Na podlagi šestega odstavka 66.c člena in drugega odstavka 66.č člena zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje

Ta pravilnik podrobneje ureja način in oblike opravljanja pravosodnega nadzora nad državnimi tožilstvi v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: pravosodni nadzor).

Namen opravljanja pravosodnega nadzora je pregled in ocena opravljanja zadev državnotožilske uprave, kot so opredeljene v zakonu o državnem tožilstvu, v državnotožilskem redu in v drugih podzakonskih aktih, ki urejajo področje državnotožilske uprave.

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) opravlja pravosodni nadzor na lastno pobudo, lahko pa tudi na predlog generalnega državnega tožilca.

Pravosodni nadzor se uvede na podlagi pisne zahteve, ki jo ministrstvo pošlje vodji okrožnega državnega tožilstva ali generalnemu državnemu tožilcu.

Ministrstvo opravlja pravosodni nadzor okrožnih državnih tožilstev in njihovih oddelkov praviloma preko vodij okrožnih državnih tožilstev, nadzor Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju: vrhovno državno tožilstvo), njegovih oddelkov ter skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pa preko generalnega državnega tožilca.
Vodjo okrožnega državnega tožilstva lahko pri opravljanju pravosodnega nadzora nadomešča njegov namestnik oziroma višji ali vrhovni državni tožilec, ki ga za opravljanje posameznega pravosodnega nadzora določi generalni državni tožilec.
Generalnega državnega tožilca lahko na podlagi pooblastila pri opravljanju pravosodnega nadzora nad vrhovnim državnim tožilstvom, njegovimi oddelki ter skupino državnih tožilcev za posebne zadeve nadomešča njegov namestnik.

Vodja okrožnega državnega tožilstva in generalni državni tožilec sta pri opravljanju pravosodnega nadzora vezana na obseg zahteve ministrstva za opravljanje pravosodnega nadzora. Iz utemeljenih razlogov lahko na lastno pobudo razširita obseg nadzora in o razlogih za to ter o njunih ugotovitvah pisno poročata ministrstvu.
Uslužbenci ministrstva so pri opravljanju pravosodnega nadzora iz 14. in 15. člena tega pravilnika vezani na obseg odločbe o uvedbi pravosodnega nadzora iz 12. člena tega pravilnika, vendar so dolžni poročati ministrstvu tudi o drugih nepravilnostih, ki so bile ugotovljene pri opravljanju pravosodnega nadzora.

Državni tožilec, vodja okrožnega državnega tožilstva ali generalni državni tožilec lahko zavrnejo opravljanje pravosodnega nadzora, če menijo, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca pri opravljanju nalog na podlagi ustave in zakona. O tej odločitvi so dolžni nemudoma obvestiti generalnega državnega tožilca in Vlado Republike Slovenije, če gre za opravljanje pravosodnega nadzora nad vrhovnim državnim tožilstvom, pa Vlado Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije v desetih dneh od prejema obvestila o razlogih za zavrnitev opravljanja pravosodnega nadzora zahteva od generalnega državnega tožilca, naj v petih dneh od prejema zahteve poda mnenje o zahtevi ali odločbi za opravljanje pravosodnega nadzora in o stališču, da se nedovoljeno posega v samostojnost državnega tožilca.
Po prejemu mnenja generalnega državnega tožilca Vlada Republike Slovenije odloči, ali naj se pravosodni nadzor opravi.
Državni tožilec, ki mu je bilo zaupano opravljanje pravosodnega nadzora, vodja okrožnega državnega tožilstva, generalni državni tožilec in ministrstvo so vezani na odločitev Vlade Republike Slovenije.

Ministrstvo lahko tudi samo opravlja pravosodni nadzor.
Pravosodni nadzor opravljajo uslužbenci ministrstva po določilih tega pravilnika.

Pri pravosodnem nadzoru ni dopustno posegati v zakonitost in strokovno pravilnost dela državnih tožilstev v zvezi s predkazenskim postopkom, sodnimi postopki ter upravnimi postopki pred drugimi državnimi organi.
V okviru pravosodnega nadzora se lahko pregledujejo le tisti podatki, ki so potrebni za oceno strokovnosti, zakonitosti in pravočasnosti opravljanja zadev državnotožilske uprave.

