in protihrupne zidove se arhitekturno oblikuje v skladu s sodobnimi principi oblikovanja, v skladu s tipiko prostora ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora.
V nadaljnjih fazah projektiranja novih objektov se morajo upoštevati rezultati pozivnega natečaja za zasnovalne rešitve viaduktov Lešnica, Ljubno, Peračica in portalov predora Ljubno, ki je bil izveden v februarju in marcu 2001.
Rešitev novega viadukta Peračica mora biti čimbolj podobna obstoječemu viaduktu. Novi viadukt naj ima pet razpetin, od katerih so prve tri, ki so visoko nad dolino enake kot pri obstoječem viaduktu. Oblika in dimenzije vmesnih podpor novega in obstoječega objekta morajo biti čimbolj podobne. Prekladna konstrukcija naj bo sovprežna, sodobno zasnovana in konstantne višine na celotni dolžini objekta.
Rekonstrukcija obstoječega viadukta Peračica se izvede z razširitvijo prekladne konstrukcije pri treh velikih razpetinah ter zamenjavo in kontinuiranjem prekladne konstrukcije na treh manjših razpetinah. Podpore obstoječega viadukta se ojačajo za sprejem povečane obtežbe in vplivov zaradi potresne obtežbe.
Novi viadukt Ljubno se zaradi oddaljenosti od obstoječega, velike razlike v dolžini in različnega morfološko geološkega profila premostitve lahko obravnava kot samostojen. Predvidena je kontinuirana AB prednapeta prekladna konstrukcija z osmimi razpetinami, grajena po postopku narivanja.
Novi viadukt Lešnica mora zaradi vzporednega poteka z obstoječim povzeti čimveč njegovih elementov. Predvidena je rešitev kontinuirane prekladne konstrukcije s tremi razpetinami in eliminacijo manjše četrte razpetine. Prekladna konstrukcija naj ima približno enako konstruktivno višino, kakor jo ima obstoječi objekt. Oblika in konstrukcija vmesnih podpor naj čim manj odstopajo od obstoječih.
Vstopni portal predora s smeri viadukta Ljubno mora biti oblikovno prilagojen okoliškemu gozdnemu pobočju grebena. Celotna konstrukcija mora biti v hierarhično podrejenem odnosu do obstoječe grajene strukture naselja Ljubno. Pri oblikovanju portalov predora (za severni smerni pas) je potrebno upoštevati, da jih bo mogoče identično ponoviti pri izvedbi druge gradbene faze.
Zaradi ohranitve izjemnih vedutnih pogledov na prostorske dominante objektov kulturne dediščine (gnezdasto vraščeno naselje Ljubno s cerkvijo sv. Marije) je protihrupne ograje potrebno načrtovati s steklenimi oziroma njim vidno podobnimi transparentnimi materiali.
Cestna oprema in razsvetljava ceste morata izkazovati enotne oblikovne elemente.

Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda.
Oblikovanje vegetacije izhaja iz naravnih in ustvarjenih vegetacijskih značilnosti v območju obdelave, zato se usmeri predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov ter sanacijo posameznih lokacij po končanih gradbenih posegih. Pri tem se uporabijo le avtohtone vrste, sadike domačih vrst iz neposredne okolice.
Gozdni robovi se oblikujejo z vzpostavitvijo kompaktnega pasu (ca. 7–12 m) z vertikalno členitvijo od nižjih do višjih grmovnic ter drevesnega sloja. Zunanji rob se oblikuje razgibano z večjimi in manjšimi odmiki od cestišča, minimalno 3 m. Pas med gozdnim robom do cestišča se zatravi.
Na površinah izgradnje stebrov za viadukte se po odstranitvi gozda in gradbenem posegu predvidi sanacija območja z zatravitvijo, nato pa se območje lahko prepusti naravni sukcesiji.
V delu trase, ki teče po kmetijskih površinah, gre za zasaditve, ki vključujejo nove posege v krajino (zadrževalni bazeni, ukinitev počivališč, dograditev podvoza), z nižjo grmovno vegetacijo.
Izdatnejša zasaditev oziroma pasovi višje vegetacije se predvidijo na naslednjih območjih:
– v km 28 + 780 se gozdni rob ob začetku viadukta Peračica obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 29 + 160 do km 29 + 200 se gozdni rob ob zahodnem portalu predora Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 29 + 390 do km 29 + 500 se gozdni rob ob vzhodnem portalu predora Ljubno, okrog zadrževalnega bazena št. 1 in na začetku viadukta Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 29 + 815 do km 29 + 845 se gozdni rob na koncu viadukta Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 30 + 275 do 30 +310 se na severni strani na novo zasadijo grmovnice ob zadrževalnem bazenu 2 in deviaciji poljske poti,
– od km 30 + 470 do km 30 + 525 se na severni strani na novo zasadijo grmovnice ob zadrževalnem bazenu 3,
– od km 30 + 665 do km 30 + 760 se gozdni rob na severni strani na začetku viadukta Lešnica obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 30 + 940 do 31 + 220 se gozdni rob na severni strani od konca viadukta Lešnica, ob zadrževalnem bazenu 4, do konca odseka avtoceste zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,
– od km 31 + 40 do 31 + 210 se gozdni rob na južni strani po vkopu zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo.
Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z nagibom največ 1:2, z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirajo in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. Predvideno je preoblikovanje brežin predvsem na območjih večjih gradbenih posegov (izvedba portalov, vkopov, nasipov):
– od km 29 + 165 do km 29 + 185 zaobljen in postopno raščen teren oblikovane brežine ob izstopnem portalu predora, zasutje z ureditvijo vegetacijskega sloja na pokritem vkopu, na obeh straneh novega predora,
– od km 29 + 400 do 29 + 425 zaobljen in postopno raščen teren oblikovane brežine ob vstopnem portalu predora, zasutje z ureditvijo vegetacijskega sloja na pokritem vkopu, na obeh straneh novega predora,
– od km 29 + 400 do km 29 + 465 oblikovanje položnega izteka brežine v vkopu, na obeh straneh severnega smernega pasu,
– od km 29 + 465 do km 29 + 500 in od km 29 + 830 do km 29 + 850 nasipi ob začetku in koncu viadukta Ljubno, na obeh straneh severnega smernega pasu,
– od km 30 + 600 do 30 + 760 nasip pred viaduktom Lešnica, na obeh straneh severnega smernega pasu,
– od km 30 + 975 do 31 + 500 nasip oblikovan zaokroženo s položno izpeljavo v raščen teren na severni strani severnega smernega pasu,
– od km 31 + 50 do 31 + 220 oblikovanje brežine – vkopa, neenakomerno valovito, zgornji rob brežine blago in postopno izpeljan v raščen teren.
Pri oblikovanju reliefa se skladno s 24. členom te uredbe uporablja nenosilni material, odstranjen med gradnjo.
Obstoječe počivališče med km 30 + 970 in 31 + 500 bo ukinjeno, zato se površina sanira z zatravitvijo.

Na obravnavanem avtocestnem odseku ni komunalnih vodov in naprav, ki bi jih bilo treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi.
Oskrba predora z vodovodom ni predvidena.

Telekomunikacijski optični kabel poteka ob južnem robu obstoječe hitre ceste oziroma ob robu cestnega sveta. Preko viaduktov poteka izpod južnega vzdrževalnega hodnika, predoru Ljubno se umakne s potekom preko grebena Ljubno. Vzhodno od viadukta Lešnica, kjer bo avtocesta dodatno vkopana, je trasa voda v zadostni meri oddaljena, in poteka izven cestnega sveta avtoceste. V času gradnje prve gradbene faze, do dokončanja severnega pasu avtoceste, ta optični kabel ostane na svojem mestu. Pred pričetkom del na izgradnji avtoceste je potrebno pri Telekomu, PE Ljubljana naročiti zakoličbo trase kabla. V neposredni bližini kabla nista dovoljena razstreljevanje in uporaba težke gradbene mehanizacije. Vse izkope na teh mestih je potrebno izvesti ročno.
Pred izvedbo druge gradbene faze, po dokončanju severnega smernega pasu avtoceste bo potrebno omenjene optične kable prestaviti v kabelsko kanalizacijo ob severnem robu cestišča. Po vzpostavitvi oziroma prestavitvi optičnih kablov je možno pričeti z izvajanjem druge gradbene faze oziroma z rekonstrukcijskimi deli na obstoječih objektih Peračica, Ljubno in Lešnica, kjer potekata oba voda ob južnem robu objektov.

