Na podlagi petega odstavka 3. člena, šestega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 6. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa minimalne pogoje glede kakovosti, načina pakiranja in označevanja krme, ki je v prometu na območju Republike Slovenije, z namenom, da se spodbuja rejo in prirejo živali, preprečuje negativne vplive krme na zdravje živali in preprečuje nepravilnosti v prometu s krmo.
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za krmo, ki je namenjena v znanstveno- raziskovalne namene, pod pogojem, da je namen uporabe jasno razviden iz označbe na krmi.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. rudninske krmne mešanice so dopolnilne krmne mešanice, ki so sestavljene predvsem iz rudninskih snovi in vsebujejo najmanj 40% surovega pepela;
2. melasirane krmne mešanice so dopolnilne krmne mešanice, ki so pripravljene z dodatkom melase in vsebujejo najmanj 14% skupnih sladkorjev, izraženih kot saharoza;
3. mlečni nadomestki so krmne mešanice v obliki prahu ali raztopine, ki so namenjene za krmljenje mladih živali kot dodatek ali nadomestek za postkolostralno mleko ali za krmljenje klavnih telet;
4. označevanje so vse besedne označbe, blagovna znamka, zaščitna znamka, slikovne označbe ali simboli, ki se nanašajo na krmo in se nahajajo na embalaži, etiketi, dokumentu, obročku ali ovoju, ki spremlja krmo ali se nanjo nanaša;
5. serija so enako sestavljeni proizvodi, proizvedeni v enem proizvodnem procesu oziroma v določenem časovnem obdobju iz surovin enake kakovosti in so označeni z isto serijsko številko, ki omogoča sledljivost do izvornih posamičnih krmil;
6. pošiljka krme je določena količina krme enake vrste in kakovosti, ki je dana v promet;
7. dnevni obrok je povprečna skupna količina krme, izračunana na vsebnost 12% vlage, ki pokrije dnevne potrebe živali določene vrste, starostne kategorije in proizvodnosti;
8. rok uporabnosti je časovno obdobje, v katerem mora krma obdržati predpisane in označene lastnosti oziroma kakovost, pod ustreznimi pogoji skladiščenja;
9. botanične nečistoče so naravne, vendar neškodljive nečistoče (npr. slama in pleve, semena drugih gojenih rastlin ali plevela) in neškodljivi ostanki oljnih semen ali oljnih sadežev, ki so nastali med predhodnim proizvodnim procesom, katerih vsebnost ne presega 0,5%.

Krma je lahko v prometu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je zdravstveno ustrezna,
– da izpolnjuje predpisane pogoje glede kakovosti, pakiranja in označevanja,
– da ni nevarna za zdravje ljudi, živali in okolje,
– da ji ni potekel rok uporabnosti.

Kakovost krme se določa v skladu s tem pravilnikom, pravilnikom, ki ureja zdravstveno ustreznost krme, in pravilnikom, ki ureja krmne dodatke, na podlagi:
– organoleptičnih lastnosti (videz, barva, vonj in okus),
– vrste in količine analitskih sestavin, ki jih krma vsebuje (npr. beljakovine, maščobe, surova vlaknina, surov pepel in pepel, netopen v klorovodikovi kislini),
– vrste in količine snovi, ki jih krma ne sme vsebovati oziroma jih ne sme vsebovati nad dovoljenimi vrednostmi (npr. prepovedane snovi in tuji vonji).

(1) V posamičnih krmilih ne sme biti kemičnih nečistoč iz proizvodnega procesa ali pomožnih sredstev, ki so navedene v pravilniku, ki ureja krmne dodatke, razen če so v Prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika, izrecno naštete in so zanje določene najvišje dovoljene vsebnosti.
(2) Botanična čistost posamičnih krmil mora biti najmanj 95%, če ni v Prilogi 7 tega pravilnika drugače določeno.
(3) Botanična čistost iz prejšnjega odstavka se nanaša na maso posamičnega krmila v stanju, kot je dano v promet.
(4) Vsebnosti analitskih sestavin v krmi lahko od deklariranih odstopajo samo v okviru vrednosti, ki so predpisane v Prilogah 10, 11 in 12, ki so sestavni del tega pravilnika.
(5) Krma, ki je v prometu, ne sme vsebovati živih skladiščnih škodljivcev.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojni inšpektor dovoli promet s krmo, če se krma predhodno ustrezno usposobi (npr. fumigacija in sterilizacija).

