Na podlagi 8. člena zakona o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00 in 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev
za upravljanje posameznih shem
državnih pomoči
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta uredba določa namene in pogoje, pod katerimi se lahko dodeljuje državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoči), kot splošne sheme in individualne pomoči v skladu s 7. členom zakona o nadzoru državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: zakon) ter pristojna ministrstva za upravljanje posameznih shem pomoči.
(2) Za upravljanje shem pomoči je pristojna lokalna skupnost, kolikor gre za dodeljevanje pomoči iz proračuna lokalne samoupravne skupnosti.
(3) Upravljanje posamezne sheme pomoči obsega pripravo pravne podlage, priglasitev pomoči Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi (v nadaljnjem besedilu: komisija) v skladu z 9. členom zakona ter nadzor nad dodeljevanjem pomoči na podlagi potrjene sheme.
2. člen
Pri pripravi pravne podlage ter ostalih potrebnih dokumentov za dodelitev pomoči se morajo upoštevati pravila, ki izhajajo iz:
– te uredbe za posamezno pomoč,
– 65. člena točke (iii) prvega in drugega odstavka Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS-MP, št. 13/97) in Protokola 2 k temu sporazumu,
– sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki je sestavni del marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (Uradni list RS-MP, št. 10/95).
3. člen
Po tej uredbi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. Podjetje ali prejemnik: samostojni podjetnik posameznik, pravna oseba ne glede na pravni status, organizacijo ali lastništvo, ter fizična oseba, ki se ukvarja s tržno proizvodnjo blaga in storitev.
2. Neodvisno podjetje: gospodarska družba v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike.
3. Srednje veliko podjetje:
– ima manj kot 250 zaposlenih in
– ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR,
– je neodvisno podjetje.
4. Majhno podjetje:
– ima manj kot 50 zaposlenih in
– ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR,
– je neodvisno podjetje.
5. Upravičeni stroški: stroški, za katere se lahko dodeljuje pomoči.
6. Začetne investicije: investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) in investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi drugače prenehalo delovati.
7. Materialne investicije: investicije v opredmetena osnovna sredstva.
8. Nematerialne investicije: investicije v neopredmetena dolgoročna sredstva.
9. Območja (a): območja iz prve alinee drugega odstavka 3. člena zakona, kjer bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči ne presega 75% povprečja Evropske unije.
10. Območja (b): območja iz tretje alinee drugega odstavka 3. člena zakona.
11. Neto ekvivalent dotacije: končna korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.
12. Intenzivnost pomoči: višina pomoči izražena kot odstotek upravičenih stroškov projekta.
4. člen
(1) Pomoči po tej uredbi se med seboj lahko kombinirajo, vendar dodeljena sredstva za posamezen namen oziroma iste upravičene stroške ne smejo preseči zgornje meje, predpisane za posamezen namen.
(2) Zgornje meje pomoči, določene po namenih v tej uredbi, veljajo za vsoto pomoči iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti ter iz sredstev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Zneske v tej uredbi izražene v EUR se preračuna v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve pomoči.
5. člen
Pomoč se lahko dodeli, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna.
6. člen
Dajalci, ki dodeljujejo pomoči na podlagi posamezne sheme pomoči oziroma dodeljujejo individualne pomoči, morajo ministrstvu, pristojnemu za upravljanje te sheme, oziroma priglasitelju individualne pomoči posredovati podatke o dodeljenih pomočeh.
2. HORIZONTALNI CILJI
2.1. Raziskave in razvoj
7. člen
(1) Vrste raziskav, aktivnosti in študij, ki so lahko predmet pomoči so:
1. temeljne raziskave, namenjene doseganju napredka v znanosti in tehniki, ki pa nimajo neposrednega vpliva na komercialne aktivnosti. Za temeljne raziskave se lahko dodeli pomoč do višine 100% upravičenih stroškov projekta, če so rezultati take raziskave na nepristranski osnovi dostopni po normalnih tržnih pogojih;
2. industrijske raziskave, namenjene pridobivanju znanja, ki je lahko koristno za razvoj novih proizvodov, postopkov in storitev ali izboljšavo že obstoječih proizvodov, postopkov in storitev. Za industrijske raziskave se lahko dodeli pomoč do višine 50% upravičenih stroškov projekta;
3. predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti, namenjene prenosu rezultatov industrijskih raziskav v oblikovanje novih, spremenjenih in izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev, ne glede na to, ali je takšno oblikovanje namenjeno prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prototipov, ki niso komercialno uporabljivi. Za predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti se lahko dodeli pomoč do višine 25% upravičenih stroškov projekta;
4. študije o tehnični izvedljivosti, ki so pogoj za izvedbo industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti. Za študije o tehnični izvedljivosti se lahko dodeli pomoč v višini 75% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo industrijske raziskave, in v višini 50% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti.
(2) V 2., 3. in 4. točki prejšnjega odstavka se deleži pomoči lahko povečajo v primerih:
– za majhna in srednje velika podjetja, za 10 odstotnih točk,
– če se razvojni projekt izvaja v območjih (a) za 10 odstotnih točk, v območjih (b) za 5 odstotnih točk,
– ko je raziskovalni projekt v skladu s cilji posameznega projekta ali programa, ki poteka kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 15 odstotnih točk (če projekt vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami in so rezultati široko dostopni in objavljeni ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine, za 25 odstotnih točk),
– ko raziskovalni projekt ni v skladu s cilji ali posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 10 odstotnih točk, ob izpolnjevanju enega izmed naslednjih pogojev:
– projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami, posebno z vidika koordinacije nacionalnih usmeritev raziskovanja in tehnološkega razvoja,
– rezultati projekta so široko dostopni in objavljeni, licence za patente so podeljene ali potekajo druge dejavnosti pod pogoji, ki so podobni določilom razširjanja rezultatov EU za raziskovanje in tehnološki razvoj.
(3) Odstotne točke iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, toda višina pomoči ne sme preseči 75% upravičenih stroškov za industrijske raziskave in 50% upravičenih stroškov za predkonkurenčne razvojne-raziskovalne aktivnosti.
8. člen
Upravičeni stroški za namen raziskovanja in razvoja so:
– stroški dela zaposlenih, ki se izključno ukvarjajo z raziskovalnimi aktivnostmi,
– stroški instrumentov, opreme, zemljišč in poslopij, ki se izključno in stalno uporabljajo za raziskovalne aktivnosti,
– stroški za svetovalne in podobne storitve, ki so namenjene izključno raziskovalni dejavnosti,
– dodatni skupni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja,
– drugi operativni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja.
9. člen
Raziskovalni projekti nad 25 mio EUR, za katere je predlagana pomoč v višini najmanj 5 mio EUR, morajo biti priglašeni individualno.
