S O C I A L N I S P O R A Z U M
za obdobje 2003 – 2005
I. NAMEN
1. Socialno partnerstvo omogoča upoštevanje različnih interesov in oblikovanje širokega razvojnega soglasja. Široko soglasje o družbenih razvojnih ciljih je osnova družbenega partnerstva oziroma sodelovanja za uresničitev temeljnega nacionalnega interesa, ki je povečevanje blaginje z uravnoteženim razvojem vseh njenih sestavin. Urejanje medsebojnih odnosov s socialnim dialogom sprejemamo kot trajni način, s katerim iščemo skupne rešitve za nastale probleme in oblikujemo nove predloge ukrepov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju. Zato sklepamo ta socialni sporazum, ki vsebuje ukrepe in aktivnosti socialnih partnerjev na najpomembnejših področjih našega delovanja.
2. S podpisom sporazuma se Vlada RS, organizacije delodajalcev in sindikati (v nadaljevanju: partnerji) obvezujemo, da bomo svoje ravnanje na vseh področjih svojega delovanja usmerili v realizacijo sprejetega.
3. Sporazum velja za obdobje 2003 – 2005, razen če ni pri posameznih poglavjih drugače določeno.
4. V socialnem sporazumu opredeljeni cilji in naloge bodo zahtevali tekoče spremljanje in analiziranje doseženih rezultatov. Partnerji bomo o tekočih gibanjih na socialno-ekonomskem področju in o morebitnih spremembah aktivnosti in novih ukrepih za doseganje dogovorjenih ciljev redno razpravljali na ekonomsko socialnem svetu, ki ostaja najvišji organ socialnega dialoga v naši državi.
II. CILJI
5. Partnerji se strinjamo, da je skupni cilj, ki ga želimo doseči v naslednjih letih in k čemer naj bi prispeval tudi ta socialni sporazum: uravnotežen socialno ekonomski razvoj.
6. S tem sporazumom določamo obveznosti vsakega izmed treh partnerjev in opredeljujemo skupne in posamične naloge. Podrobneje pa svoje ravnanje na posameznih področjih, za katere menimo, da je to potrebno, določamo s posebnimi separati, ki so del tega sporazuma.
7. Partnerji se zavezujemo, da si bomo v okviru svojih pristojnosti in možnosti prizadevali za doseganje v sporazumu navedenih ciljev in zagotavljali izvajanje sprejetih obveznosti na vseh ravneh svoje organiziranosti.
8. Prizadevanje za doseganje dogovorjenih ciljev je skupna naloga vseh partnerjev podpisnikov tega sporazuma. Morebitna nesoglasja bomo reševali po poti socialnega dialoga.
III. AKTIVNOSTI ZA DOSEGO DOGOVORJENIH CILJEV
Uravnotežen socialno ekonomski razvoj
9. Partnerji soglašamo, da je osnovni cilj ekonomskega razvoja trajnostno povečevanje blaginje vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. To razumemo kot izboljšanje in povečanje gospodarskih, socialnih in okoljskih sestavin. Pomemben pogoj za razvoj pa je tudi ustrezna raven pravne varnosti. Povečanje blaginje bomo merili s tradicionalnimi ekonomskimi merami razvoja in z indeksom človekovega razvoja.
10. Partnerji soglašamo, da je glavna razvojna naloga izboljšanje konkurenčne sposobnosti in inovativnosti gospodarstva ter oblikovanje na znanju temelječe družbe, ki je pogoj za aktivno prilagajanje spremembam v tehnologiji in na svetovnem trgu. V tem okviru so osrednjega pomena krepitev in nadaljnji razvoj podjetniškega sektorja ter vlaganja v znanje in ljudi.
11. Trajnostnega razvoja ni možno uresničevati le z zagotovitvijo potrebnih materialnih dobrin in finančnih virov za ustrezno raven socialne varnosti, ampak mora k temu cilju težiti tudi ves socialni razvoj. Le-ta zato ne zahteva le uravnoteženja z možnostmi ekonomskega razvoja, ampak tudi svojo notranjo, vsebinsko modernizacijo in sledenje skupnim ciljem. Osnovna strateška cilja Slovenije na področju socialnega razvoja sta zagotoviti trdno socialno varnost v državi ter omogočiti in promovirati socialno vključenost. Doseganje obeh ciljev socialnega razvoja bo temeljilo na načelih nediskriminacije, socialne pravičnosti in solidarnosti.
