Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Bena Turka iz Višnje Gore na seji dne 3. aprila 2003

1. Tretja alinea drugega odstavka 7. člena in zadnji stavek drugega odstavka 8. člena odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 5/91) se razveljavita.
2. Razveljavitev začne učinkovati po šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnik izpodbija v izreku navedeni določbi odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem za kulturni in zgodovinski spomenik (v nadaljevanju: odlok). Navaja, da je lastnik zemljišča na območju, ki ga ureja odlok, vendar mu je geodetski organ ustno zavrnil zahtevano parcelacijo, ker tretja alinea drugega odstavka 7. člena odloka na tem območju prepoveduje spreminjati parcelacijo in zazidalni sistem. S tem naj bi bil onemogočen prenos lastninske pravice na nepremičninah, kar je v neskladju z določbama 67. in 69. člena ustave. Izpodbijana določba odloka naj bi bila v neskladju z zakonom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in nasl. – v nadaljevanju: ZNKD81), ki spornega ukrepa ne predvideva, zato je v neskladju tudi s 153. členom ustave. Zadnji stavek 8. člena odloka naj bi določal enoletni rok za uveljavljanje predkupne pravice občine na nepremičninah na tem območju, kar je v neskladju z ZNKD81, ki za uveljavljanje te pravice predvideva krajši rok. Občina naj bi z izpodbijanima določbama odloka prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu, kar je v neskladju s 73. členom ustave.
2. Občina Ivančna Gorica je posredovala pojasnila Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta pojasnjuje, da odlok temelji na ZNKD81 in na 73. členu ustave, po katerem je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike in da država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Na zavarovanem območju naj bi bili prepovedi parcelacije in sprememb zazidalnega sistema utemeljeni.

3. Iz 5. člena odloka izhaja, da ima pobudnik nepremičnino na območju, ki je razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik, zato izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je na podlagi ZNKD81 sprejela Občina Grosuplje in ureja območje, ki se nahaja v kasneje ustanovljeni Občini Ivančna Gorica, zato na podlagi statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in nasl.) velja v tej občini.
5. Tretja alinea drugega odstavka 7. člena odloka lastnikom oziroma uporabnikom parcel iz 5. člena odloka, ki veljajo za urbanistični spomenik, prepoveduje spreminjati parcelacijo in zazidalni sistem. Zadnji stavek drugega odstavka 8. člena omogoča predkupno pravico občine v roku enega leta po najavi nameravane prodaje vsakega spomenika, pritikline ali parcele.
6. Pred vložitvijo pobude je začel veljati zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 – v nadaljevanju: ZVKD), ki v 79. členu med drugim določa, da akti o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki so bili izdani na podlagi ZNKD81, ostanejo v veljavi in se uskladijo z določbami tega zakona ter po potrebi dopolnijo v dveh letih po njegovi uveljavitvi. Po 13. členu ZVKD izda pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi akta o razglasitvi kulturnega spomenika lastniku spomenika odločbo o njegovem varstvu. V njej določi pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo. Varstveni režim, opredeljen v odločbi, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njegovega varstva. Pri tem varstvo nepremične dediščine urejajo določbe VII. poglavja ZVKD, iz katerih izhaja, da so strokovne zasnove varstva nepremične dediščine izhodišče pri izdelavi strokovnih podlag za občinske prostorske plane in drugo urbanistično dokumentacijo lokalnih skupnosti ter da so kulturnovarstveni akti podlaga dokumentacije, potrebne za gradnjo (43. in 44. člen ZVKD).
7. Pristojni organ lokalne skupnosti lastnikom nepremičnin na območju, ki je z odlokom razglašeno za spomenik, ni izdal odločbo varstvenem režimu za njihov spomenik, saj občina v roku dveh let po uveljavitvi ZVKD izpodbijanih določb odloka z njim ni uskladila. Pri tem iz 43. in 44. člena ZVKD izhaja, da varstvo nepremične dediščine predstavlja sestavni del prostorskega oziroma urbanističnega načrtovanja in je sestavina dokumentacije, potrebne za gradnjo. Varstvo nepremične dediščine je namreč, na podlagi strokovnih zasnov njenega varstva, sestavina strokovnih podlag za pripravo občinskih prostorskih planov oziroma njihovih urbanističnih aktov. Hkrati so kulturnovarstveni akti sestavina dokumentov, potrebnih za gradnjo. Prepoved spreminjanja zazidalnega sistema in parcelacije tako ni neposredni predmet urejanja akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Ta akt predstavlja podlago za pripravo strokovnih zasnov njenega varstva in podlago za izdajo kulturnovarstvenih aktov. Tretja alinea drugega odstavka 7. člena odloka v nasprotju s tem neposredno prepoveduje spremembe zazidalnega sistema in parcelacije na celotnem območju, ki je razglašeno za kulturni spomenik, zato je v neskladju z določbami 13., 43. in 44. člena ZNKD.
8. Po četrtem odstavku 63. člena ZVKD v primeru prodaje spomenika lokalnega pomena lokalna skupnost v 30 dneh sporoči lastniku, ali sprejema prodajno ponudbo. Zadnji stavek drugega odstavka 8. člena odloka daje lokalni skupnosti pravico, da v enem letu sporoči lastniku, ali sprejema prodajno ponudbo za spomenik, pritiklino ali parcelo, kar je v neskladju s citirano določbo ZVKD, saj lahko lokalna skupnost to pravico uveljavlja le v roku 30 dni.
9. Iz zgoraj navedenih razlogov je ustavno sodišče izpodbijani določbi odloka razveljavilo. Ker je ustavno sodišče izpodbijani določbi razveljavilo že iz navedenih razlogov, ni ugotavljalo še njunih skladnosti z določbami ustave, ki jih navaja pobudnik.
10. Po tretjem odstavku 45. člena ZUstS začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe oziroma po preteku roka, ki ga določi ustavno sodišče. Ustavno sodišče je upoštevalo, da gre v obravnavanem primeru za kulturni in zgodovinski spomenik, ki obsega urbanistične spomenike in arheološke spomenike (2. člen odloka), zato je ocenilo, da bi bila škoda, povzročena zaradi takojšnje razveljavitve izpodbijanih določb odloka, lahko večja, kot jo povzroča njihovo nezakonito varovanje. Za pričetek učinkovanja razveljavitve je zato določilo odložilni rok in pri tem upoštevalo, da bo občina v njem lahko uskladila njihovo varstvo z zakonom.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.