Na podlagi petega odstavka 62. člena in prvega odstavka 77. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter pogoje glede opreme, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in postopek njihove verifikacije.
(2) Veterinarske organizacije po tem pravilniku so:
– veterinarska ambulanta A;
– veterinarska ambulanta B;
– veterinarska ambulanta C;
– veterinarska bolnica;
– veterinarska klinika;
– veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču;
– veterinarska lekarniška postaja.

(1) Na zgradbi, v kateri je veterinarska organizacija, mora biti viden napis z imenom organizacije, na vhodnih vratih mora biti zvonec in obvestilo o delovnem času ter številka telefona dežurnega veterinarja v primerih, ko je to potrebno zaradi zagotavljanja neprekinjene veterinarske službe.
(2) Dvorišče in poti na funkcionalnem zemljišču okoli veterinarske organizacije morajo biti tlakovane ali asfaltirane, druge površine pa morajo biti pokrite s travno rušo.
(3) Veterinarska organizacija mora imeti samostojen vhod oziroma vhod, ločen od morebitnega stanovanjskega dela zgradbe.

(1) Prostori veterinarske organizacije, razen pisarn, morajo biti urejeni tako, da je jasno, kateri del so delovni prostori te organizacije in kateri del so morebitni stanovanjski prostori.
(2) Prostori veterinarske organizacije, razen pisarn, morajo biti urejeni tako, da se lahko vzdržujejo v higienskem stanju in razkužujejo.
(3) Tla in stene do stropa vseh delovnih in pomožnih prostorov, razen pisarn, morajo biti iz materiala, ki se lahko mokro čisti in razkužuje.
(4) Prostori morajo biti, glede na vrsto živali, vsebino in obseg dela, primerno veliki, svetli, zračni in suhi ter primerno temperirani.
(5) Vsi delovni prostori morajo biti osvetljeni z dnevno ali umetno svetlobo in sicer na mestu pregleda živali, materiala ipd. najmanj 550 lux, v drugih delovnih prostorih najmanj 300 lux, v pomožnih prostorih pa najmanj 110 lux.
(6) Prostori in druge površine, iz katerih bi se lahko prenesli povzročitelji kužnih bolezni in druge snovi, ki lahko ogrožajo okolje, morajo biti urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(7) Izolator za okužene živali in živali, za katere obstoja sum, da so okužene, mora biti lociran ob veterinarski organizaciji in urejen tako, da so živali med seboj ločene, da ga je možno mokro čistiti in razkuževati in da je preprečeno prenašanje kužnih bolezni. Če je izolator v veterinarski organizaciji, mora imeti poseben vhod.

(1) Oprema v vseh prostorih mora biti primerna za strokovno delo, kateremu je namenjena, in iz materiala, ki se lahko čisti ter razkužuje, kadar je to potrebno.
(2) Oprema v delovnih prostorih, v katerih imajo delavci opravka s kužnim materialom, mora omogočati delo brez nevarnosti za zdravje in življenje delavca, hkrati pa mora biti onemogočeno raznašanje povzročiteljev kužnih bolezni in zdravju škodljivih snovi.
(3) Na delovnih mestih za delo s kemikalijami morajo biti delovne površine iz materiala, odpornega proti kemikalijam.
(4) V prostoru za veterinarje in veterinarske pomočnike mora biti številu zaposlenih primerna oprema ter oprema za vodenje veterinarske dokumentacije in njeno arhiviranje.
(5) V prostoru za pregled in zdravljenje živali ter za pakiranje in odpremo odvzetega materiala za preiskave mora biti poleg delovne mize z ustrezno osvetlitvijo tudi omara za shranjevanje instrumentarija in pribora.
(6) Priročni laboratorij mora imeti toliko delovnih površin, da poteka delo nemoteno.
(7) V bližini vseh delovnih mest, razen v pisarnah, mora biti umivalnik s priključki za hladno in toplo vodo ter s priborom za umivanje in razkuževanje rok.
(8) V izrednih razmerah mora imeti veterinarska organizacija, razen veterinarske ambulante A, možnost priključitve na lasten pomožni vir energije.
(9) Veterinarska organizacija mora imeti seznam vse opreme in natančno specifikacijo.
10) Veterinarska organizacija mora zagotoviti redno vzdrževanje, preskušanje in kalibracijo opreme ter o tem voditi evidenco, ki jo je treba hraniti 3 leta.