(1) Krmne mešanice, ki so dane v promet, morajo biti zaprte v embalaži ali zapečatene v posodah tako, da se ob odprtju embalaža oziroma pečat vidno in trajno poškodujeta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko krmne mešanice v prometu v razsutem stanju ali v nezapečatenih posodah, vendar v zaprti embalaži v naslednjih primerih:
– če dostavlja proizvajalec krmne mešanice neposredno končnemu uporabniku,
– če gre za promet z melasiranimi krmnimi mešanicami, ki vsebujejo največ tri sestavine,
– če gre za promet s peletirano ali briketirano krmo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko krmne mešanice v prometu v razsutem stanju ali v odprti embalaži oziroma posodi, če gre za:
– pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic,
– pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic in osebami, ki so registrirane za pakiranje krmnih mešanic,
– krmne mešanice, pridobljene z mešanjem celih žitnih zrn, drugih semen ali celih sadežev,
– rudninske snovi v kosih in lizalne kamne,
– majhne količine krmnih mešanic (do 50 kg), ki so namenjene končnemu uporabniku in so odvzete neposredno iz embalaže oziroma posode, ki je pred odprtjem izpolnjevala zahteve iz prvega odstavka tega člena.

(1) Krma mora biti v prometu označena tako, da so podatki na označbi in spremni dokumentaciji točni, preverljivi in da ustrezajo dejanskim lastnostim krme.
(2) Označbe se morajo nahajati na mestu, ki ga za to določi proizvajalec, tako da so podatki dobro vidni, čitljivi in neizbrisljivi. Označba je lahko tiskana ali pritrjena na embalažo oziroma posodo.
(3) Če se krma prevaža v razsutem stanju v cisternah ali podobnih vozilih, morajo biti podatki navedeni v spremni dokumentaciji.
(4) Rok uporabnosti, neto masa, sklicna (referenčna) številka serije in številka registracije, ki jo dodeli pristojni veterinarski organ, so lahko navedeni na kateremkoli delu embalaže, pod pogojem, da so jasno vidni, čitljivi in neizbrisljivi in da je na označbi navedeno, kje se ti podatki nahajajo.
(5) Če je na označbi naveden tudi datum proizvodnje, mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka takoj za datumom proizvodnje navedeno, kje se rok uporabnosti nahaja.
(6) Če gre za majhne količine krmnih mešanic iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena, mora biti označba pritrjena na embalaži ali posodi, iz katere se krma odvzame. Kupcu je treba izročiti dokument, ki mora vsebovati podatke iz 12. člena tega pravilnika.
(7) Če se posamično krmilo proda v količini do 10 kg, se lahko kupca seznani s podatki iz 10. člena tega pravilnika s pisnim obvestilom na prodajnem mestu.

Rok uporabnosti za krmne mešanice se navede na enega izmed naslednjih načinov:
– “porabiti do (dan, mesec, leto)“, za mikrobiološko hitro pokvarljivo krmo;
– “uporabno do izteka (mesec, leto)“, za ostalo krmo.

Datum proizvodnje za krmne mešanice se navede na naslednji način:
– “izdelano (navedba števila dni, mesecev ali let) pred iztekom roka uporabnosti“.