10. člen
Sheme pomoči na področju raziskovanja in razvoja upravlja ministrstvo, pristojno za raziskave in razvoj.
2.2. Varstvo okolja
11. člen
(1) Pomoč za varstvo okolja je namenjena odpravi ali preprečevanju škode v okolju ali na naravnih virih ali spodbujanju učinkovite rabe naravnih virov.
(2) Do pomoči za varstvo okolja niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju kmetijstva.
12. člen
(1) Pomoč za investicije v varstvo okolja se lahko dodeli za naslednje namene:
1. za prilagoditev novim obvezujočim okoljevarstvenim standardom Evropske unije. Pomoč se lahko dodeli le majhnim in srednje velikim podjetjem do višine 15% upravičenih stroškov, vendar le v obdobju treh let od sprejema teh standardov;
2. za doseganje višje stopnje varstva okolja, kot jo določajo obvezujoči standardi v Evropski uniji oziroma investicije v varstvo okolja v odsotnosti obvezujočih standardov Evropske unije. Pomoč se lahko dodeli velikim podjetjem do višine 30% upravičenih stroškov, majhnim in srednje velikim podjetjem pa do višine 40% upravičenih stroškov;
3. za varčevanje z energijo, za soproizvodnjo toplote in električne energije in za obnovljive vire energije. Pomoč se lahko dodeli velikim podjetjem do višine 40% upravičenih stroškov, majhnim in srednje velikim podjetjem pa do višine 50% upravičenih stroškov. Za investicije v obnovljive vire energije, ki v celoti zadostijo energetskim potrebam zaključene skupnosti, se zgornja meja pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk. Komisija lahko v izjemnem primeru za investicije v obnovljive vire energije odobri višji delež pomoči, kolikor je dokazano, da je pomoč nujno potrebna.
(2) Če se prejemnik pomoči nahaja v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči, se lahko v primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tega člena dodeli pomoč po ugodnejši od obeh možnosti:
– višina pomoči, dovoljena za investicije v varstvo okolja, povišana za 10 odstotnih točk v območju (a) oziroma, za 5 odstotnih točk v območju (b),
– višina dovoljene regionalne pomoči, povišana za 10 odstotnih točk.
13. člen
Pomoč za sanacijo onesnaženih območij se lahko dodeli le v primeru, če oseba, odgovorna za onesnaževanje, ni znana, oziroma ji stroškov sanacije ni mogoče naložiti. Pomoč se lahko dodeli do 100% upravičenih stroškov.
14. člen
Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli, če ima značilen prispevek k varovanju okolja, in sicer za:
– pospeševanje okolju prijaznih oblik ravnanja z odpadki in pospeševanja varčevanja z energijo,
– za zmanjšanje ali oprostitev okoljevarstvenih dajatev,
– pospeševanje rabe obnovljivih virov energije in
– soproizvodnjo toplote in električne energije.
15. člen
(1) Upravičeni stroški investicij za namen varstva okolja so zgolj dodatni stroški v zemljišča, zgradbo, opremo in pod pogoji iz drugega odstavka 46. člena te uredbe stroški nematerialnih investicij, ki so potrebni za dosego okoljevarstvenih ciljev. Upravičeni stroški morajo biti izračunani neto brez vštetih ugodnosti, ki izhajajo iz povečanja kapacitete, privarčevanih stroškov v prvih petih letih življenjske dobe investicije in dodatne pomožne proizvodnje v tem petletnem obdobju.
(2) Upravičeni stroški sanacije onesnaženega območja so stroški dela, zmanjšani za povečanje vrednosti zemljišča.
16. člen
Sheme pomoči na področju varstva okolja upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja.
2.3. Reševanje in prestrukturiranje
17. člen
(1) Pomoč za reševanje in prestrukturiranje se lahko dodeli podjetju v težavah.
(2) Podjetje je v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, ustaviti negativna gibanja poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj podjetja.
(3) Do pomoči za reševanje in prestrukturiranje niso upravičene novonastale družbe in družbe, ki so nastale z likvidacijo prejšnje družbe ter povezane družbe, razen če je mogoče dokazati, da so vzroki težav v podjetju samem in da težave niso rezultat samovoljnega prerazporejanja stroškov med njimi.
(4) Do pomoči za reševanje in prestrukturiranje niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju jeklarstva in premogovništva.
18. člen
(1) Pomoč za reševanje finančnih problemov se lahko odobri pod naslednjimi pogoji:
– predstavljati mora likvidnostno pomoč podjetju v obliki poroštev in posojil pod normalnimi tržnimi pogoji,
– posojilo mora biti povrnjeno v 12 mesecih po izplačilu zadnjega obroka podjetju,
– dodeljena mora biti zaradi resnih socialnih težav,
– omejena mora biti na znesek, ki še omogoča poslovanje podjetja,
– odobrena je za 6 mesecev,
– dodeljena sme biti le enkrat.
(2) Pred iztekom roka iz pete alinee prejšnjega odstavka tega člena mora prejemnik posredovati priglasitelju bodisi plan prestrukturiranja ali program prisilne poravnave oziroma predlog stečaja ali izjavo, da bo posojilo povrnjeno.
19. člen
(1) Pomoč za prestrukturiranje predstavlja del dolgoročnega plana obnove podjetja in se lahko dodeli pod naslednjimi pogoji:
– podjetje predloži program prestrukturiranja (zajemati mora zlasti vzroke in posledice težav v podjetju, predvidene načine reševanja težav, vire financiranja, trajanje ter ekonomske in socialne posledice prestrukturiranja), ki ga bo v celoti izvajalo,
– pomoč je omejena na minimum sredstev, potrebnih za izvajanje ukrepov prestrukturiranja v okviru obstoječih finančnih virov podjetja; podjetje mora znatno prispevati k prestrukturiranju.
(2) Ponovna pomoč je možna po 10 letih (oziroma v sektorju kmetijstva in ribištva po 5 letih) po dodeljeni pomoči. Izjemoma se pomoč lahko ponovno dodeli zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščin, na katere podjetje ni imelo vpliva.
(3) Priglasitelj mora enkrat letno predložiti komisiji poročilo o izvajanju plana prestrukturiranja.
20. člen
(1) Maksimalni znesek pomoči, ki je lahko dodeljen podjetju za reševanje in/ali prestrukturiranje, ne sme presegati 10 mio EUR, vključno s pomočmi iz drugih shem. Višji znesek pomoči se lahko odobri le na osnovi individualne priglasitve na podlagi plana prestrukturiranja, ki ga potrdi komisija.
(2) V primeru velikega podjetja je potrebno:
– individualno priglasiti vsako dodeljeno pomoč in
– predvideti ukrepe, ki onemogočajo negativen vpliv na konkurenco.
