Na podlagi tretjega odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94, 80/97 - odl. US, 69/98 in 67/02) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

V pravilniku o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99, 62/01 in 15/03 - odl. US) se črta prva alinea prvega odstavka 2. člena.
Druga in tretja alinea postaneta prva in druga alinea.

V drugem odstavku 6. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Prav tako se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti.«.

V prvem odstavku 7. člena se črta besedilo: »določenih s sklepom Vlade RS v preteklem letu.« in se za vejico doda besedilo: »kot jih določi minister, pristojen za družino, v skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02).«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

Dohodek od kmetijske dejavnosti se všteva v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za finance.«.

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:

Osnovna republiška štipendija se zviša za izobraževanje po programih za pridobitev poklica, ki so na podlagi stanja na trgu dela deficitarni. Deficitarnost poklicev se ugotavlja na podlagi primerjave števila registrirano brezposelnih oseb in prijavljenih potreb po delavcih v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Deficitarni so poklici po programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, pri katerih polovice ali več prijavljenih potreb po delavcih ni mogoče zagotoviti s prijavljenimi brezposelnimi osebami v isti smeri in stopnji izobrazbe. Deficitarni so poklici po programih srednjega, višjega in visokega izobraževanja, pri katerih 80% ali več prijavljenih potreb po delavcih, ni mogoče zagotoviti s prijavljenimi brezposelnimi osebami v isti smeri in stopnji izobrazbe.
Minister, pristojen za delo objavi poklice, ki se štejejo za deficitarne najkasneje do petnajstega februarja za naslednje šolsko oziroma študijsko leto.
Osnovna štipendija iz prvega odstavka tega člena se zviša za izobraževanje po programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja za 10% zajamčene plače in za ostale programe za 5% zajamčene plače. Zvišanje štipendije pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po programu.«.

V 19. členu se prva alinea prvega odstavka nadomesti z besedilom:
»- so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh – učenci, vajenci in dijaki oziroma najmanj povprečno oceno 8,0 – študenti;«
Tretja alinea prvega odstavka 19. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»- in so na področju izobraževanja dosegli javno priznan uspeh ali izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih – dijaki in študentje, ki jih predlagajo srednje šole, oziroma višje šole, visoke šole in fakultete«.

V 22. členu, se besedilo »Kandidat za Zoisovo štipendijo izpolni merilo intelektualne nadarjenosti, če doseže vsaj 20 točk na podlagi naslednjih osnovnih meril v kombinaciji z dodatnimi merili iz 23. člena tega pravilnika, pri čemer lahko kandidat doseže:« nadomesti z besedilom:
»Kandidat za Zoisovo štipendijo za intelektualno nadarjenost mora obvezno izpolniti vsaj eno izmed osnovnih meril, pri čemer lahko doseže:«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kandidat za Zoisovo štipendijo šteje za intelektualno nadarjenega, če doseže vsaj 20 točk na podlagi osnovnih meril iz 22. člena in dodatnih meril iz 23. člena tega pravilnika, in sicer, če:
– ob izpolnjevanju prvega osnovnega merila aktivno sodeluje v organiziranih šolskih in izvenšolskih dejavnostih, ki kažejo na ustvarjalnost posameznika,
– ob izpolnjevanju drugega osnovnega merila, na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 10 točk, od tega na podlagi merila TEKM vsaj 5 točk,
– ob izpolnjevanju tretjega osnovnega merila, na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 15 točk, od tega na podlagi merila TEKM 10 točk.«.

25. člen se črta.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za javno priznan uspeh oziroma izjemni dosežek iz 19. člena tega pravilnika pri kandidatih iz srednjih šol velja:
– zlato priznanje oziroma prvo do tretje mesto na državnem tekmovanju;
– udeležba na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju;
– nagrajeno umetniško ali raziskovalno delo na državnem nivoju;
– v strokovni reviji objavljena pozitivna recenzija o kandidatovih umetniških ali raziskovalnih prispevkih;
– najmanj 30 točk na maturi.
Za javno priznan uspeh oziroma izjemni dosežek iz 19. člena tega pravilnika pri kandidatih iz višjih šol in visokošolskih zavodov velja:
– nagrajeno umetniško ali znanstveno-raziskovalno delo ali nagrajena diplomska naloga v državni konkurenci;
– objava individualne raziskovalne naloge v priznani strokovni reviji ali strokovnem zborniku in priložena pozitivna recenzija naloge;
– v strokovni reviji objavljena pozitivna recenzija o kandidatovih umetniških ali znanstveno-raziskovalnih prispevkih.«.

V prvem odstavku 34. člena se za besedo »pravilniku« postavi vejica in doda besedilo: »razen štipendij iz 33. člena tega pravilnika,«.

V prvi alinei prvega odstavka 36. člena se črta vejica in doda besedilo: »oziroma zaradi rojstva otroka kandidatu,«.
Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Dohodek iz prvega odstavka tega člena se upošteva tako, da se zmanjšani dohodek zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena preračuna na letni nivo tako, da se pomnoži s faktorjem 12.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

Štipendist lahko za posamezni letnik prejema štipendijo eno leto v srednješolskem izobraževanju, in eno leto za posamezni letnik na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju, razen, če je z izobraževalnim programom v skladu s statutom izobraževalnega zavoda določeno, da je za prehod na višjo stopnjo oziroma za prehod iz visokošolskega na univerzitetni študijski program potrebno uspešno opraviti predhodni letnik.
Štipendije se izplačujejo tudi v času absolventskega staža, vse do diplome, vendar v celotni dobi študija le eno študijsko leto.
Štipendistu, ki uspešno konča izobraževanje v krajšem času, kot je s predpisom določeno trajanje izobraževanja po programu, za katerega je prejemal štipendijo, se izplačajo preostale štipendije v enkratnem znesku v višini štipendije za mesec, v katerem je zaključil izobraževanje.
Štipendije za podiplomski študij se v celotni dobi študija izplačujejo največ dve leti. Štipendist, študent podiplomskega študija ni upravičen do štipendije v času absolventskega staža.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Dodatek k štipendiji za stroške prevoza iz druge alinee prvega odstavka 17. člena tega pravilnika se uskladi ob začetku študijskega leta. Višina celotne štipendije po tem pravilniku se med šolskim letom usklajuje v skladu z gibanjem ravni zajamčene plače.
Štipendija v valorizirani višini se izplačuje od prvega naslednjega izplačila štipendije dalje.«.

V 42. členu se za prvo alineo prvega odstavka doda nova druga alinea, ki se glasi:
»- če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljeno opravljati študijske obveznosti;«.
Dosedanje druga, tretja in četrta alinea postanejo tretja, četrta in peta alinea.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Kot opravičljivi zdravstveni razlog iz prve alinee prvega odstavka tega člena šteje bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času pouka oziroma predavanj ali najmanj en mesec v času izpitnih rokov junija in septembra in vpliva na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, pri čemer se upošteva mnenje zdravnika specialista.«.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za šolsko oziroma študijsko leto 2003/2004, razen določbe 5. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati s šolskim letom 2004/2005.

EVA 2003-2611-0018