(1) Veterinarska organizacija mora imeti, glede na registrirano dejavnost in vrsto ter obseg storitev, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja, ustrezno opremo in sredstva za delo.
(2) Za odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti v veterinarski organizaciji, mora biti zagotovljeno zbiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Veterinarska ambulanta A opravlja dejavnost veterinarskih pregledov izključno v živilskih obratih manjše kapacitete in mora imeti prostor z:
– mestom za veterinarsko dokumentacijo;
– mestom za pakiranje in odpremo odvzetega materiala za preiskave ter hladilnikom;
– mestom za pomivanje s sterilizacijo;
– omaro za shranjevanje pribora;
– mestom za priročni laboratorij.

Veterinarska ambulanta B opravlja dejavnost javne veterinarske službe preventivnega cepljenja hišnih živali proti steklini v lastni ambulanti in izdajo veterinarskih spričeval zanje, kar lahko opravlja brez javnega razpisa, ter druge storitve javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa, razen izdaje veterinarskih spričeval in izvajanja del po pravilniku, ki ureja izvajanje sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in vakcinacij v tekočem letu, in mora imeti:
– sprejemni prostor s čakalnico za stranke in živali;
– prostor za pregled, zdravljenje živali in kirurške posege;
– mesto za pakiranje in odpremo odvzetega materiala za preiskave;
– mesto za pomivanje s sterilizacijo;
– prostor oziroma opremo za shranjevanje zdravil in medicinskih pripomočkov;
– mesto za priročni laboratorij;
– mesto za veterinarja, veterinarskega pomočnika in veterinarsko dokumentacijo, z opremo za vodenje evidenc;
– sanitarije;
– izolator za male živali, pri katerih se sumi na kužno bolezen;
– prostor in opremo za shranjevanje poginulih živali (hladilna skrinja).

Veterinarska ambulanta C opravlja veterinarske storitve javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa in mora imeti:
– prostor za veterinarje in veterinarske pomočnike s pisarniško opremo in opremo za vodenje evidenc;
– sprejemni prostor s čakalnico za stranke in živali;
– prostor za pregled in zdravljenje živali;
– prostor za kirurške posege;
– mesto za pakiranje odvzetega materiala ter za pomivanje s sterilizacijo;
– prostor za shranjevanje zdravil in medicinskih pripomočkov;
– prostor ali mesto za opravljanje osnovnih laboratorijskih preiskav;
– sanitarni prostor (umivalnica s prho);
– garderobni prostor z omaricami za dnevno in delovno obleko;
– stranišče, ločeno za veterinarsko osebje in stranke;
– izolator za male živali in za živali, pri katerih se sumi na kužno bolezen;
– prostor in opremo za shranjevanje poginulih živali (skrinja).

Veterinarski ambulanti B in C lahko opravljata tudi dejavnosti veterinarske ambulante A, če izpolnjujeta pogoje iz 6. člena tega pravilnika in če veterinarji, ki bodo opravljali te dejavnosti, ne opravljajo zdravljenja živali, razen zdravljenja hišnih živali.

Veterinarska bolnica mora izpolnjevati pogoje iz 8. člena tega pravilnika, poleg tega pa mora imeti:
– hlev za velike živali oziroma prostor (stacionar) za hišne živali;
– skladišče hrane in krme;
– odlagališče živalskih iztrebkov, urejeno v skladu s predpisom o urejanju gnojišč in greznic;
– opremo za premikanje živali, ki se ne morejo same gibati, na način, da se prepreči nepotrebno trpljenje.