21. člen
Sheme pomoči na področju reševanja in prestrukturiranja upravlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
2.4. Majhna in srednje velika podjetja
22. člen
(1) Pomoč za majhna in srednje velika podjetja se lahko dodeli za spodbujanje začetnih investicij, za svetovalne storitve in udeležbo na sejmih in razstavah.
(2) Do pomoči za majhna in srednje velika podjetja niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju premogovništva, ladjedelništva, pomorskega transporta, kmetijstva in ribištva.
(3) Pomoč za majhna in srednje velika podjetja v sektorju jeklarstva se lahko dodeli le za svetovalne storitve in udeležbo na sejmih in razstavah.
23. člen
(1) Pomoč za začetne investicije se lahko dodeli:
– majhnim podjetjem v višini 15% upravičenih stroškov,
– srednje velikim podjetjem v višini 7,5% upravičenih stroškov.
(2) V primeru, ko se investicija nahaja na območju, upravičenem do regionalne pomoči, se pomoč lahko dodeli do zgornje meje, določene v regionalni karti državnih pomoči, pod pogojem, da se investicija ohrani v regiji vsaj 5 let po zaključku investicije in prejemnik pomoči prispeva najmanj 25% vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomoči.
(3) Višina pomoči se lahko izračuna bodisi na podlagi upravičenih stroškov investicije, bodisi na podlagi stroškov odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo. V primeru, ko je višina pomoči izračunana na podlagi upravičenih stroškov novih delovnih mest je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– delovno mesto mora biti povezano z izvajanjem projekta začetnih investicij in biti ustvarjeno v treh letih po dokončani investiciji,
– investicijski projekt mora voditi k neto povečanju števila zaposlenih v obratu v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev,
– nova delovna mesta morajo biti ohranjena vsaj 5 let.
(4) Upravičeni stroški za namen majhnih in srednje velikih podjetij so:
– stroški začetnih investicij: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema) in stroški nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja). Med upravičene stroške ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in opreme, z izjemo železniških vagonov;
– stroški odpiranja novih delovnih mest: stroški bruto plač za novo odprta delovna mesta povezana z investicijo za obdobje dveh let.
(5) Upravičeni stroški začetnih investicij in upravičeni stroški novih delovnih mest se lahko združujejo, vendar skupaj ne smejo preseči višine pomoči, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
24. člen
(1) Pomoč za svetovalne storitve, ki so izvedene s strani zunanjih svetovalcev in nimajo stalnega ali periodičnega značaja ter niso povezane z običajnimi tekočimi stroški podjetja, se lahko dodeli v višini 50% upravičenih stroškov.
(2) Upravičeni stroški svetovalnih storitev so stroški zunanjega svetovalca.
25. člen
(1) Pomoč za udeležbo na sejmih in razstavah se lahko dodeli za prvo udeležbo na določenem sejmu ali razstavi, v višini 50% upravičenih stroškov.
(2) Upravičeni stroški so dodatni stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice.
26. člen
Sheme pomoči na področju majhnih in srednje velikih podjetij upravlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
2.5. Zaposlovanje
27. člen
(1) Pomoč v okviru zaposlovanja se lahko dodeli za odpiranje nove zaposlitve ali ohranitev obstoječih delovnih mest.
(2) Do pomoči za zaposlovanje niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju premogovništva, ladjedelništva in pomorskega transporta.
28. člen
(1) Pomoč za nove zaposlitve se lahko dodeli za zaposlovanje ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve.
(2) Pomoč za nove zaposlitve na območjih in v sektorjih, upravičenih do regionalne državne pomoči, se lahko dodeli vsem podjetjem v višini, določeni v regionalni karti državnih pomoči pod pogojem, da prejemnik pomoči prispeva najmanj 25% sredstev iz lastnih virov, ki ne smejo vsebovati pomoči in je zaposlitev ohranjena v regiji prejemnici pomoči.
(3) Pri pomoči za nove zaposlitve na območjih ali v sektorjih, ki niso upravičeni do regionalne državne pomoči, se pomoč lahko dodeli le majhnim in srednje velikim podjetjem, in sicer:
– majhnim podjetjem v višini do 15% upravičenih stroškov,
– srednje velikim podjetjem v višini do 7,5% upravičenih stroškov.
(4) Upravičeni stroški za nove zaposlitve so stroški bruto plač za obdobje dveh let. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v podjetju v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev.
(5) Nove zaposlitve morajo biti ohranjene vsaj 3 leta, oziroma 2 leti v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, po prejeti pomoči.
29. člen
(1) Podjetje, ne glede na velikost in lokacijo, lahko pridobi pomoč za nove zaposlitve težje zaposljivih in invalidnih oseb.
(2) Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev ni potrebna, če je obstoječe delovno mesto postalo nezasedeno zaradi prostovoljnega odhoda, upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpustitve zaradi razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in ne kot rezultat presežnih delavcev.
(3) Intenzivnost vseh pomoči, dodeljenih za zaposlitev težje zaposljivih in invalidnih oseb, ne sme preseči 50% stroškov bruto plače za eno leto pri težje zaposljivih osebah oziroma 60% stroškov bruto plače za eno leto pri invalidnih osebah.
(4) Zaposlitev težje zaposljive in invalidne osebe mora trajati najmanj eno leto, razen v primeru zakonite odpustitve zaradi razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga.
30. člen
(1) Pri zaposlitvi invalidne osebe se lahko dodeli dodatna pomoč zaradi manjše produktivnosti teh oseb. Pomoč se lahko dodeli le za dodatne stroške v primerjavi s tistimi, ki bi jih imelo podjetje, če bi zaposlilo neinvalidno osebo, in sicer:
– stroške prilagajanja prostorov,
– stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidnim osebam,
– stroške prilagoditve ali pridobitve opreme.
(2) Višina pomoči, skupaj s pomočmi za zaposlitev invalidne osebe iz prejšnjega člena ne sme preseči višine, potrebne za kompenzacijo zmanjšane produktivnosti invalidne osebe in višine dodatnih stroškov.
(3) V primeru zaposlitve invalidnih oseb v podjetjih, kjer je vsaj 50% zaposlenih invalidnih oseb, lahko pomoč dodatno krije, a ne sme preseči, stroške izgradnje, namestitve ali razširitve obrata in stroške administracije in transporta, ki so posledica zaposlitve teh oseb.
31. člen
(1) Pomoč za ohranjanje delovnih mest se lahko dodeli, če je namenjena:
– odpravi posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki,
– pospeševanju razvoja v območjih (a) pod pogoji za dodeljevanje pomoči za tekoče poslovanje iz 50. člena te uredbe.
(2) Pomoč se lahko dodeli tudi, kadar je ohranjanje delovnih mest sestavni del programa za reševanje in prestrukturiranje podjetja in je to v skladu s pravili za reševanje in prestrukturiranje.
(3) Osnova za določitev višine pomoči je število zaposlenih v podjetju v času dodelitve pomoči.