Pravosodni nadzor obsega vpogled v opravljanje vseh zadev državnotožilske uprave, kot so določene v zakonu o državnem tožilstvu, Državnotožilskem redu in drugih podzakonskih aktih.
Kadar opravljajo pravosodni nadzor državni tožilec, vodja okrožnega državnega tožilstva ali generalni državni tožilec, imajo pravico vpogledati v vse spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva, povezano z opravljanjem zadev državnotožilske uprave, zahtevati ustna ali pisna pojasnila od državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev in tožilskega osebja ter opraviti z njimi pogovor v zvezi z njihovim opravljanjem teh zadev. Pri tem so dolžni ravnati na način, ki ne bo otežil rednega izvajanja državnotožilskih nalog.
Kadar opravljajo pravosodni nadzor uslužbenci ministrstva, imajo pravico vpogledati v vse spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva, povezano z opravljanjem zadev državnotožilske uprave, ter zahtevati ustna ali pisna pojasnila od državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev in tožilskega osebja v zvezi z zatrjevanimi, domnevnimi ali ugotovljenimi nepravilnostmi pri njihovem opravljanju teh zadev. Pri tem so dolžni ravnati na način, ki ne bo otežil rednega izvajanja državnotožilskih nalog.

Na podlagi prejete zahteve ministrstva iz 4. člena tega pravilnika sta vodja okrožnega državnega tožilstva in generalni državni tožilec dolžna najpozneje v desetih dneh od njenega prejema opraviti pravosodni nadzor. Najpozneje v petih dneh po zaključenem nadzoru sta dolžna ministrstvu posredovati pisno poročilo o opravljenem nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih ter obvestilo o tem, kako so oziroma kako in kdaj bodo odpravljene. Po odpravi nepravilnosti sta o tem dolžna pisno obvestiti ministrstvo.
Državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev ter tožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu in vrhovnem državnem tožilstvu, katerih opravljanje zadev državnotožilske uprave je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami iz poročila in imajo pravico posredovati pojasnila vrhovnemu državnemu tožilstvu in ministrstvu v petih dneh od prejema poročila.
Ministrstvo lahko po poteku roka za odpravo nepravilnosti zahteva obvestilo o odpravi nepravilnosti, po potrebi pa lahko opravi dodatni nadzor v obsegu ugotovljenih nepravilnosti in njihovega odpravljanja.
Če ugotovljenih nepravilnosti ni možno odpraviti v tridesetih dneh po opravljenem pravosodnem nadzoru, sta vodja okrožnega državnega tožilstva in generalni državni tožilec dolžna po poteku tega roka in vsakih nadaljnjih trideset dni pisno obveščati ministrstvo o poteku ukrepov za njihovo odpravo in o razlogih, zakaj še niso odpravljene.

Kadar meni, da pravosodni nadzor, opravljen s strani generalnega državnega tožilca ali vodje državnega tožilstva ne zadostuje, ker se mora neposredno seznaniti z opravljanjem zadev državnotožilske uprave, lahko ministrstvo samo izvede pravosodni nadzor v skladu z določili tega dela pravilnika.
Odločbo o uvedbi nadzora iz prejšnjega odstavka izda minister za pravosodje.

Ob opravljanju pravosodnega nadzora s strani ministrstva so lahko ves čas prisotni generalni državni tožilec ali njegov namestnik, vodja državnega tožilstva ali njegov namestnik, vodja zunanjega oddelka državnega tožilstva, vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve ali državni tožilec, ki je za to posebej pooblaščen.
Pri pravosodnem nadzoru nad delovanjem skupine državnih tožilcev za posebne zadeve je lahko poleg vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve prisoten tudi generalni državni tožilec ali vrhovni državni tožilec, ki je za to vnaprej določen z letnim razporedom dela ali je za to posebej pooblaščen.
Vodja državnega tožilstva mora sodelovati z osebami, ki opravljajo pravosodni nadzor, tako, da daje potrebna pojasnila, jim zagotovi dostop v prostore državnih tožilstev, omogoči pregled zahtevanih spisov, vpisnikov in druge dokumentacije državnih tožilstev ter zagotovi prostorske in tehnične pogoje nemoteno delo.