Obstoječi 20 kV daljnovod v upravljanju Elektro Gorenjske se ohrani v današnjem poteku, ker ni tehničnih ovir za njegovo nemoteno delovanje, zagotovljena pa bo tudi ustrezna varnost udeležencev prometa na avtocesti.

Predor Ljubno bo osvetljen, pri čemer bo oskrba z električno energijo zagotovljena preko novega nizkonapetostnega kabla, ki bo položen od TP Predor Ljubno do zahodnega portala predora.

Na celotni trasi se ob severni in južni strani avtoceste izvede kabelsko traso klica v sili s klicnimi stebrički.

Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upošteva določba 18. člena te uredbe. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
Med gradnjo je potrebno izvajati monitoring v skladu z določili pravilnika, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Monitoring se izvaja še dve leti med obratovanjem avtoceste.
Med gradnjo predora Ljubno bodo potrebne geodetske in geomehanske meritve, namenjene opazovanju stabilnosti razmer, in sicer:
– izdelava in meritve inklinometrov na pobočjih vseh viaduktov,
– izdelava in meritve inklinometrov v območju portalov predora,
– merjenje posedkov terena nad predorom,
– meritve konvergenc med gradnjo predora.
Enake meritve se nadaljujejo tudi eno leto po končani izvedbi prve in druge faze.

Investitor je dolžan zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja avtoceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje in po potrebi s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Pri gradnji se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe). Za prevoz je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.
Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji avtoceste.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje avtoceste. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.

Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
Avtocesta bo prečkala vodotoka Peračica in Lešnica z visokimi viadukti, ki s svojimi oporniki ne bodo posegali v območje struge. Obstoječe struge se ohranijo pod viadukti v sedanji obliki brez kakršnih koli gradbenih posegov.
Gradbena dela naj se izvajajo tako, da v potoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti.
Pri gradnji viaduktov naj se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane naravne spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti vode. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo.
V primeru razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material preiskati s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščene organizacije z namenom, da se v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, opredeli pravilni način deponiranja.
Za čas gradnje bo potreben z dinamiko gradbenih del usklajen monitoring onesnaženosti potoka Peračica. Kljub temu, da so pričakovani vplivi na površinske vode majhni, se predvidi, zaradi ugodnega stanja vodotokov (I-II kakovostni razred), obratovalni monitoring med obratovanjem avtoceste.
Izvede se kontrolirana odvodnja celotnega avtocestnega odseka.
Padavinska voda se zbira v koritnicah ob cestnem robu in odvaja v cestno kanalizacijo, ki se zaključuje z zadrževalnim bazenom, koalescentnim lovilcem olj, zadrževalnikom, grobim filtrom in počasnim biološkim filtrom ter ponikovalnico. Odvodnjavanje vseh viaduktov je predvideno po vodotesni kanalizaciji do zemeljske kanalizacije, ki je speljana v zemeljske bazene. Vse objekte odvodnje je potrebno zgraditi v betonski ali enakovredni izvedbi iz nepropustnih materialov. Predvidi se štiri zemeljske zadrževalne bazene z lovilci olj in ponikovalnico, in sicer:
– bazen 1 – ob vzhodnem portalu predora Ljubno,
– bazen 2 – na zahodni strani podvoza poljske poti na Ljubenskem polju,
– bazen 3 – na območju najnižje višinske lege avtoceste približno 200 m vzhodno od podvoza,
– bazen 4 – na vzhodnem robu globeli Lešnica ob vzhodnem oporniku viadukta Lešnica.
Zemeljski bazeni so projektirani kot mokri, z možnostjo zadrževanja okvirno 20 m3 razlitega olja. Lovilci morajo biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Ponikovalni bazeni so zemeljske konstrukcije, v višini enega metra zasute s kamnitimi kroglami. Dno mora biti vsaj meter globlje od lovilca olj in izvedeno tako, da bo omogočeno učinkovito ponikanje.
Ob vzhodnem portalu predora Ljubno je načrtovana gradnja lovilnega bazena za zbiranje odpadne vode pri pranju predorske obloge.
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča, v smislu pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.
Ukrepe za zaščito podtalnice je potrebno izvajati na celotni trasi avtoceste.
Poleg ukrepov iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena je treba med gradnjo in v času obratovanja predvideti naslednje ukrepe:
– utrjene površine (ploščadi), na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav naj se uredijo tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod na tla, podzemne vode. Izgradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirnikom vod ter koalescentnim lovilcem olj (ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), naj bo predvidena že v okviru programa gradbenih del;
– komunalne in odpadne padavinske vode iz premičnih naprav je potrebno pred odvajanjem v vode očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Zato je potrebno zgraditi ustrezne usedalnike, izvajati revitalizacijo (npr. za vode iz betonarn) ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije (npr. z uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode) izpolniti zahteve iz navedenega predpisa;
– transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali na trasi avtoceste, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
– za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo lahko izvede le od Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščena organizacija;
– za vse morebitne poglobitve pripraviti sistem odvodnjavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje meteorne vode na z odkopom odprtih tleh;
– odvodnjavanje vod s cestnih površin naj bo urejeno tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal, podzemne vode. Zbirni vodi, odtočni žlebovi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste naj bodo zgrajeni tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine vod ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče;
– zgrajeni naj bodo zbiralniki, v katerih bo zadrževalni čas omogočil učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumni zbiralnikov morajo omogočati zadrževanje tudi večjih količin tekočin za primere razlitja nevarnih ali gorljivih tekočin (npr. količine, značilne za volumen cistern pri cestnem prevozu goriv);
– preprečiti je potrebno emisije posipnih materialov s cestnih površin v prostor. V ta namen naj se predvidijo zaščitne ograje ali primerne ozelenitve roba cestnega telesa;
– vzdrževalec prometnice mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču. Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča;
– na Ljubenskem polju, v vplivnem območju predvidenega usedalnika se izdela opazovalna vrtina (globina 25 m, premer cevi 4"), v kateri bo mogoče med gradnjo in po njej izvajati monitoring kakovosti podzemne vode.

Celotni odsek trase avtoceste je treba pred gradnjo fotodokumentirati v skladu z navodili službe za varstvo naravne dediščine.
Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo objekti geološke naravne dediščine oziroma naravne vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), je potreben občasen naravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje ali Zavod za varstvo narave, Območno enoto Kranj), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja.
Med gradnjo se je treba izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali v njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopanega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in prevoznih sredstev. Vse naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati.
Pred pričetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v vodotoke Ribiško družino Radovljica ter ji omogočiti ogled gradbišč ob vodah. V primeru uničenja vodnega življa krije stroške Ribiški družini Radovljica investitor.
Ohranijo se obstoječi habitati piškurjev, sladkovodnih vrst rib in rakov oziroma se v primeru škode sonaravno uredijo.
V času izvajanja del je potrebno sprejeti ukrepe za zaščito naravne reprodukcije (prepoved direktnega poseganja v strugo v času drsti).
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2 m. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste iz severa proti jugu preko projektirane trase v okviru že obstoječih naravnih poti, ki so čim bliže migracijski poti velikih živali na tem območju. Po končani gradnji novega in rekonstrukciji obstoječega viadukta preko Lešnice bo potrebno izdelati ustrezno migracijsko pot za velike živali vzdolž leve strani struge (vzhodni breg), ki bo:
– minimalne širine 3 m,
– v zemeljski izvedbi s prečnimi jarki za odvodnjavanje in zatravitvijo celotnega profila, brez gramoziranja in utrjevanja zgornjega ustroja,
– minimalne višine pod viaduktom 4 m,
– proti strugi zavarovana z žično ograjo,
– z ovirami, da po njej ne bo možna vožnja s prevoznimi sredstvi,
– z utrjenimi jarki za meteorne vode, ki po bregu tečejo na severni strani avtoceste v Lešnico, tako da se omogoči prehod živali preko njih,
– izhodišče poti bo na nadmorski višini 450 m na severni strani avtoceste in na južni strani pride na nadmorsko višino 440 m,
– detajlna situacija poti bo določena na terenu.
Investitor mora zagotoviti monitoring prehodov živali pred, med in po gradnji in v prvih treh oziroma štirih letih delovanja ceste.