32. člen
(1) Pomoč za spremembo zaposlitve iz določenega v nedoločen čas se lahko dodeli v skladu z 28. členom te uredbe, vendar le, če ima pozitiven vpliv na zaposlovanje. Vsota pomoči, ki jih podjetje pridobi ob zaposlitvi delavca za določen čas in pri spremembi te zaposlitve iz določenega v nedoločen čas, ne sme preseči dovoljene intenzivnosti pomoči za odpiranje novih delovnih mest iz 28. člena te uredbe.
(2) Pomoč za spremembo zaposlitve iz določenega v nedoločen čas mora biti individualno priglašena komisiji.
33. člen
Pomoč za delitev delovnih mest na več zaposlenih v podjetju se lahko dodeli v skladu z 28. členom te uredbe, če gre za neto povečanje zaposlitev ali zaposlitev težje zaposljivih in invalidnih oseb, v nasprotnem primeru mora biti pomoč individualno priglašena komisiji.
34. člen
V primeru, da je zaposlitev iz 28. člena povezana z investicijo, se stroški zaposlitve lahko združujejo z drugimi stroški investicije le v višini, dovoljeni pri regionalnih pomočeh ali pomočeh za majhna in srednje velika podjetja. Enako velja za katero koli pomoč v povezavi z istimi stroški plač ali za katerokoli drugo zaposlitev, povezano z isto investicijo.
35. člen
Sheme pomoči na področju zaposlovanja upravlja ministrstvo pristojno za zaposlovanje.
2.6. Usposabljanje
36. člen
(1) Pomoč za usposabljanje se lahko dodeli za izobraževanje v obliki posebnega ali splošnega usposabljanja zaposlenih v podjetjih.
(2) Posebno usposabljanje je namenjeno pridobitvi teoretičnega in praktičnega znanja, uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči.
(3) Splošno usposabljanje je namenjeno pridobitvi splošnega znanja, ki ni uporabljivo samo na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči, ampak nudi kvalifikacije, ki so široko prenosljive v druga podjetja ali področja dela in torej znatno izboljšujejo možnost zaposlitve delavca.
37. člen
(1) Pomoč se lahko dodeli do višine 50% upravičenih stroškov pri splošnih in 25% upravičenih stroškov pri posebnih usposabljanjih. Ta delež se lahko poveča:
– za 10 odstotnih točk za namen posebnega usposabljanja in 20 odstotnih točk za namen splošnega usposabljanja v majhnih in srednje velikih podjetjih,
– za 10 odstotnih točk v območjih (a) in za 5 odstotnih točk v območjih (b),
– za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam.
(2) Odstotne točke iz prejšnjega odstavka tega člena se seštevajo.
38. člen
Upravičeni stroški za namen usposabljanja so:
– stroški inštruktorja,
– potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo,
– ostali tekoči stroški,
– odpis instrumentov in opreme v skladu z obsegom uporabe za namen usposabljanja,
– stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja,
– stroški udeležencev usposabljanja do višine vseh upravičenih stroškov iz prejšnjih alinei.
39. člen
Pomoč za usposabljanje podjetjem v sektorju pomorskega transporta se lahko dodeli do 100% upravičenih stroškov, ne glede na to ali gre za posebno ali splošno usposabljanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– oseba, ki se usposablja, ni aktivni član posadke,
– izobraževanje se izvaja na ladjah, ki so vpisane v slovenski ladijski register.
40. člen
Sheme pomoči na področju usposabljanja upravlja ministrstvo, pristojno za usposabljanje.
2.7. Kultura
41. člen
Pomoč za vzpodbujanje kulture in varovanje kulturne dediščine se lahko dodeli, kolikor gre za projekte, ki so pomembni za razvoj slovenske kulture. Priglasitelj mora dokazati kulturno vsebino projektov.
42. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je pri dodelitvi pomoči za vzpodbujanje projektov avdio-vizualne industrije potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– zagotovljena mora biti kulturna vsebina produkcije,
– intenzivnost pomoči mora biti omejena na 50% celotnih stroškov, razen pri težkih in nizko-proračunskih produkcijah ali omejeni geografski razširjenosti jezika in kulture, ki se lahko financirajo v višjem odstotku,
– upravičenec lahko porabi 20% proračuna produkcije zunaj države.
43. člen
Sheme pomoči na področju vzpodbujanja kulture upravlja ministrstvo, pristojno za kulturo.
3. REGIONALNI CILJI
44. člen
(1) Namen regionalnih pomoči je pospešiti razvoj manj razvitih območij (a) in območij (b), ki so opredeljena v regionalni karti. Regionalna pomoč se lahko dodeli za spodbujanje začetnih investicij ter v izjemnih primerih za kritje dela stroškov tekočega poslovanja podjetij.
(2) Do regionalne pomoči niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorjih ribištva, kmetijstva, premogovništva in jeklarstva.
45. člen
(1) Pomoč za začetne materialne in nematerialne investicije, izražena v neto ekvivalentu dotacije, se lahko dodeli:
– v območjih (a) do 50% upravičenih stroškov oziroma 40% upravičenih stroškov v območjih, kjer je bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči večji od 60% povprečja Evropske unije. Za majhna in srednje velika podjetja se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk bruto;
– v območjih (b) do 20% upravičenih stroškov oziroma 10% upravičenih stroškov v območjih z bruto domačim proizvodom na prebivalca po kupni moči višjim in stopnjo brezposelnosti nižjo od povprečja Evropske unije. Za majhna in srednje velika podjetja se zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk bruto.
(2) Povečanja zgornje meje pomoči za majhna in srednje velika podjetja iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za transportna podjetja.
(3) Višina pomoči se lahko izračuna bodisi na podlagi upravičenih stroškov investicije, bodisi na podlagi stroškov odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo. V primeru, ko je višina pomoči izračunana na podlagi upravičenih stroškov novih delovnih mest, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– delovno mesto mora biti povezano z izvajanjem projekta začetnih investicij oziroma biti ustvarjeno kot posledica povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z investicijo in biti ustvarjeno v treh letih po dokončani investiciji;
– investicijski projekt mora voditi k neto povečanju števila zaposlenih v obratu v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev.
46. člen
Pomoč za nematerialne investicije se lahko dodeli pod pogojem, da se sredstva pridobljena iz tega naslova:
– uporabljajo izključno v podjetju, ki je prejemnik pomoči,
– amortizirajo,
– kupijo po tržnih pogojih,
– izkazujejo v bilanci stanja prejemnika pomoči najmanj 5 let.
47. člen
(1) Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomoči.
(2) Investicija in novo odprta delovna mesta morajo ostati v regiji vsaj 5 let po zaključku investicije.