Ministrstvo lahko začne opravljati redni pravosodni nadzor šele potem, ko pristojno državno tožilstvo najmanj tri dni pred začetkom njegovega opravljanja pisno ali ustno obvesti, da ga bo opravljalo.
Redni pravosodni nadzor ministrstvo opravlja na način, določen v tretjem odstavku 10. člena in drugih določilih tega pravilnika.

Ministrstvo lahko opravi izredni pravosodni nadzor brez obvestila pristojnemu državnemu tožilstvu, da bo opravljen.
Izredni pravosodni nadzor se opravi v primeru, če ministrstvo preverja, ali je pravosodni nadzor iz 11. člena tega pravilnika oziroma redni pravosodni nadzor iz 14. člena tega pravilnika prispeval k izboljšavam dela državnotožilske uprave.
Izjemoma se izredni pravosodni nadzor opravi, kadar ministrstvo oceni, da je nenapovedan nadzor nujno potreben zaradi ugotovitve o zatrjevani ali domnevni hujši nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave.
V odločbi za opravljanje izrednega pravosodnega nadzora morajo biti posebej navedeni razlogi iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
Izredni pravosodni nadzor ministrstvo opravlja na način, določen v tretjem odstavku 10. člena in drugih določilih tega pravilnika.

Poročilo o opravljenem rednem ali izrednem pravosodnem nadzoru sestavi vodja skupine, ki je opravila nadzor.
Poročilo iz prejšnjega odstavka podpišejo vse osebe, ki so ga opravljale. Oseba, ki je opravljala pravosodni nadzor in se delno ali v celoti ne strinja s poročilom, ima pravico, da poročilu doda ločeno mnenje s svojimi ugotovitvami in predlogi.
Ministrstvo najpozneje v petih dneh po opravljenem pravosodnem nadzoru pošlje poročilo vodji pristojnega državnega tožilstva in generalnemu državnemu tožilcu.
Državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev ter tožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu in vrhovnem državnem tožilstvu, katerih opravljanje zadev državnotožilske uprave je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami iz poročila in imajo pravico posredovati pojasnila vrhovnemu državnemu tožilstvu in ministrstvu najpozneje v petih dneh od prejema poročila.
Po prejemu poročila ministrstva morata vodja državnega tožilstva ali generalni državni tožilec najpozneje v petih dneh posredovati pisni odgovor v zvezi z odpravo ugotovljenih nepravilnosti, po odpravi nepravilnosti pa o tem pisno obvestiti ministrstvo. Če ugotovljenih nepravilnosti ni možno odpraviti v tridesetih dneh po opravljenem pravosodnem nadzoru, sta dolžna po preteku tega roka in vsakih nadaljnjih trideset dni pisno obveščati ministrstvo o poteku ukrepov za njihovo odpravo in o razlogih, zakaj še niso odpravljene.

Če se na državnem tožilstvu istočasno kot pravosodni nadzor opravljajo tudi državnotožilski nadzor ali strokovni nadzor po določilih zakona o državnem tožilstvu ali nadzor varuha človekovih pravic po določilih zakona, ki ureja varuha človekovih pravic, se opravljanje pravosodnega nadzora prekine za največ tri dni. Po poteku roka prekinitve se opravljanje pravosodnega nadzora nadaljuje.
Če po poteku roka iz prejšnjega odstavka še poteka opravljanje navedenih nadzorov, se pravosodni nadzor opravlja istočasno, vendar na primeren način, ki ne ovira opravljanja državnotožilskega nadzora, strokovnega nadzora ali nadzora varuha človekovih pravic.

Izjave za javnost o opravljanju pravosodnega nadzora lahko, če je to potrebno, dajejo generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec, vendar tako, da s tem ne ovirajo opravljanja pravosodnega nadzora. O vsebini izjave za javnost mora generalni državni tožilec ali pooblaščeni državni tožilec iz prejšnjega stavka predhodno obvestiti ministrstvo.
Izjavo za javnost o opravljanju pravosodnega nadzora lahko da tudi ministrstvo, če je to potrebno in če s tem ne ovira opravljanja pravosodnega nadzora. O njeni vsebini predhodno obvesti generalnega državnega tožilca.

