Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe ATD Putnik, d.d., Beograd, ki jo zastopa Gozdana Petrič, odvetnica v Novem mestu, na seji dne 20. marca 2003

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96-popr.) se zavrže.

1. Pobudnica je pravna oseba s sedežem v tujini. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije naj bi imela pravico uporabe na zemljiščih, ki naj bi po izpodbijani določbi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZSKZ) prešla v last Republike Slovenije. Opozarja na 16. člen ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju: UZITUL), ki določa, da so pravnim osebam s sedežem izven Republike Slovenije ob dejanski vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Zato meni, da je izpodbijana določba v nasprotju z 2. in s 13. členom ustave.
2. Pobudnica navaja, da je del nepremičnin predmet denacionalizacijskega postopka, kjer kot zavezanec za vrnitev nastopa sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne pobudnica. O tem postopku naj ne bi bila obveščena. Za parcelacijo zemljišča, ki naj bi bila posledica tega denacionalizacijskega postopka, naj bi izvedela iz zemljiškoknjižnega sklepa, ki ji je bil vročen kot “aktualnemu zemljiškoknjižnemu lastniku”. Njeno zahtevo za vročitev odločbe o parcelaciji naj bi Območna geodetska uprava Novo mesto, izpostava Trebnje, zavrnila, ker naj bi bilo zemljišče po stališču geodetske uprave v lasti Republike Slovenije.
3. Državni zbor in vlada menita, da pobuda ni utemeljena, ker naj bi zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo določil titularja družbeni lastnini, ki ni dobila znanega lastnika na drugačen način. Zato naj izpodbijana ureditev ne bi posegala v lastninske pravice fizičnih oseb in pravnih oseb civilnega prava in naj se ne bi nanašala na tisto premoženje pravnih oseb s sedežem izven Republike Slovenije, ki ga je zaščitil 16. člen UZITUL. Pobudničino izvrševanje pravice glede tega premoženja naj bi bilo odvisno od sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij (ki ga z državo, iz katere je pobudnica, Republika Slovenija še ni sklenila).

4. Po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
5. Pobudnica sicer zatrjuje, da so zemljišča, na katerih je imela pravico uporabe, prešla v državno last na podlagi izpodbijane določbe, vendar te trditve s sklicevanjem na odločbo upravnega organa prve stopnje (tj. z odločbo Območne geodetske uprave Novo mesto o zavrnitvi njene zahteve za vročitev odločbe, ki je bila izdana v postopku parcelacije parc. št. 307/1 k.o. Trebnje) in na ravnanje Upravne enote Trebnje, ki vodi postopek v denacionalizacijskem postopku, ne izkaže. Pobudnica se sklicuje na stališče upravnih organov prve stopnje, ki ga lahko izpodbija s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu, po izčrpanju pravnih sredstev pa tudi z ustavno pritožbo. Pristojno sodišče pa ne v upravnem sporu zoper omenjene upravne odločbe ne v kakem drugem postopku, v katerem bi pobudnica lahko uveljavljala varstvo svojih pravic glede premoženja v Republiki Sloveniji, še ni odločalo. Zato pobudnica ni izkazala, da tega, kar s posebno pobudo predlaga ustavnemu sodišču, ne bi mogla doseči že v rednem sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Iz odgovora državnega zbora in mnenja vlade izhaja, da je treba izpodbijano določbo razlagati tako, da se ne nanaša na premoženje pravnih oseb s sedežem izven Republike Slovenije. Ker gre za vprašanje razlage izpodbijane določbe, bo pobudnica izkazovala pravni interes šele, če bodo redna sodišča izpodbijano določbo razlagala tako, kot to zatrjuje ona, in ne tako, kot jo razlagata državni zbor in vlada.
6. Ker po navedenem pobudnica ni izkazala neposrednega in konkretnega pravnega interesa za izpodbijanje 14. člena ZSKZ, splošen in abstrakten pravni interes pa ne zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti, je bilo treba pobudo zavreči.

7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.