12. Zavedamo se, da evropski gospodarski in monetarni integracijski proces za Slovenijo in njene prebivalce prinaša številne nove izzive in nova socialna tveganja ter pritiske na nacionalno konkurenčnost. Zato je nedvomno potrebna enotna akcija partnerjev, s katero bomo zagotovili, da ob vključitvi v te integracije ohranimo doseženo raven socialne varnosti in njen nadaljnji razvoj, nacionalno samobitnost in kulturo ter možnost vplivanja na svoj nadaljnji razvoj.
13. Partnerji se strinjamo, da so za doseganje uravnoteženega socialno-ekonomskega razvoja v Sloveniji potrebni naslednji pogoji:
14. Gospodarski razvoj, ki temelji na:
– stabilnih gospodarskih razmerah,
– večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in regij,
– socialnem dialogu in miru med partnerji,
– uravnoteženi in stimulativni politiki plač,
– vlaganjih v zdravje in varnost pri delu.
15. Socialna varnost, ki bo izhajala iz:
– visoke zaposlenosti in ustrezne politike plač,
– aktivne socialne politike,
– družinske politike,
– ustrezne stanovanjske politike.
16. Pravna varnost, ki bo zagotovljena z:
– ustrezno zakonodajo,
– ustreznim in učinkovitim pravnim varstvom,
– učinkovitim nadzorom nad izvajanjem zakonov in kolektivnih pogodb,
– z uvajanjem in spodbujanjem raznih oblik izvensodnega reševanja sporov (pomirjanja, arbitraža).
I. Gospodarski razvoj
17. Partnerji se zavedamo, da je od doseženega gospodarskega razvoja in gospodarske rasti, ki je po naravi zelo kompleksen cilj in je zanj potrebno zagotoviti številne pogoje, odvisen uspeh našega skupnega projekta, to je bodočega razvoja Slovenije. Za zagotovitev posameznih pogojev se zavezujemo, da si bomo naloge in obveznosti porazdelili v skladu s svojimi pristojnostmi na način, ki izhaja iz nadaljevanja.
1.0. Stabilne gospodarske razmere
18. Partnerji se zavedamo, da je razvoj gospodarstva mogoč le v relativno stabilnih razmerah, zato si bomo prizadevali za vzpostavitev takih razmer, ki bodo naklonjene vlaganju energije, dela in kapitala v razvojne namene in znanje.
19. Strinjamo se, da med osnovne pogoje stabilnosti poleg umirjene rasti cen sodijo urejena davčna zakonodaja, javno finančna politika in finančna disciplina.
1.1. Umirjena rast cen
20. Partnerji se zavedamo, da je nizka raven inflacije ne le eden izmed pogojev za vstop v EU in EMU, pač pa predvsem pogoj, ki je nujen za uresničitev ciljev tega sporazuma. Partnerji bomo delovali v smeri, da do vstopa v EU izpolnimo Maastrichtske kriterije glede inflacije. (Podatki, povzeti iz proračunskega memoranduma, so v prilogi 1. Ocene veljajo ob podpisu socialnega sporazuma.)
21. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– uveljavljala liberalizacijo cen proizvodov in storitev na tistih področjih, kjer raven cen omogoča pokrivanje ekonomsko upravičenih stroškov teh proizvodov in storitev in kjer so v zadostni meri razviti konkurenčni dejavniki, ki preprečujejo neupravičeno rast cen. Na področjih, kjer liberalizacija cen ni mogoča, bo nadzor cen prenesen na sektorske regulatorje ali pa bo ostal v pristojnosti vlade. Vlada bo (v kombinaciji z monetarno, fiskalno in dohodkovno politiko) izvajala restriktivnejšo politiko neposrednega reguliranja cen s postopnim dvigovanjem kontroliranih cen ali politiko posrednega reguliranja cen z uvedbo metodologij oblikovanja cen, s čimer bo odpravljala cenovne disparitete, zagotavljala cenovno stabilnost, konkurenčnost in učinkovitost delovanja ekonomskih subjektov. Pri tem naj povprečna rast reguliranih cen ne bi presegala ciljne letne stopnje inflacije;
– z aktivnostmi protiinflacijske politike seznanjala Banko Slovenije, da bi omogočila optimalno koordinacijo ekonomskih politik;
– socialne partnerje tekoče seznanjala o morebitnih spremenjenih makroekonomskih okvirih in kazalcih.
b) delodajalci bodo:
z vlaganjem sredstev v razvoj znanja in tehnologije in z uvajanjem sodobnih metod za povečanje produktivnosti dela prispevali k stabilnosti cen.
c) sindikati bodo:
svoje člane in članice spodbujali, da bodo pri iskanju in zahtevanju novih rešitev in sprememb v smeri izboljšanja socialnega in materialnega položaja zaposlenih iskali predvsem rešitve za doseganje čim boljših delovnih in poslovnih rezultatov.
