Na podlagi sedmega odstavka 21. člena ZDT (Uradni list RS, št. 63/94, 59/99 in 110/02) je Državnotožilski svet na 69. seji dne 13. 3. 2003 sprejel

S tem poslovnikom se ureja način dela Državnotožilskega sveta in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.
Za izvajanje tega poslovnika skrbi generalni državni tožilec RS.

Sedež Državnotožilskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) je v prostorih Vrhovnega državnega tožilstva RS.

Seje sveta sklicuje in vodi generalni državni tožilec RS, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Na obrazloženo pisno zahtevo vsaj treh članov sveta je generalni državni tožilec RS dolžan sklicati sejo najkasneje v osmih dneh.
Seje sveta so praviloma prvi četrtek v mesecu.
Seje sveta so javne, razen v primerih, ko odloča o zadevah iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika.

V nujnih in izjemnih primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti, ne da bi se sestal (korespondenčna seja).
V primerih iz prejšnjega odstavka odredi predsednik sveta, ali se v zadevi pošlje članom pisni predlog ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v katerem naj se člani sveta izjavijo.
Če večina članov sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev sprejeta na seji, v nasprotnem primeru se skliče seja sveta.
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik sveta pa o odločitvi obvesti svet na naslednji seji.

Svet ima sekretarja. Za sekretarja sveta je lahko imenovan državni tožilec ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje najmanj na položaj okrožnega državnega tožilca.
Sekretar je odgovoren za pripravo gradiv ter opravo drugih strokovnih opravil, ki so potrebna za nemoteno delo sveta in izvajanje administrativnih del v zvezi z delom sveta.
Administrativna in strokovna dela za svet opravljajo strokovne službe Vrhovnega državnega tožilstva RS.

Generalni državni tožilec RS po prejemu gradiva iz pristojnosti sveta odloči o uvrstitvi posamezne zadeve na dnevni red sveta.
Sekretar sveta v skladu s tem sestavi dnevni red seje sveta in pripravi gradivo za sejo.
Gradivo pošlje z vabilom in dnevnim redom članom sveta praviloma najmanj osem dni pred datumom, za katerega je sklicana seja.
Rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za vabilo drugim osebam, ki so vabljene na sejo.

Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj pet članov.
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Kadar svet odloča v kadrovskih zadevah o oblikovanju mnenj in oceni primernosti kandidatov v zvezi z imenovanjem in napredovanjem, je odločitev sprejeta, če glasujejo zanjo vsaj štirje člani sveta.
Obravnava in glasovanje o kadrovskih zadevah sta tajna.
Razvrstitev kandidatov po drugem odstavku 20. člena zakona o državnem tožilstvu se opravi tako, da vsak član sveta k imenu in priimku kandidata zapiše številko, ki pomeni mesto, na katero ga uvrsti. V prvem krogu glasovanja se razvrstijo le tisti kandidati, ki so dobili vsaj štiri glasove za uvrstitev na določeno mesto.
Če noben kandidat ni uvrščen na prvo mesto, se opravi drugi krog glasovanja o tistih dveh kandidatih, ki imata največ najboljših uvrstitev.
Na enak način se opravi glasovanje za vsako naslednje mesto, ki v prvem krogu glasovanja ni bilo zasedeno, pri čemer se glasuje tudi o tistem kandidatu, ki je izpadel pri glasovanju za višje mesto.
Pri izdelavi ocene dela po četrtem odstavku 23. člena zakona o državnem tožilstvu se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni v 29. členu zakona o sodniški službi.
Pri razpisu za vrhovne državne tožilce se razvrstitve kandidatov za civilno-upravni oddelek opravi ločeno.

Podatki, ki se nanašajo na postopek obravnavanja kadrovskih zadev oziroma mnenja in stališča posameznih članov sveta v zvezi z odločitvami iz tretjega odstavka 7. člena poslovnika so člani sveta in ostali navzoči dolžni varovati kot tajne podatke stopnje tajnosti “zaupno”.

Član sveta ne more sodelovati pri sprejemanju odločitve:
– če se odloča o njegovi kandidaturi, oceni dela, pravici ali dolžnosti v zvezi s tožilsko službo;
– če je z državnim tožilcem, o katerem se sprejema odločitev, v krvnem sorodu v ravni vrsti, v stranski vrsti do četrtega kolena ali je z njim v zakonski zvezi oziroma izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena, kar velja tudi, če je zakonska zveza oziroma izvenzakonska skupnost prenehala;
– v drugih primerih in okoliščinah, kadar tako iz zelo pomembnih razlogov določi svet.
Odločitev o predlogu za izločitev člana se v obliki sklepa zapiše v zapisnik o seji sveta.

Član sveta ni kazensko niti disciplinsko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah sveta.

O sejah sveta se piše zapisnik v skrajšani obliki. Posamičnih mnenj iz tretjega odstavka 7. člena se ne zapisuje. Glasovalni lističi se shranijo v zapečateni ovojnici.
Zapisnik vsebuje podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje, imenih navzočih, zadevah, ki jih je obravnaval svet, sprejeta stališča, mnenja in sklepe sveta. Zapisnik vsebuje tudi ločeno mnenje, če član sveta, ki ga je izrazil, tako želi.
Zapisnik se pošlje članom sveta z vabilom za naslednjo sejo, na kateri se zapisnik overi oziroma se nanj dajo pripombe. O pripombah odloči svet.

O odločitvah sveta obvešča državna tožilstva in javnost generalni državni tožilec RS ali drug član sveta po njegovem pooblastilu.

Članom in sekretarju sveta pripada za udeležbo na sejah sejnina v isti višini, kot članom Sodnega sveta in povračilo stroškov za udelečbo na sejah, ki jih nosi državno tožilstvo, kjer državni tožilec opravlja svojo funkcijo.
Sejnina je vezana na osnovo za obračun poslanskih plač in se usklajuje z rastjo osnove za obračun plač poslancev.

Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 2. 1. 2003 dalje. Z začetkom njegove uporabe se preneha uporabljati poslovnik Personalne komisije, opr. št. PK 8/98 z dne 15. 9. 1998.