(1) Posamična krmila morajo biti v prometu označena z naslednjimi podatki:
– navedba “POSAMIČNO KRMILO“;
– ime posamičnega krmila v skladu s Prilogo 7 tega pravilnika. Če posamično krmilo ne izpolnjuje pogojev iz Priloge 7 tega pravilnika, se takšno poimenovanje ne sme uporabiti. Ime, ki se takšnemu posamičnemu krmilu dodeli, ne sme zavajati glede dejanske sestave in kakovosti posamičnega krmila;
– vsebnost analitskih sestavin v skladu s Prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, in Prilogo 7 tega pravilnika;
– za posamična krmila, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge 7 tega pravilnika, vsebnost analitskih sestavin in vir posamičnega krmila v skladu s Prilogo 8, ki je sestavni del tega pravilnika;
– botanična čistost v %;
– vrsta oziroma način obdelave ali predelave v skladu s Prilogo 5, ki je sestavni del tega pravilnika;
– neto masa za trdna in neto prostornina za tekoča posamična krmila;
– ime in sedež proizvajalca ali naslov proizvodnega obrata, sklicne (referenčne) številke serije ali druga navedba, ki zagotavlja sledljivost posamičnega krmila;
– ime in sedež oziroma naslov poslovanja pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za označevanje, če ne označuje proizvajalec;
– številka registracije, ki jo dodeli pristojni veterinarski organ, če je registracija predpisana v skladu z veterinarskimi predpisi.
(2) Če se izhodiščna serija med prometom razdeli, je treba podatke iz tega člena skupaj s sklicevanjem na izhodiščno serijo ponoviti na embalaži, posodi ali spremnem dokumentu vsakega dela serije.
(3) Če se sestava posamičnega krmila med prometom spremeni, mora podatke iz tega člena ustrezno spremeniti oseba, ki je sestavo posamičnega krmila spremenila.

Poleg podatkov iz prejšnjega člena se lahko na posamičnih krmilih navede tudi druge podatke, ki se morajo nanašati na objektivne in merljive parametre, ki se jih da preveriti in ne smejo zavajati kupca. Takšni podatki morajo biti navedeni ločeno od podatkov iz prejšnjega člena.

(1) Krmne mešanice morajo biti v prometu označene z naslednjimi podatki:
a) opis glede na vrsto krmne mešanice:
– popolna krmna mešanica,
– dopolnilna krmna mešanica,
– rudninska krmna mešanica,
– melasirana krmna mešanica,
– popolni mlečni nadomestek,
– dopolnilni mlečni nadomestek;
b) vrsta in kategorija živali, katerim je krmna mešanica namenjena;
c) navodilo za uporabo;
d) navedba posamičnih krmil v skladu s 14. členom tega pravilnika;
e) vsebnost analitskih sestavin iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
f) vrsta in količina analitskih sestavin v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ob upoštevanju vrednosti iz Priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika;
g) ime in sedež oziroma naslov poslovanja pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za označevanje, pri čemer mora imeti sedež v državi članici Evropske unije;
h) neto masa za trdne in neto prostornina za tekoče krmne mešanice;
i) sklicna (referenčna) številka serije;
j) rok uporabnosti;
k) številka registracije obrata, ki jo dodeli pristojni veterinarski organ, če je registracija predpisana v skladu z veterinarskimi predpisi;
l) za krmne mešanice, ki niso namenjene hišnim živalim, naslednja navedba: “Točne utežne odstotke za vsako uporabljeno posamično krmilo v krmni mešanici je mogoče pridobiti pri: (ime, naslov, telefonska številka in naslov elektronske pošte pravne ali fizične osebe)“.
(2) Imeni “Popolna krmna mešanica hrane za hišne živali, razen za pse in mačke“ in “Dopolnilna krmna mešanica hrane za hišne živali, razen za pse in mačke“, se lahko nadomestita z imenom “Mešanica hrane za hišne živali“. V tem primeru mora biti krmna mešanica označena kot je predpisano za označevanje popolnih krmnih mešanic v skladu s Prilogo 2 tega pravilnika.
(3) Na krmnih mešanicah za hišne živali se lahko namesto imen “Krmna mešanica, Popolna krmna mešanica in Dopolnilna krmna mešanica“ uporabljajo imena “Mešanica hrane za hišne živali, Dopolnilna hrana za hišne živali in Popolna hrana za hišne živali“.
(4) Če so krmne mešanice sestavljene iz največ treh posamičnih krmil, ni treba navajati podatkov iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena. Sestava takšne krmne mešanice mora biti jasno razvidna iz opisa krmne mešanice.
(5) Za krmne mešanice celih žitnih zrn navedbe podatkov iz točk e) in f) prvega odstavka tega člena niso obvezne.