1.2. Davčna politika
22. Partnerji se zavedamo, da je ustrezna davčna politika eden izmed zelo učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje ugodnih gospodarskih razmer in da zaradi zagotavljanja stabilnih gospodarskih razmer na področje davčne zakonodaje ni smiselno prepogosto posegati. Ne glede na to menimo, da so v obstoječi davčni zakonodaji potrebne določene spremembe in sprejem nove zakonodaje, predvsem v smeri pravičnejše prerazporeditve davčnih bremen in tudi izrabe novih doslej premalo uporabljenih davčnih virov.
Strinjamo se, da je za dosego teh ciljev potrebno sprejeti:
– zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo v največji možni meri dosegel obremenitev vsakega davčnega zavezanca ustrezno njegovi gospodarski moči in preprečil beg davčne osnove v tujino, zagotovil nevtralnost davčnega sistema ter konkurenčnost nastopanja subjektov na trgu;
– zakon o dohodnini, pripravljen v letu 2003 na izhodiščih, ki bodo zastavljena v smeri dviga splošne olajšave za vse zavezance in s tem razbremenitve posebej tistih v nižjih dohodkovnih razredih ter bolj enake in bolj transparentne davčne obravnave dohodkov. Z novim zakonom o dohodni bo predlagana rešitev, da se odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih ne obdavčujejo že v letu 2004. Zakon bo sprejet s soglasjem socialnih partnerjev o temeljnih izhodiščih, ki bodo upoštevana pri pripravi zakona; z zakonom bo v letu 2005, 2006 in 2007 zagotovljeno postopno dvigovanje neobdavčljivega dela na raven osnovnega zneska minimalnega dohodka. Socialni partnerji bodo septembra 2003 proučili možnosti za uveljavitev izjemnega znižanja davčnih obveznosti v letu 2004 za osebe v najnižjih dohodkovnih razredih.
– zakon o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil obstoječ sistem dajatev na nepremičnine (davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in odpravil njegove slabosti.
Strinjamo se, da je za dosego ciljev potrebno proučiti tudi možnost odprave zakona o davku na izplačane plače v povezavi z bolj celovitim obdavčevanjem premoženja in drugih davčnih virov. Ne glede na to se bo v letu 2005 spodnji prag obdavčitve izplačanih plač povišal za stopnjo inflacije v letu 2003 in 2004 (oziroma do višine 150.000 SIT). Upoštevajoč javno finančno situacijo se bo septembra 2003 preučila možnost dviga spodnjega praga obdavčitve izplačanih plač za leto 2004.
Partnerji se strinjamo, da je potrebno pospešiti pripravo zakona o udeležbi zaposlenih v dobičku družbe. Zakon mora, ob primarni zagotovitvi razvojne funkcije dobička, omogočiti dodatno stimuliranje zaposlenih v uspešnih podjetjih na davčno stimulativen način.
1.3. Javne finance
23. Racionalna poraba javnih sredstev in čimbolj uravnotežene javne finance niso le pogoj za sprejem v EU, pač pa so eden izmed osnovnih pogojev stabilnega razvoja. Zato smo socialni partnerji temu področju vedno posvečali posebno pozornost. Pretirana rast javnih izdatkov lahko ogrozi naša skupna prizadevanja glede rasti cen in obremenitev gospodarstva, prehude omejitve pa zagotavljanje sistema javnih storitev. Zato bomo partnerji podprli spremembe, ki so potrebne za zagotovitev stabilnega sistema javnih financ.
Osnovna strateška usmeritev fiskalne politike je prestrukturiranje javno finančnih odhodkov in prihodkov, kar bo spodbudno vplivalo na konkurenčnost gospodarstva in bo v srednjeročnem obdobju omogočilo tudi postopno uravnoteženje javnih financ brez povečanja njihovega deleža v BDP.