48. člen
Regionalne pomoči, namenjene velikim investicijskim projektom, ki se izvajajo v okviru regionalnih shem, je potrebno priglasiti individualno, če ti projekti izpolnjujejo enega izmed naslednjih kriterijev:
– skupni obseg stroškov investicijskega projekta je večji od 50 mio EUR (za tekstilno in oblačilno industrijo znaša prag 15 mio EUR), intenzivnost pomoči je višja od 50% dovoljene intenzivnosti za regionalne pomoči in pomoč za odprtje ali ohranitev delovnega mesta presega 40.000 EUR (za tekstilno in oblačilno industrijo znaša prag 30.000 EUR), ali če
– znesek pomoči presega 50 milijonov EUR (oziroma v sektorju motornih vozil in sintetičnih vlaken 30 mio EUR).
49. člen
(1) Upravičeni stroški za namen regionalnih ciljev so:
– stroški začetnih investicij: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema) in nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja); slednji v primeru velikih podjetij le do 25% upravičenih stroškov materialnih investicij. Med upravičene stroške ne spadajo izdatki za nakup transportne opreme v sektorju transporta;
– stroški bruto plač za novo odprta delovna mesta povezana z investicijo za obdobje dveh let.
(2) Upravičeni stroški začetnih investicij in upravičeni stroški novih delovnih mest se lahko združujejo, vendar skupaj ne smejo preseči višine pomoči, določene v skladu s tretjim odstavkom 45. člena.
50. člen
Pomoč za tekoče poslovanje podjetja se lahko dodeli le v območjih (a) pod naslednjimi pogoji:
– prispeva k regionalnemu razvoju,
– je sorazmerna težavam, ki jih želi ublažiti,
– je časovno omejena in se postopoma zmanjšuje,
– ni namenjena spodbujanju izvoza.
51. člen
Sheme pomoči na področju regionalnih ciljev upravlja ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj.
4. SEKTORSKI CILJI
4.1. Jeklarstvo
52. člen
Sektorska pravila na področju jeklarstva veljajo za dejavnosti, ki so opredeljene v uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) pod šiframi: 27.1, 27.2, 27.3, 27.51, 27.52, 28.4, 28.5, 28.73 in 28.74.
53. člen
(1) Pomoči za raziskave in razvoj, varstvo okolja, zaposlovanje in usposabljanje v sektorju jeklarstva se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi horizontalnimi pravili. Pomoči za majhna in srednje velika podjetja v sektorju jeklarstva se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi horizontalnimi pravili, vendar le za svetovalne storitve in udeležbo na sejmih in razstavah.
(2) Pomoči za reševanje in prestrukturiranje in regionalne pomoči v sektorju jeklarstva so prepovedane.
54. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se podjetjem v sektorju jeklarstva pomoč lahko dodeli tudi:
– za presežne delavce in predčasno upokojevanje delavcev, pod pogojem, da gre za delno ali popolno zaprtje jeklarskih obratov in podjetje pomoči za ta namen še ni prejelo. Pomoč ne sme preseči 50% nastalih stroškov;
– za stalno ukinitev proizvodnje jeklarskih proizvodov v podjetjih, ki so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2002. Pomoč se lahko dodeli pod pogojem, da podjetje ni reorganiziralo proizvodnje ali obrata po 1. januarju 2002, da bo prenehalo s proizvodnjo v roku šestih mesecev po prejemu pomoči, da takšne pomoči še ni prejelo in da pomoč ne preseže preostale knjigovodske vrednosti premoženja obrata, ki se zapira;
– jeklarskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz druge alinee tega člena, vendar so neposredno ali posredno nadzirani ali sami neposredno ali posredno nadzirajo jeklarsko podjetje, pod naslednjimi pogoji: podjetje, ki se zapira, je dejansko in pravno ločeno od povezanega podjetja vsaj 6 mesecev pred prejemom pomoči, finančni izkazi podjetja, ki se zapira, morajo biti revidirani ločeno od povezanega podjetja, zmanjšanje proizvodnih kapacitet mora biti resnično in dokazljivo in se odražati na ravni celotne jeklarske industrije še 5 let po zaprtju oziroma od zadnjega prejema pomoči za ta namen.
55. člen
Sheme pomoči na področju jeklarstva upravlja ministrstvo, pristojno za jeklarstvo.
4.2. Premogovništvo
56. člen
Sektorska pravila na področju premogovništva veljajo za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo premoga in lignita.
57. člen
(1) Pomoči za varstvo okolja, usposabljanje in raziskave in razvoj v premogovništvu se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne pomoči.
(2) Pomoči za reševanje in prestrukturiranje, zaposlovanje, majhna in srednje velika podjetja ter regionalne cilje v sektorju premogovništva so prepovedane.
58. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se podjetjem v sektorju premogovništva, katerega proizvodnja premoga je namenjena proizvodnji elektrike, kombinirani proizvodnji elektrike in toplote, proizvodnji koksa in kuriv za plavže, lahko dodeli tudi:
1. pomoč za zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti do 31. 12. 2007 za kritje tekočih proizvodnih izgub pod naslednjimi pogoji:
– proizvodna enota je vključena v program zapiranja, ki mora biti zaključen do 31. 12. 2007,
– pomoč, izražena na tono premoga, ne sme preseči razlike med predvidenimi proizvodnimi stroški in predvidenimi prihodki v proizvodnem letu, ter jo je potrebno vsako leto prilagoditi glede na dejanske stroške in prihodke,
– pomoč ne sme povzročiti znižanja cen premoga na tržišču v primerjavi s cenami primerljivega premoga iz drugih držav,
– pomoč premogovništvu se mora vseskozi zmanjševati;
2. pomoč proizvodnim enotam za ohranjanje dostopa do rezerv premoga, če prispeva k ohranjanju dostopa do rezerv premoga. Pomoč se lahko dodeli za:
a) začetne investicije, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– pomoč ne sme povzročiti znižanja cen premoga na tržišču v primerjavi s cenami primerljivega premoga iz drugih držav,
– pomoč mora biti namenjena obstoječim proizvodnim enotam, ki v preteklosti niso prejele pomoči za tekoče poslovanje, v nasprotnem primeru pa so dokazale, da so sposobne doseči konkurenčni položaj,
– proizvodna enota mora pripraviti operativni in finančni načrt, iz katerega bo razvidno, da pomoč, namenjena zadevni investiciji, zagotovi preživetje te proizvodne enote,
– pomoč ne sme preseči 30% celotnih stroškov zadevne investicije,
– pomoč se ne sme dodeliti po 31. 12. 2010;
b) pokrivanje tekočih proizvodnih izgub, če je proizvodna enota del načrta za ohranjanje dostopa do rezerv in sta hkrati izpolnjeni druga, tretja in četrta alinea prve točke tega člena.