(1) Poleg podatkov iz prejšnjega člena se lahko navede tudi naslednje podatke:
a) identifikacijsko oznako pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za označevanje;
b) ime in sedež ali naslov poslovanja proizvajalca, če ta ni hkrati odgovoren za označevanje;
c) državo proizvodnje;
d) ceno izdelka;
e) opis ali blagovno znamko izdelka;
f) navedbo posamičnega krmila v krmnih mešanicah za hišne živali v skladu s 14. členom tega pravilnika;
g) priporočilo za krmne mešanice, ki izpolnjujejo določene preverljive analitske kriterije;
h) oznako fizikalnega stanja ali za predelane krmne mešanice navedba postopka predelave;
i) dovoljene označbe iz Priloge 1 tega pravilnika;
j) vrsto in količino analitskih sestavin iz Priloge 2 tega pravilnika ob upoštevanju vrednosti iz Priloge 9 tega pravilnika;
k) datum proizvodnje.
(2) Če se navaja energetsko vrednost v krmnih mešanicah, mora biti vsebnost izračunana v skladu z enačbami iz Priloge 13, ki je sestavni del tega pravilnika, ob upoštevanju vrednosti iz Priloge 9 tega pravilnika.

(1) Če je posamično krmilo na seznamu iz Priloge 7 tega pravilnika, mora biti navedeno v skladu z navedbo na seznamu.
(2) Če posamično krmilo ne sodi v nobeno od skupin iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, se poimensko navede glede na njegov delež v krmni mešanici, in sicer od največjega do najmanjšega (padajoči vrstni red).
(3) Skupine posamičnih krmil se lahko navedejo samo pri krmnih mešanicah za hišne živali, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz Priloge 4 tega pravilnika.
(4) Poimenovanje v skladu s Prilogo 7 in poimenovanje v skladu s Prilogo 4 tega pravilnika se med seboj izključujeta.
(5) Pri navajanju posamičnih krmil je treba upoštevati naslednja pravila:
a) za krmne mešanice, namenjene vsem vrstam živali, razen za hišne živali:
– navedba posamičnih krmil skupaj z njihovimi deleži (padajoči vrstni red), z dovoljenim odstopanjem ±15%;
b) za krmne mešanice za hišne živali:
– navedba posamičnih krmil skupaj s količino v krmni mešanici ali;
– navedba posamičnih krmil na podlagi njihovega deleža v krmni mešanici po padajočem vrstnem redu ali;
– navedba posamičnih krmil po skupinah v skladu s Prilogo 4 tega pravilnika, po padajočem vrstnem redu.
(6) Pri označevanju krmnih mešanic za hišne živali se lahko posebej poudari prisotnost ali nizka vsebnost enega ali več posamičnih krmil, ki so bistvenega pomena za lastnosti krmne mešanice. V takšnem primeru je treba jasno navesti najmanjši ali največji delež uporabljenih posamičnih krmil v skladu s Prilogo 7 tega pravilnika. Če so posamična krmila navedena po skupinah, je treba poleg imena skupine navesti tudi ime in delež posamičnega krmila.

(1) Ostale podatke, ki niso določeni s tem pravilnikom, je dovoljeno navajati pod naslednjimi pogoji:
– da kupca ne zavajajo,
– da ne pripisujejo učinkov ali lastnosti, ki jih krmna mešanica ne izpolnjuje (npr. preprečevanje in zdravljenje bolezni),
– da ne napeljujejo ali poudarjajo, da gre za posebne lastnosti, ki jih imajo tudi druge tovrstne krmne mešanice,
– da se nanašajo na dokazljive dejavnike,
– da so ti podatki jasno ločeni od ostalih navedb.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom je dovoljeno priporočati krmne mešanice, ki imajo določene analitske lastnosti.

Proizvajalci, uvozniki, osebe, ki pakirajo krmo, distributerji in prodajalci morajo na zahtevo pristojnega inšpektorja predložiti dokumentacijo in podatke, ki se nanašajo na krmo v prometu. Dokumentacija in podatki morajo omogočiti preveritev točnosti podatkov, ki so navedeni na označbi ali spremni dokumentaciji.

(1) Posamična krmila in krmne mešanice morajo biti označene in pakirane v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se posamična krmila v krmnih mešanicah v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, lahko označujejo po skupinah tudi za živali, ki niso hišne živali.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti krme (Uradni list SFRJ, št. 15/89 in 54/90).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.