24. Naloge partnerjev
a) vlada bo:
pripravila ustrezne spremembe oziroma nove rešitve na področju javnih financ, tako da:
– bo na področju javnih financ sledila cilju uravnoteženja javnih financ na način, ki bo po eni strani omogočil večji del proračunskih izdatkov nameniti za razvojne projekte, po drugi strani pa omogočil tudi razbremenitev gospodarstva z znižanjem deleža javno finančnih prihodkov v BDP. (Podatki povzeti iz proračunskega memoranduma so v prilogi 1. Ocene veljajo ob podpisu socialnega sporazuma). S postopnim zniževanjem javno finančnega primanjkljaja se bo zmanjševala tudi potreba po dodatnem zadolževanju države in s tem stroški njegovega financiranja. Politika javnih financ v prihodnjem štiriletnem obdobju je zato usmerjena v povečanje fiskalne obvladljivosti ter alokacijske in tehnične učinkovitosti z namenom oblikovati okolje, ki bo spodbudno vplivalo na gospodarski razvoj v državi in omogočilo postopno povečevanje blaginje prebivalcev ob relativno nižji ravni javno finančnih izdatkov;
– bo na področju poslovanja državne uprave omogočila racionalnejšo organizacijo uprave in s tem določene proračunske prihranke. Zlasti ukinitev organov in organizacij v sestavi ministrstev na področjih, kjer takšen status ni potreben, bo omogočila racionalnejše organiziranje spremljajočih funkcij (kadrovske, finančne, računovodske itd). S tem se bo zmanjšalo število proračunskih uporabnikov, poleg tega pa bo omogočeno racionalnejše izvajanje nalog, saj se istovrstne naloge ne bodo podvajale. Javno finančne prihranke bo prav tako prinesla ustanovitev javnih agencij na področjih, kjer je mogoče s to organizacijsko rešitvijo zagotoviti uveljavljanje sodobnejšega managerskega pristopa pri gospodarjenju z javnimi sredstvi. K zmanjšanju stroškov javne uprave pa bo doprinesel tudi program odprave administrativnih ovir oziroma realizacija antibirokratskega programa v praksi. Ob sami racionalizaciji javne uprave je potrebno poudariti tudi vzporedno skrb za izboljšanje kakovosti z vidika uporabnikov javnih storitev;
– v pokojninskem zavarovanju ne bo prihajalo do novih izjem, ki bi finančno obremenjevale pokojninsko blagajno in državni proračun;
– bo za uveljavljanje evropske direktive 2000/35/EC, ki ureja načine in roke plačevanja obveznosti v komercialni poslih predlagala ustrezno zakonodajo, ki bo dodatno pomagala reševati plačilno nedisciplino;
– bo ob pripravi ustreznih sprememb oziroma novih rešitev na področju javnih financ zasledovala cilj, da se skupni delež obremenitve v okviru stroškov dela (davki in prispevki) ne bo povečal.
b) delodajalci bodo:
Delodajalske organizacije si bodo prizadevale za odpravljanje ovir za ustvarjanje stabilnih ekonomskih, socialnih in delovnih razmer, ki bodo zagotavljale spoštovanje pravic zaposlenih pri neposrednih delodajalcih ter večjo finančno disciplino, zlasti s spoštovanjem davčnih in drugih finančnih predpisov.
c) sindikati bodo:
Sindikalne organizacije bodo z obveščanjem, informiranjem in izobraževanjem svojega članstva prispevale k ustvarjanju na socialnem dialogu temelječih odnosov med delavci in delodajalci.
2.0. Konkurenčnost in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in regij
25. Partnerji ugotavljamo, da je treba za dosego zastavljenih ciljev povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in regij. Strinjamo se, da k povečani konkurenčnosti prispevajo ukrepi vlade za zagotavljanje stimulativnega gospodarskega okolja, predvsem pa aktivnosti na ravni podjetij in organizacij, kjer lahko največ doprinesejo delodajalci in zaposleni. Zavedamo se, da je gospodarski razvoj ob ustreznih makroekonomskih pogojih možno dosegati le ob povečani produktivnosti dela, inovativnosti, tehnološkem razvoju ter povečanem vlaganju v znanje in razvoj človeškega dejavnika, kar je povezano tudi z ustreznimi delovnimi pogoji in učinkovito organizacijo.
Partnerji se zavedamo, da je za povečanje konkurenčnosti slovenskih regij, ki najbolj zaostajajo v razvoju, potrebna aktivna regionalna politika, temelječa na principu solidarnosti, vendar s ciljem aktiviranja lastnih razvojnih potencialov regij.
26. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
sprejela in izvajala ukrepe za krepitev konkurenčnosti gospodarstva v treh smereh:
– povečevanja konkurenčnih sposobnosti podjetij,
– aktivne politike spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,
– dokončanja tranzicijskega prestrukturiranja in privatizacije.