Pomoči pod a) in b) ni možno kumulirati;
3. Pomoč za pokrivanje izjemnih stroškov se lahko dodeli podjetju, ki izvaja ali je izvajalo aktivnosti v povezavi s proizvodnjo premoga. Pomoč se lahko dodeli za pokrivanje stroškov nastalih z modernizacijo, racionalizacijo ali prestrukturiranjem proizvodnje premoga, ki niso povezani s tekočo proizvodnjo, pod pogojem, da pomoč ne preseže stroškov. Pomoč se lahko dodeli le za kritje stroškov nastalih z racionalizacijo in prestrukturiranjem, ki niso povezani s tekočo proizvodnjo.
59. člen
Sheme pomoči na področju premogovništva upravlja ministrstvo, pristojno za premogovništvo.
4.3. Kopenski transport
60. člen
Pravila kopenskega transporta veljajo za podjetja, ki opravljajo železniški, cestni ali notranji plovni transport.
61. člen
V sektorju kopenskega transporta veljajo vsa horizontalna in regionalna pravila.
62. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se podjetjem v sektorju kopenskega transporta pomoč lahko dodeli tudi za:
– nadomestitev stroškov, ki podjetju nastanejo zaradi opravljanja obvezne javne službe. Za namene te uredbe obvezna javna služba pomeni obveznost poslovanja, obveznost prevažanja in tarifno obveznost. Pomoč za nadomestitev stroškov zaradi izvajanja obvezne javne službe se lahko dodeli do višine, ki je enaka razliki med zmanjšanjem finančnega bremena in zmanjšanjem prihodka podjetja, ki bi za podjetje nastalo, če bi bila obveznost podjetja v celoti ali v delu ukinjena;
– nadomestitev stroškov infrastrukture podjetjem, ki morajo kriti stroške za infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko druga podjetja podobnih obremenitev nimajo;
– pospeševanje raziskav in razvoja bolj ekonomičnih transportnih sistemov in tehnologij;
– odpravljanje odvečnih zmogljivosti, ki povzročajo resne strukturne probleme;
– nadomestitev dodatnih finančnih bremen, ki so naložena le podjetjem v železniškem transportu.
63. člen
Sheme pomoči na področju kopenskega transporta upravlja ministrstvo, pristojno za promet.
4.4. Pomorski transport
64. člen
Pravila na področju pomorskega transporta veljajo za lastnike ladij in podjetja, ki opravljajo pomorski transport.
65. člen
(1) Pomoči za varstvo okolja, raziskave in razvoj, usposabljanje, reševanje in prestrukturiranje ter regionalne cilje v pomorskem transportu se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne oziroma regionalne pomoči.
(2) Pomoči za zaposlovanje in majhna in srednje velika podjetja v sektorju pomorskega transporta so prepovedane.
66. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se podjetjem v sektorju pomorskega transporta pomoč lahko dodeli za ladje, ki so vpisane v slovenski ladijski register, in sicer za:
– socialno varnost zaposlenih: dovoljena je pomoč za socialno varnost pomorščakov, ki so zaposleni na ladjah, registriranih v Sloveniji. Pomoči za neto plače pomorščakov niso dovoljene;
– podporo posadki: dovoljena je podpora do 50% skupnih stroškov vrnitve v domovino pomorščakov, ki delajo na ladjah, registriranih v Sloveniji, v domovino;
– naložbe v obnovo flote: naložbe v nova plovila morajo biti v skladu s pravili za ladjedelništvo in v skladu s politiko o varnosti na morju. Dovoljeno je dodeliti pomoči za izboljšanje opreme na plovilih, vpisanih v slovenski ladijski register ali za spodbujanje uporabe varnih in čistih ladij z namenom spodbujanja nadgradnje ladij k doseganju standardov, ki presegajo obvezne standarde o varnosti in okolju, ki so predpisani v mednarodnih konvencijah;
– nadomestila za opravljanje obveznosti javnih storitev.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se podjetjem v sektorju pomorskega transporta pomoč lahko dodeli za spodbujanje repatriacije strateškega in komercialnega upravljanja ladij, ki niso vpisane v slovenski ladijski register.
(3) V primeru pomoči iz prve do tretje alinee prvega odstavka in pomoči iz drugega odstavka tega člena, je dovoljena pomoč le do zneska, ki ne presega skupnega zneska davkov in socialnih prispevkov za dejavnosti pomorskega transporta.
67. člen
Sheme pomoči na področju pomorskega transporta upravlja ministrstvo, pristojno za promet.
4.5. Letalski transport
68. člen
(1) Pravila za letalski transport veljajo za letalske prevoznike in za dejavnosti, ki lahko koristijo letalskemu prevozniku in so povezane z letalskim transportom, kot so: šole letenja, prostocarinske prodajalne, letališke zmogljivosti, franšize in letališke takse.
(2) Pravila za letalski transport ne veljajo za proizvodnjo zrakoplovov.
69. člen
(1) Pomoči za varstvo okolja, raziskave in razvoj, majhna in srednje velika podjetja, zaposlovanje in usposabljanje v sektorju letalskega transporta se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne pomoči.
(2) Pomoč za prestrukturiranje podjetjem v sektorju letalskega transporta se lahko dodeli v skladu s horizontalnimi pravili ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– dodeljena sme biti le enkrat, razen v izjemnih nepredvidljivih okoliščinah, na katere podjetje ni imelo vpliva,
– pomoč ne sme povzročiti povečanja zmogljivosti,
– v času izvajanja plana prestrukturiranja podjetje ne sme pridobiti deležev v drugih letalskih prevoznikih.
(3) Pomoč za reševanje podjetjem v sektorju letalskega transporta se lahko dodeli v skladu s horizontalnimi pravili, vendar le za pripravo celovitega programa prestrukturiranja.
(4) Pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v sektorju letalskega transporta mora biti individualno priglašena komisiji.
(5) Regionalna pomoč podjetjem v sektorju letalskega transporta se lahko dodeli v skladu z regionalnimi pravili, z izjemo pomoči za tekoče poslovanje. Neposredno subvencioniranje zračnih poti s pomočjo za tekoče stroške poslovanja je dovoljeno le v primeru:
– nadomestil za obveznosti opravljanja javnih storitev,
– pomoči socialne narave, namenjenih določenim kategorijam potnikov, če se takšna pomoč dodeli brez razlik glede na izvor storitev.
70. člen
Sheme pomoči na področju letalskega transporta upravlja ministrstvo, pristojno za promet.
4.6. Ladjedelništvo
71. člen
Pravila ladjedelništva se nanašajo na podjetja, ki opravljajo dejavnost izgradnje, popravljanja in preurejanja plovil oziroma so neposredno ali posredno povezana z navedenimi podjetji, in sicer:
– plovil z najmanj 100 brutoregistrskih ton, ki se uporabljajo za prevoz potnikov in/ali blaga,
– plovil z najmanj 100 brutoregistrskih ton za opravljanje specializiranih storitev,
– vlačilcev z močjo najmanj 365 kW,
– ribiških plovil z najmanj 100 brutoregistrskih ton,
– nedokončanih ogrodij zgoraj omenjenih plovil, ki lahko plujejo in se premikajo.