Za pas gozda ob avtocesti je treba izdelati podrobni gozdnogojitveni načrt in sečnospravilni načrt za krčitve gozdnih površin in dreves, poškodovanih med gradnjo. V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Grmovno in drevesno zarast pod viadukti Peračica (km 28 + 785 do km 29 + 160), Ljubno (km 29 + 500 do km 29 + 835) in Lešnica (km 30 + 745 do km 30 + 938) se ohrani oziroma v primeru poškodb med gradnjo obnovi. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Kjer ni možna uporaba obstoječih poti, naj se trasirajo nove dovozne poti in locirajo začasni manipulacijski prostori v sodelovanju z gozdarsko službo. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba v globini eno do dveh drevesnih višin pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziroma zastopanost vseh slojev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času.
Zaradi posegov v ježe se v skladu z 10. členom (poseg v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora) te uredbe zasadi nadomestne koridorje drevnine, ki bodo služili povezavam odsekanih zaplat gozda z večjimi gozdnimi zaplatami.
Potrebno je ohraniti sedanje povezave gozdnih prometnic in morebitne prekinitve na novo smiselno povezati.
Kakršna koli začasna ali trajna odlagališča materiala zlasti ob strugah potokov in v gozdu so nedopustna.
Pred izvajanjem del v gozdnem prostoru se obvesti Zavod za gozdove – Območni enoti Bled in Kranj.
Med obratovanjem avtoceste je potrebno vzdrževanje in po potrebi obnavljanje novonastalega gozdnega roba in vzdrževanje odkopne brežine v usekih z grmovno in drevesno vegetacijo.
Potrebno bo spremljati razvoj novonastalega gozdnega roba od potoka Lešnica do konca odseka v km 31 + 220 za eno obdobje veljavnosti gozdnogospodarskega načrta enote Preddvor.

V območju posega ni razglašenih ali za razglasitev predvidenih objektov in območij kulturne dediščine.
Dokumentirano mora biti stanje pred gradnjo, in sicer foto in video posnetek prostora z dediščino, posneto pred pričetkom zemeljskih del, ter stanje po končanju del. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj in hranjena pri njem.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte ali območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne sme biti premaknjena infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov.
V zvezi z arheološko dediščino je treba zagotoviti:
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi avtoceste po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
– izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,
– stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste. Pred pričetkom del obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Kranj.
Zaradi ohranjanja pogleda na Ljubenski greben z naseljem Ljubno iz vzhodne smeri je potrebno vse objekte na ali ob avtocesti oblikovati tako, da bodo čim manj moteči – ohrani naj se transparentnost.
Pred pridobitvijo dovoljenja za graditev je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektom krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom in oblikovanjem protihrupnih ovir, načrtom premikov obstoječe infrastrukture, načrtom gradbišč in deponij viškov materiala.