(1) Veterinarska klinika mora imeti, glede na registrirano dejavnost in vrsto ter obseg storitev, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja:
a) sprejemne prostore:
– čakalnico za stranke in živali,
– sprejemno pisarno,
– sanitarije za stranke;
b) ambulantne prostore za pregled živali;
c) kirurški blok:
– prostor za kirurško pripravo in pripravo pacientov,
– prostor za pripravo in sterilizacijo pribora in instrumentov,
– operacijsko dvorano;
d) blok klinične diagnostike:
– klinični laboratorij ali sklenjeno pogodbo z drugim laboratorijem za opravljanje preiskav;
– prostore in opremo za izvajanje RTG,UZ, EKG in endoskopske diagnostike;
e) pomožne prostore:
– prostor za shranjevanje zdravil in medicinskih pripomočkov,
– prostor oziroma pisarno za veterinarje in veterinarske pomočnike s knjižnico in arhivom,
– garderobo,
– sanitarije;
f) stacionar:
– ustrezen prostor glede na vrsto živali za stacioniranje in okrevanje živali po posegu,
– prostor za intenzivno nego živali s kontroliranim dovajanjem kisika, vlage in toplote;
g) izolator za male živali;
h) prostor in opremo za shranjevanje poginulih živali.

Veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču opravlja dejavnost zdravstvenega varstva plemenjakov v osemenjevalnem središču, sistematičnega spremljanja zdravja plemenjakov in njihove zdravstvene sposobnosti za osemenjevanje, pridobivanja, priprave, skladiščenja in prometa s semenom, jajčnimi celicami in zarodki in mora imeti:
– prostor za odvzem semena;
– mesto za pripravo razredčevalca;
– prostor za ugotavljanje oploditvene sposobnosti in higienske ustreznosti semena;
– prostor za čiščenje, pripravljanje in hranjenje pribora za odvzem semena ter sterilizacijo opreme;
– prostor za 30-dnevno izolacijo semena, ki ni nujno na isti lokaciji;
– prostor za skladiščenje, pošiljanje in oddajo semena v promet, ki ni nujno na isti lokaciji;
– prostor za rezerve tekočega dušika (v osemenjevalnih središčih, kjer se z njim konzervira seme) ali zunanji rezervoar tekočega dušika (stolpna cisterna);
– prostor za zdravila ter shranjevanje potrošnega materiala (omara, hladilnik);
– prostor za priročni laboratorij ter za pakiranje in odpremo odvzetega materiala;
– prostor za veterinarje in veterinarske pomočnike ter dokumentacijo;
– sanitarije.

Za vsakega plemenjaka mora biti poseben pribor za odvzem semena. Pribor se hrani v posebni omari.

(1) Prostor za odvzem semena mora biti velik vsaj
40 m2 za odvzem bikovega semena in vsaj 10 m2 za odvzem merjaščevega, ovnovega ali kozlovega semena.
(2) V prostoru mora biti stojnica ali fantom za odvzem semena ter zaščitne ograje za ljudi, izdelane tako, da ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe ljudi in živali.
(3) Tla stojnice morajo biti iz grobega asfalta, gume ali drugega nedrsečega materiala, ki se lahko čisti in razkužuje.

Prostor za ugotavljanje oploditvene sposobnosti in higienske ustreznosti semena ter za razredčevanje in embaliranje semena mora biti klimatiziran, da zagotavlja temperaturo prostora med 18 in 22 °C. Na oknih morajo biti senčila. Imeti mora opremo za opravljanje dejavnosti iz tega člena v skladu s predpisom, ki ureja zdravstveno ustreznost in sistematične preiskave plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov.

Veterinarska lekarniška postaja ne more poslovati samostojno, temveč le v sestavi veterinarske ambulante B in C, veterinarske bolnice ali veterinarske klinike, ki ob storitvi izdajajo zdravila za uporabo v veterinarski medicini.

(1) Za preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki morajo biti v veterinarski organizaciji iz prejšnjega člena izpolnjeni naslednji pogoji:
– prostor ustrezne velikosti, ki ne sme biti izpostavljen neposredni sončni svetlobi, v nasprotnem primeru morajo biti okna zasenčena, z zagotovljenim naravnim ali umetnim prezračevanjem;
– okna in vrata prostora morajo biti zavarovana proti vlomu;
– tla morajo biti nepropustna.
(2) V prostoru mora biti naslednja oprema:
– police;
– hladilnik s termostatom;
– za zdravila s psihotropnimi in narkotičnimi učinki posebna kovinska omara, ki se da zakleniti; ključ ima samo odgovorni veterinar, ki mora voditi evidenco v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami;
– v hladilnikih in samem prostoru morajo biti termometri z območjem temperature od -10 do + 30 °C in vlagomer;
– druga, glede na vrsto in obseg storitev, potrebna oprema.