Generalni državni tožilec, vodja okrožnega državnega tožilstva in uslužbenci ministrstva so pri opravljanju pravosodnega nadzora dolžni varovati tajnost tajnih podatkov, ki so del zadev državnotožilske uprave.
Če se pri opravljanju pravosodnega nadzora najdejo tajni podatki v zadevah državnotožilske uprave, osebe iz prejšnjega odstavka zahtevajo, da vodja državnega tožilstva oziroma vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pisno potrdi, da gre za tajne podatke. V tem primeru se pravosodni nadzor nad tem delom zadev državnotožilske uprave zaključi.
Če se pri opravljanju pravosodnega nadzora pojavi sum, da je zadeva državnotožilske uprave nepravilno razporejena, označena ali zavarovana kot tajni podatek, ali da sploh ni razporejena, označena ali zavarovana kot tajni podatek, pa bi po predpisih o tajnih podatkih morala biti, se opravljanje nadzora prekine za največ dve uri. O sumu kršitve tajnosti tajnih podatkov se obvesti generalnega državnega tožilca ter organ, ki je po zakonu, ki ureja tajne podatke, pristojen za predlaganje ukrepov za izboljšanje varovanja tajnih podatkov.
Če generalni državni tožilec sam ne izvrši nadzora v roku dveh ur oziroma, če predstavnik organa iz prejšnjega odstavka v roku dveh ur ne predlaga ukrepov za izboljšanje varovanja tajnih podatkov, se o ugotovljenem sumu kršitve tajnosti tajnih podatkov napiše posebni uradni zaznamek, ki se pošlje generalnemu državnemu tožilcu in uradu. Pravosodni nadzor se nato nadaljuje le v zvezi s tistim delom opravljanja zadev državnotožilske uprave, glede katerih ni suma kršitve tajnosti tajnih podatkov.

Generalni državni tožilec, vodja okrožnega državnega tožilstva in uslužbenci ministrstva so pri opravljanju pravosodnega nadzora dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, ki so del zadev državnotožilske uprave.
Če se pri opravljanju pravosodnega nadzora pojavi sum, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, se opravljanje nadzora prekine za največ dve uri in se o tem obvesti organ, ki je po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pristojen za opravljanje inšpekcijskega nadzora.
Če predstavnik organa iz prejšnjega odstavka v roku dveh ur ne izvrši nadzora, se o ugotovljenem sumu kršitve varstva osebnih podatkov napiše posebni uradni zaznamek, ki se pošlje temu organu. Pravosodni nadzor se do odločitve tega organa lahko nadaljuje le v zvezi s tistim delom opravljanja zadev državnotožilske uprave, glede katerih ni suma kršitve varstva osebnih podatkov.

Redni pravosodni nadzor lahko opravljajo uslužbenci ministrstva, ki imajo najmanj VI. stopnjo izobrazbe.
Izredni pravosodni nadzor opravlja nadzorna skupina, ki jo sestavljajo: najmanj en uslužbenec, ki je univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, najmanj en uslužbenec s VI. stopnjo izobrazbe ter najmanj en uslužbenec z najmanj V. stopnjo izobrazbe s finančnega, računovodskega ali ekonomskega področja.

Minister za pravosodje z odločbo določi, kateri uslužbenci ministrstva stalno opravljajo redni pravosodni nadzor.
Minister za pravosodje za vsak izredni nadzor z odločbo posebej določi, kateri uslužbenci ministrstva ga bodo opravili kot člani nadzorne skupine iz 21. člena tega pravilnika.
Uslužbenci ministrstva pri opravljanju pravosodnega nadzora na državnih tožilstvih izkazujejo svojo pooblaščenost za njegovo opravljanje z osebnimi dokumenti, z odločbo iz 12. člena tega pravilnika, z odločbami iz prejšnjih odstavkov tega člena, v primeru opravljanja izrednega pravosodnega nadzora pa tudi z odločbo iz četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika.

Uslužbenci ministrstva, ki opravljajo redni nadzor, in člani nadzorne skupine iz 21. člena tega pravilnika so upravičeni do dnevnice in povračila potnih stroškov v višini, ki je določena s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.