Za zaščito naselja Ljubno pred vplivi hrupa z avtoceste je potrebno izvesti naslednje ukrepe:
1. pred hrupom prometa leta 2009 bo zaščito naselja potrebno postaviti protihrupno zaščito v skupni dolžini 662 m, in sicer:
– protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na odseku od km 29 + 460 do km 29 + 680 v dolžini 220 m ob južnem robu cestišča severnega smernega pasu avtoceste,
– protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na odseku od km 29 + 658 do km 30 + 100 v dolžini 442 m ob južnem robu cestišča južnega smernega pasu avtoceste;
2. pred hrupom prometa leta 2024 bo zaščito naselja potrebno podaljšati protihrupno zaščito tako, da bo njena končna dolžina znašala 1,272 m, in sicer:
– protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na odseku od km 29 + 460 do km 30 + 100 v dolžini 640 m ob južnem robu cestišča severnega smernega pasu avtoceste,
– protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na odseku od km 29 + 468 do km 30 + 100 v dolžini 632 m ob južnem robu cestišča južnega smernega pasu avtoceste;
3. pred hrupom je treba izvesti tudi pasivno protihrupno zaščito posameznih objektov v naselju Ljubno, ki so na izpostavljenem območju, kjer zaščita z aktivnimi ukrepi ni možna (konfiguracija terena, upoštevanje predhodnih pogojev v zvezi z ohranitvijo transparentnosti prostora). Pasivna zaščita se izvede za naslednje objekte:
– stanovanjski objekt Ljubno 68, parc. št. 210/3, k.o. Ljubno,
– stanovanjski objekt Ljubno 86, parc. št. 11/3, k.o. Ljubno,
– stanovanjski objekt Ljubno 84, parc. št. 12, k.o. Ljubno.
Zaradi zmanjšanja hrupa se med gradnjo upoštevajo naslednji ukrepi:
– gradnja naj poteka le v dnevnem času med 7. in 19. uro,
– uporabljajo naj se delovne naprave, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa,
– delovne naprave se ob neuporabi izklaplja,
– transportne poti naj potekajo čim dlje od stanovanjskih objektov,
– protihrupna ograja, ki je predvidena šele v času obratovanja, se naj izvede čim prej.
V času obratovanja avtoceste se zniža hrup s cestišča s protihrupno prevleko DBM, na celotnem odseku.
Izvede se protihrupna obloga vzhodnega portala novozgrajenega predora v dolžini treh premerov predora.
Na viaduktih Ljubno in Peračica je potrebno vse dilatacije izvesti v manj hrupni izvedbi.
Monitoring je potreben med gradnjo in v času obratovanja avtoceste. Med gradnjo se ga bo izvajalo pri objektu pod viaduktom Peračica in pri naselju Ljubno. Med obratovanjem se ga bo izvajalo pri objektu Ljubno 108 (Ljubensko polje), Ljubno 88 (na pobočju) in Ljubno 86 (na bregu). Monitoring bo izvajan v skladu s pravilnikom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring za vse vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje in s pravilnikom, ki ureja izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju.

V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki jih med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materialov iz gradbišča. Monitoring v času gradnje bo obsegal preverjanje skladnosti začasnih gradbenih obratov z uredbami, ki urejajo emisije. Meritve onesnaženosti zraka ob gradbišču, trasi in prometnih poteh niso potrebne.

Odvzem približno 14.900 m3 potrebnega kamnitega materiala je predviden iz obstoječih in delujočih pridobitvenih prostorov, ki imajo pridobljena potrebna dovoljenja.
Nenosilni material, odstranjen med gradnjo, se prvenstveno uporabi oziroma trajno deponira na naslednjih lokacijah:
– vzdolž avtoceste za oblikovanje reliefa, zaščitne nasipe ter izravnave terena v skladu z 10. členom te uredbe (posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora),
– za sanacijo gramoznice na Jurčkovem polju, ki je v upravljanju Cestnega podjetja Kranj.
Količina trajnega viška nevgradljivega izkopanega materiala bo znašala okoli 118.000 m3.
Z viški rodovitne zemlje se ravna v skladu s 17. členom te uredbe.

V območju predorov bodo uvedeni preventivni protipožarni ukrepi.
Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.

Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Lokacijski načrt se bo izvajal v dveh fazah.
V prvi fazi lokacijskega načrta se izvede:
– na severnem smernem pasu avtoceste,
– izgradnja delov avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– izgradnja predora,
– izgradnja viaduktov,
– izgradnja podvoza,
– izvedba zasaditev in rekultivacije zemljišč,
– postavitev protihrupne ograje v dolžini 220 m;
– na južnem smernem pasu avtoceste:
– izgradnja zgornjega ustroja avtoceste in obcestnega prostora,
– postavitev protihrupne ograje v dolžini 442 m.
Po zaključku del na prvi fazi oziroma do izteka življenjske dobe obstoječih objektov se bo pričela izgradnja druge faze lokacijskega načrta na južnem smernem pasu avtoceste:
– prestavitev telekomunikacijskega kabla,
– rekonstrukcija obstoječega predora,
– rekonstrukcija obstoječih viaduktov,
– rušitev obstoječega in izgradnja nadomestnega podvoza,
– postavitev protihrupne ograje v dolžini 190 m ter postavitev protihrupne ograje - na severnem smernem pasu v dolžini 420 m.
Znotraj posamezne faze pa se izvajajo etape lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– deviacije poti,
– objekti na trasi avtoceste.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju,
– omogočiti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč in objektov v času gradnje in po končani gradnji, tudi tiste, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa po potrebi obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih zaradi gradnje avtoceste ob prevelikih obremenitvah ali tresljajih prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– zagotoviti naravovarstveni nadzor pri pripravljalnih delih in gradnji na območju naravnih vrednot in habitatov,
– vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter vegetacijo in brežine ob avtocesti,
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe avtoceste, do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov,
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji avtoceste in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo,
– lastnikom kmetijskih zemljišč, ki jim bo namembnost spremenjena, zagotoviti nadomestna zemljišča ali ustrezno denarno nadomestilo.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje avtoceste.

Gradnja severnega smernega pasu bo potekala izven prometnih površin obstoječe hitre ceste. Dovoljeni bodo le desno-desni priključki za dostopnost gradbišča. Število priključkov bo odvisno od medsebojnega zaporedja gradenj objektov in vmesnih delov trase in bo opredeljeno po podrobnejšem terminskem načrtu investitorja in izvajalca del. Transportne poti ob odvozu odvečnega materiala bodo potekale od gradbišča do obračališča na območju izvennivojskega priključka Črnivec in nato do izvennivojskega priključka Podtabor ter dalje po regionalni cesti mimo Podbrezij do predvidene deponije na Jurčkovem polju. Ob vrnitvi bodo transportne poti potekale mimo Podbrezij do Podtabora in dalje po hitri cesti do gradbišča.
Po dograditvi severnega smernega pasu bo promet s hitre ceste preusmerjen na severni pas in s popolno zaporo prometa rekonstruirana obstoječa hitra cesta v južni smerni pas avtoceste. Dostopnost gradbišča bo urejena le z desno-desnim priključevanjem, pri čemer bo možno za vzdolžne transportne poti uporabiti obstoječe objekte.
Rekonstrukcija obstoječih objektov bo izvedena s popolno zaporo prometa na južnem smernem pasu.
Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na širino trase avtoceste. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti.

Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa,
– pri določitvi točk monitoringa smisleno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, voda, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj toliko število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja,
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Monitoring se izvaja v skladu s predpisi o izvajanju monitoringa. Rezultati monitoringa so javni. Investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi, s katerimi se morebitno ugotovljene prekomerne obremenitve okolja omeji na dopustne ravni.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ter rešitve, ki pomenijo manjše stroške izgradnje ob enakih prometno-tehničnih in varnostnih kriterijih, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90, 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, 17/00, Deželne novice – Uradne objave, št. 1/00, 6/01, 10/01, 21/02) in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, 17/00, Uradni list RS, št. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95, Deželne novice – Uradne objave, št. 1/00, 6/01, 10/01, 21/02);
– prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Kropa (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/89, 31/99, Uradni list RS, št. 5/95 in Deželne novice – Uradne objave, št. 11/01);
– prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/87, 30/99 in Deželne novice – Uradne objave, št. 6/01, 11/01, 18/02) v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt;
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 38/96, 5/97, 23/98, 11/02, 36/02 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) ter družbenega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 38/96, 5/97, 23/98, 11/02, 36/02 in Uradni list RS, št. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94);
– prostorski ureditveni pogoji za Dobrave (Uradni list RS, št. 74/94, 27/96, 6/01 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/97, 23/98, 11/02, 37/02) v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt.

Lokacijski načrt je na vpogled na sedežu Ministrstva za okolje, prostor in energijo – Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na sedežih Občine Radovljica ter Občine Naklo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.