Za prevoz zdravil in kemikalij, ki jih veterinarji potrebujejo pri opravljanju svojega dela, morajo veterinarska ambulanta, bolnica in klinika zagotoviti naslednje pogoje:
– zdravila morajo biti v vozilu, v katerem se prevažajo, spravljena v posebnih toplotno izoliranih kasetah ali omaricah, ki se lahko čistijo, kjer so zdravila pregledno razvrščena in ločena po skupinah;
– za prevoz zdravil, ki se morajo hraniti pri temperaturi od +2 do +8 °C, mora biti v vozilu hladilnik s termostatom in priključkom na akumulator;
– za prevoz zdravil s psihotropnimi in narkotičnimi učinki ter kemikalij mora biti v vozilu pritrjena kovinska omarica, ki se da zakleniti.

(1) Veterinarska ambulanta A mora imeti zaposlenega:
– enega veterinarja z opravljenim usposabljanjem in preizkusom znanja iz področja dela, ki ju organizira VURS.
(2) Veterinarska ambulanta B mora imeti zaposlena:
– enega veterinarja;
– enega veterinarskega pomočnika.
(3) Veterinarska ambulanta C mora imeti zaposlene:
– odgovornega vodjo: veterinarja;
– enega veterinarja;
– enega veterinarskega pomočnika.
(4) Veterinarska bolnica mora imeti zaposlene:
– odgovornega vodjo: veterinarja;
– enega veterinarja;
– enega veterinarskega pomočnika,
– enega hlevarja.
(5) Veterinarska klinika mora imeti zaposlene:
– odgovornega vodjo: veterinarja z opravljenim doktoratom ali magisterijem in 5-letno strokovno prakso ali mednarodno priznano specializacijo;
– po enega veterinarja za opravljanje dejavnosti, za katero se klinika verificira;
– veterinarske pomočnike glede na obseg dela.
(6) Veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču mora imeti zaposlene:
a) v govedorejskem osemenjevalnem središču:
– odgovornega vodjo: veterinarja z opravljenim doktoratom ali magisterijem in 5-letno strokovno prakso ali mednarodno priznano specializacijo,
– enega veterinarja,
– enega veterinarskega pomočnika;
b) v prašičerejskem osemenjevalnem središču:
– odgovornega vodjo: veterinarja z opravljenim doktoratom ali magisterijem in 5-letno strokovno prakso ali mednarodno priznano specializacijo,
– dva veterinarska pomočnika;
c) v osemenjevalnem središču za žrebce:
– odgovornega vodjo: veterinarja z opravljenim doktoratom ali magisterijem in 5-letno strokovno prakso ali mednarodno priznano specializacijo,
– enega veterinarja,
– enega veterinarskega pomočnika;
d) v osemenjevalnem središču za drobnico:
– odgovornega vodjo: veterinarja z opravljenim doktoratom ali magisterijem in 5-letno strokovno prakso ali mednarodno priznano specializacijo,
– enega veterinarskega pomočnika.
(7) Za potrebe veterinarske lekarniške postaje mora biti zaposlena odgovorna oseba – veterinar, ki je odgovoren za poslovanje z zdravili.

Samostojno strokovno delo v veterinarskih organizacijah opravljajo veterinarji, veterinarski pomočniki pa opravljajo veterinarska opravila pod nadzorom veterinarja.