72. člen
(1) Pomoči za varstvo okolja in raziskave in razvoj v sektorju ladjedelništva se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne pomoči.
(2) Pomoči za majhna in srednje velika podjetja, zaposlovanje in usposabljanje v sektorju ladjedelništva so prepovedane.
(3) Pomoči za reševanje in prestrukturiranje v sektorju ladjedelništva se lahko dodelijo v skladu s horizontalnimi pravili. Pri presoji združljivosti pomoči za prestrukturiranje morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
– prejemnik pomoči bo prvič prejel pomoč za prestrukturiranje,
– pomoč se dodeli enkrat in zadnjič, kar velja tudi za vse pravne naslednike,
– gre za dokončno in nepreklicno zmanjšanje ladjedelniških zmogljivosti,
– zaprte ladjedelniške zmogljivosti so se redno uporabljale za izvajanje dejavnosti ladjedelništva,
– zaprte ladjedelniške zmogljivosti bodo ostale zaprte vsaj 10 let od datuma odobritve pomoči, če se le-te začno uporabljati za druge dejavnosti, nova dejavnost ne sme biti povezana z ladjedelništvom.
(4) Regionalne pomoči v sektorju ladjedelništva se lahko dodelijo v skladu z regionalnimi pravili, vendar le za investicije v nadgradnjo ali modernizacijo obstoječih obratov, z namenom izboljšanja produktivnosti obstoječih naprav. Intenzivnost pomoči znaša:
– v območjih (a) do 22,5% upravičenih stroškov investicije,
– v območjih (b) do 12,5% upravičenih stroškov investicije ali do veljavne regionalne zgornje meje pomoči, glede na to, katera je nižja.
(5) Regionalne pomoči za odpiranje novih delovnih mest, povezanih z investicijo in pomoči za tekoče poslovanje v sektorju ladjedelništva, niso dovoljene.
73. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se obstoječim podjetjem v sektorju ladjedelništva pomoč lahko dodeli za:
1. zapiranje obstoječih zmogljivosti, pod pogojem, da bo s pomočjo doseženo zmanjšanje zmogljivosti dokončno in nepreklicno. Upravičeni stroški, za katere je mogoče dodeliti pomoči so:
– plačila presežnim delavcem ali za predčasno upokojitev delavcev,
– stroški svetovalne službe, namenjene svetovanju presežnim delavcem ali delavcem, ki se bodo predčasno upokojili,
– plačila zaposlenim za prekvalifikacijo,
– izdatki za preoblikovanje ladjedelnice (zgradb, naprav in ostale infrastrukture) za razvoj dejavnosti, ki ne predstavlja izgradnje, popravljanja in preurejanja plovil.
V primeru popolnega zaprtja zmogljivosti je možno dodeliti pomoč v višini knjigovodske vrednosti naprav ali diskontirane vrednosti amortizacije naprav za obdobje prihodnjih treh let. Zmogljivosti, ki so predmet pomoči za zaprtje, morajo ostati zaprte najmanj deset let;
2. investicije v inovacije v ladjedelništvu pod pogojem, da se nanašajo na industrijsko uporabo inovativnih proizvodov in procesov, ki še niso bili uporabljeni v dejavnosti ladjedelništva in nosijo industrijsko in tehnološko tveganje. Pomoč se lahko dodeli do 10% upravičenih stroškov, ob upoštevanju stopnje tveganja, povezane s projektom. Upravičeni stroški inovacij so stroški investicije in inženirskih aktivnosti, ki so neposredno in izključno povezani z inovacijskim delom projekta.
74. člen
Vsaka pomoč, dodeljena podjetju iz sektorja ladjedelništva, mora biti individualno priglašena komisiji.
75. člen
Sheme pomoči na področju ladjedelništva upravlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
4.7. Kmetijstvo in ribištvo
76. člen
(1) Sektorska pravila v kmetijskem sektorju veljajo za podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo ali trženjem kmetijskih izdelkov.
(2) Pomoč v kmetijstvu mora prispevati k razvoju določenih ekonomskih aktivnosti ali podeželja in biti v skladu z ukrepi skupne kmetijske politike.
(3) Pomoči za raziskave in razvoj, reševanje in prestrukturiranje, zaposlovanje in usposabljanje v sektorju kmetijstva se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne pomoči.
(4) Pomoči za majhna in srednje velika podjetja, varstvo okolja in regionalne pomoči v sektorju kmetijstva so prepovedane.
77. člen
(1) Sektorska pravila v sektorju ribištva veljajo za podjetja, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem živih vodnih virov in akvakulture ter predelovanjem in trženjem iz tega izhajajočih proizvodov. Pravila ne veljajo za nekomercialni športni ribolov.
(2) Pomoč ribištvu mora spodbujati razvoj in prilagoditev ribiške industrije, ki pod normalnimi tržnimi pogoji zaradi nezadostne prilagodljivosti sektorja in omejenih finančnih virov ne bi bila mogoča in biti v skladu z ukrepi skupne ribiške politike.
(3) Pomoči za raziskave in razvoj, varstvo okolja, reševanje in prestrukturiranje, zaposlovanje in usposabljanje v sektorju ribištva se lahko dodelijo v skladu z veljavnimi pravili za horizontalne pomoči.
(4) Pomoči za majhna in srednje velika podjetja in regionalne pomoči v sektorju ribištva so prepovedane.
78. člen
Sheme pomoči na področju kmetijstva in ribištva upravlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
4.8. Nasedle investicije
79. člen
(1) Nasedle investicije so investicije na področju elektrogospodarstva, ki so bile načrtovane in izvedene pred 19. 2. 1997 in v tržnih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati.
(2) Pomoč za nasedle investicije se lahko dodeli podjetjem s področja elektrogospodarstva na osnovi programa reševanja nasedlih investicij.
80. člen
(1) Višina pomoči ne sme preseči stroškov nasedlih investicij. Pomoč za nasedle investicije lahko pokriva le stroške, ki bi jih podjetje moralo nositi do 31. 12. 2010. Če se obveznosti nanašajo na investicijo, ki je že prejela pomoč, je potrebno prejeto pomoč odšteti.
(2) Pomoč za nasedle investicije ne sme biti financirana iz omrežnine.
(3) Podjetja, ki dobijo pomoč za nasedle investicije, ne morejo dobiti pomoči za reševanje in prestrukturiranje.
(4) Komisiji je potrebno letno poročati o izvajanju programa reševanja nasedlih investicij.
81. člen
Sheme pomoči na področju nasedlih investicij upravlja ministrstvo, pristojno za energetiko.