(1) Veterinarski pomočnik lahko opravlja naslednja veterinarska opravila:
– zaščitno cepljenje živali po navodilu veterinarja;
– aplikacije zdravil živalim po navodilu veterinarja;
– odvzem krvi, mleka in iztrebkov za laboratorijske preiskave in opravljanje tehničnih del preiskave na kokošji tifus;
– odvzem vzorcev in opravljanje trihinoskopije;
– osemenjevanje živali in vodenje evidence osemenjevanja;
– razporejanje zdravil in medicinskih pripomočkov za uporabo v veterinarski medicini po navodilu veterinarja;
– pripravljanje razkužil in insekticidov ter opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije po navodilu veterinarja;
– odvzem semena in pripravo osmenjevalnih doz pod nadzorom veterinarja;
– laboratorijski pregled semena na oploditveno sposobnost;
– opravljanje veterinarskih storitev, kot sta kastracija pujskov in korekcija parkljev,
– dehelmitizacijo in feruminizacijo prašičev;
– opravljanje rutinskih laboratorijskih preiskav in storitev pod nadzorom veterinarja;
– rutinske parazitološke preiskave;
– vodenje evidence in dokumentacije po navodilu veterinarja;
– pomoč pri operacijah in priprava kirurškega instrumentarija;
– označevanje živali – čipiranje, številčenje.
(2) O veterinarskih opravilih iz prejšnjega odstavka, ki se glede na naravo dela periodično odrejajo, je treba voditi evidenco. Evidenca vsebuje podatke o imenu in priimku veterinarja, imenu in priimku veterinarskega pomočnika, obdobju ter izvedenih opravilih.
(3) Veterinarski pomočnik mora imeti za izvajanje veterinarskih opravil iz prvega odstavka tega člena ustrezno izobrazbo (veterinarski tehnik ali živinorejsko-veterinarski tehnik). Če te izobrazbe nima, mora za izvajanje teh opravil pridobiti ustrezna znanja na usposabljanjih po programu, ki ga pripravi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani v soglasju z VURS in Veterinarsko zbornico.

(1) Z verifikacijo veterinarskih organizacij se ugotovi, ali izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane kadrovske, prostorske, tehnične pogoje ter pogoje glede opreme.
(2)Verifikacijo opravi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor Veterinarske zbornice.

(1) Veterinarske organizacije morajo vložiti zahtevek za verifikacijo na Veterinarsko zbornico in priložiti naslednjo dokumentacijo:
a) veterinarska organizacija, ki je organizirana kot gospodarska družba:
– izpis iz sodnega registra,
– sistemizacijo in zasedbo (ime in priimek, izobrazba, delovne izkušnje) delovnih mest;
b) veterinarska organizacija, ki je organizirana kot samostojni veterinar (samostojni podjetnik):
– kopijo overjenega priglasitvenega lista po predpisih o gospodarskih družbah v roku 30 dni od njegovega prejema,
– sistemizacijo in zasedbo (ime in priimek, izobrazba, delovne izkušnje) delovnih mest.
(2) Veterinarska ambulanta A mora poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 19. člena tega pravilnika.
(3) Na podlagi vloženega zahtevka opravi komisija iz drugega odstavka prejšnjega člena ogled objekta, prostorov, opreme ter dokumentacije in pripravi mnenje glede vloženega zahtevka, kar je podlaga za izdajo odločbe o verifikaciji veterinarske organizacije.

Veterinarska zbornica preverja izpolnjevanje predpisanih pogojev veterinarskih organizacij najmanj vsakih 5 let od opravljene verifikacije.

(1) Obstoječe verificirane veterinarske organizacije so se dolžne uskladiti z določbami tega pravilnika do 31. decembra 2005 in najkasneje do tega datuma vložiti zahtevke za verifikacijo po tem pravilniku.
(2) Veterinarji, ki opravljajo dela kot odgovorni vodje veterinarskih ambulant v osemenjevalnih središčih, pa ne izpolnjujejo pogojev iz šestega odstavka 19. člena tega pravilnika, lahko opravljajo ta dela še največ tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.
(3) Veterinarji iz prvega odstavka 19. člena tega pravilnika so dolžni opraviti usposabljanje in preizkus znanja najkasneje do 31. decembra 2005 oziroma do vložitve zahtevka za verifikacijo veterinarske organizacije.
(4) Veterinarski pomočniki, ki nimajo ustrezne izobrazbe, so dolžni pridobiti ustrezna znanja v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javni veterinarski zavodi in zasebna veterinarska dejavnost in o postopku njihove verifikacije ter preverjanja (Uradni list RS, št. 6/96, 33/96, 3/97, 5/98, 56/99, 107/99 in 33/00).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2003-2311-0085