5. SPLOŠNA PRAVILA
5.1. Kapitalske naložbe države
82. člen
(1) Delna ali celotna pridobitev kapitalskih deležev v obstoječem podjetju, brez novih kapitalskih naložb, ne predstavlja pomoči podjetju. Nove kapitalske naložbe v podjetje pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega investitorja v normalnih tržnih razmerah, niso pomoč.
(2) Kapitalske naložbe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, je potrebno priglasiti komisiji. Obvezno je letno poročanje komisiji o deležih v podjetjih, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih kriterijev:
– bilančna vsota je večja od 4 mio EUR,
– letni promet je večji od 8 mio EUR,
– zaposlenih je več kot 250 ljudi.
5.2. Finančni transferi javnim podjetjem
83. člen
(1) Javno podjetje za namen te uredbe je vsako podjetje, nad katerim lahko država neposredno ali posredno izvaja prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančnega sodelovanja ali statuta podjetja.
(2) Podatke o finančnih transferih (tekoči in investicijski transferi) javnih sredstev v javna podjetja morajo organi države in organi lokalnih samoupravnih skupnosti zbirati in hraniti na način, iz katerega bo jasno razviden namen tako porabljenih javnih sredstev. Tako zbrani podatki morajo biti na razpolago komisiji pet let od konca leta, v katerem so bila ta sredstva porabljena.
(3) Državni organi in organi lokalnih samoupravnih skupnosti, pristojni za dejavnost javnih podjetij, ki ustvarijo vsaj 50% letnih prihodkov iz poslovanja v predelovalni dejavnosti ali njihov letni promet znaša več kot 250 mio EUR, morajo v roku petnajstih dni od dne objave letnega poslovnega poročila javnega podjetja, le-to posredovati komisiji. Poročilo mora poleg letnih računovodskih izkazov vsebovati tudi vse potrebne podatke, iz katerih je jasno razviden namen uporabe javnih sredstev iz morebitnih finančnih transferjev državnih organov in organov lokalnih samoupravnih skupnosti. Poročilu morajo biti priloženi tudi podatki o morebitnih izplačanih dividendah in zadržanih dobičkih.
(4) Določila tega člena se ne uporabljajo v primerih:
– finančnih transferjev Banke Slovenije,
– finančnih transferjev v javna podjetja, katerih skupni promet v dveh letih pred pridobitvijo javnih sredstev znaša manj kot 40 mio EUR. Za javne kreditne ustanove je ustrezno merilo bilančna vrednost, ki ne sme presegati 800 mio EUR;
– finančnih transferjev v obliki depozitov pri bankah in hranilnicah, ki so uresničeni pod običajnimi tržnimi pogoji.
5.3. Državna poroštva
84. člen
(1) Državno poroštvo lahko predstavlja pomoč tako posojilojemalcu kot posojilodajalcu finančnih sredstev.
(2) Državna poroštva praviloma ne vsebujejo elementov pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– posojilojemalec ni v finančnih težavah,
– posojilojemalec lahko dobi posojilo na finančnem trgu po tržnih pogojih brez posredovanja države,
– državno poroštvo je povezano z določeno finančno transakcijo, je omejeno po višini in po času trajanja,
– državno poroštvo ne krije več kot 80% določene finančne obveznosti,
– za državno poroštvo se zaračuna tržna cena.
(3) Državno poroštvo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, je potrebno priglasiti komisiji.
5.4. Prodaja stvarnega državnega premoženja
85. člen
(1) Stvarno državno premoženje po tej uredbi zajema zemljišča in zgradbe.
(2) Pri prodaji stvarnega državnega premoženja ni elementov pomoči, če se državno premoženje proda:
– preko objave, ki je odprta in brezpogojna in je sprejeta najboljša ali edina ponudba, ali
– brez objave, toda po tržni vrednosti na podlagi predhodnega vrednotenja neodvisnega cenilca.
(3) Prodajo stvarnega državnega premoženja, ki ne izpolnjuje pogojev iz predhodnega odstavka, je potrebno priglasiti komisiji.
5.5. Zavarovanje izvoznih kreditov
86. člen
Pomoč za dejavnost zavarovanj izvoznih kreditov se lahko dodeli za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki in jo je potrebno priglasiti komisiji.
5.6. De minimis pomoč
87. člen
(1) De minimis pomoč je pomoč, dodeljena posameznemu prejemniku, ki ne presega 100.000 EUR v obdobju preteklih treh let, ne glede na inštrument ali namen pomoči. Prejemnik mora biti obveščen, da je prejel pomoč po pravilu de minimis.
(2) Pravilo de minimis ne vpliva na možnost, da podjetje za isti projekt prejme pomoč po odobreni shemi.
(3) Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev kmetijstva, ribištva, jeklarstva, premogovništva in transporta ter pomoč namenjena spodbujanju izvoza.
(4) Vsaka de minimis pomoč mora biti priglašena komisiji.
(5) Dajalec pomoči mora vzpostaviti evidenco o dodeljenih de minimis pomočeh po posameznih prejemnikih in o dodeljenih sredstvih poročati komisiji v roku 15 dni po dodelitvi sredstev. Podatke o dodeljenih de minimis pomočeh mora dajalec pomoči hraniti 10 let od datuma dodelitve.
5.7. Tvegani kapital
88. člen
(1) Tvegani kapital pomeni lastniško financiranje podjetij, ki so v začetni fazi ali v fazi razvoja z udeležbo države v osnovnem kapitalu teh podjetij.
(2) Pomoč za tvegani kapital se lahko dodeli, če je namenjena odpravi tržnih nepopolnosti na trgu tveganega kapitala. Prejemniki pomoči za tvegani kapital so lahko investitorji, skladi oziroma izvajalci shem tveganega kapitala ali podjetja, v katera se vlaga.
(3) Do pomoči za tvegani kapital niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju jeklarstva, premogovništva in ladjedelništva.
89. člen
Pri presoji pomoči za tvegani kapital se upoštevajo:
– omejitve investicij sklada na majhna in/ali srednje velika podjetja v zagonu ali v drugih začetnih fazah, če gre za podjetja iz območij (a) ali (b),
– usmeritev ukrepa k zagotavljanju tveganega kapitala z izključitvijo uporabe drugih oblik pomoči,
– usmeritev investicijskih odločitev sklada na zagotavljanje dobičkov in na osnovi podjetniških načrtov,
– stopnjo izkrivljanja konkurence med investitorji in med investicijskimi skladi,
– zagotavljanje jasnega mehanizma izstopa javnih virov iz udeležbe v kapitalu posameznega podjetja,
– obstoj omejitev kumulacije različnih vrst pomoči posameznemu podjetju.
6. KONČNI DOLOČBI
90. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00).
91. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403-17/2003-1
Ljubljana, dne 10. aprila 2003.
EVA 2001-1611-0223
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