Za ukrepe na področju povečevanja konkurenčne sposobnosti podjetij bo Vlada izvajala Program spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, ki predstavlja integracijo ukrepov in instrumentov razvojne politike za ustvarjanje stimulativnega okolja za podjetništvo. Ukrepi bodo usmerjeni na eni strani v oblikovanje bolj spodbudnih sistemskih pogojev za podjetništvo, predvsem v nadaljnje izvajanje programa odprave administrativnih ovir, izboljšanje delovanja državne uprave in odprave kolizije v predpisih, na drugi strani pa v zagotavljanje razvojnih spodbud podjetjem za krepitev njihove konkurenčne sposobnosti na mednarodnih trgih. Vlada bo upoštevala smernice in politiko EU, usmerjene v povečevanje konkurenčnosti in doseganja lizbonskih ciljev (v skladu s slednjimi naj bi EU do leta 2010 postala najbolj dinamična, konkurenčna, okolju prijazna in na znanju temelječa ekonomija. Ob tem naj bi dosegli polno zaposlenost in povečano ekonomsko in socialno vključenost).
Razvojne spodbude se bodo dodeljevale v skladu s strategijo razvoja in pravili EU o dodeljevanju državnih pomoči perspektivnim podjetjem, ne glede na velikost podjetja, obliko registracije, panogo oziroma dejavnost, lokacijo in lastništvo. Država bo pri usmerjanju razvojnih spodbud zlasti zasledovala naslednje razvojne cilje:
– zmanjševanje zaostanka v produktivnosti, ki je v povprečju tri do štirikrat nižja kot je povprečje EU, s pospeševanjem vlaganj v znanje in inovativnost, tehnološki razvoj in povezovanje podjetij,
– razvojne spodbude bodo usmerjene v krepitev sposobnosti podjetij in panog za razvojno in tržno prestrukturiranje, za inoviranje in tehnološki razvoj, usposabljanje kadrov oziroma kadrovsko prestrukturiranje in prilagajanje ekološkim zahtevam. V ta namen bodo uporabljena tudi sredstva strukturnih skladov,
– pospešitev trenda nastajanja novih podjetij, ki je v zadnjem obdobju v upadanju, in novih investicij za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest. Spodbude bodo prednostno namenjene novim investicijam v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in investicijam v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo,
– spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij, vzpostavljanje strateških povezav slovenskih podjetij s podjetji v tujini in ustvarjanje sistemskih pogojev za lažji dostop podjetij do tujih trgov. Država bo spodbujala pritok tujih investicij in investicije slovenskih podjetij v tujini ter zagotavljala podporo zlasti malim in srednje velikim podjetjem pri vstopanju na mednarodne trge.
Za izboljšanje položaja in povečanje konkurenčnosti podjetij v tekstilni in oblačilni, usnjarski in obutveni industriji, pa bo vlada do konca leta 2003 nadaljevala izvajanje programa prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne ter usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2000-2003. Po tem obdobju bo za izboljšanje položaja in povečanje konkurenčnosti podjetij v omenjenih panogah namenjena pomoč v obliki razvojnih spodbud in pomoč v skladu z določili zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 110/02).
Vlada je za podporo podjetjem, ki zaključujejo tranzicijsko prestrukturiranje in za izboljšanje položaja podjetij v težavah pripravila zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb (Uradni list RS št. 110/02), ki predstavlja pravno podlago za dodeljevanje sredstev tem podjetjem, v skladu s pravili EU o dodeljevanju državnih pomoči, za namene poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja teh podjetij kot izhodišče za njihovo konkurenčnost v prihodnosti.
Vlada bo pri vodenju postopkov nadaljnje privatizacije podjetij v lasti države upoštevala socialni dialog in sodelovanje vseh partnerjev ter z ustreznimi sistemskimi rešitvami zagotovila pravne možnosti za notranje odkupe.
Z zakonskimi spremembami bo okrepila status programskih svetov v regijah in zagotovila bolj učinkovito delovanje regionalnih razvojnih agencij. Na programski način bo povezala razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov Evropske unije s potrebami, ki izhajajo iz regionalnih razvojnih programov.
b) delodajalci bodo:
Delodajalske organizacije bodo spodbujale svoje člane, da bodo v smeri povečanja konkurenčne sposobnosti podjetij vlagali v tehnološki razvoj in posodabljanje poslovnih procesov ter izboljšanje delovnih pogojev in namenjali več sredstev in pozornosti dodatnem usposabljanju in izpopolnjevanju znanja zaposlenih, tako da se bodo lahko hitreje prilagajali novim delovnim izzivom in novi tehnologiji. Pri oblikovanju politike plač v podjetjih si bodo prizadevali za iskanje novih oblik nagrajevanja prispevkov delavcev, ki bodo zagotavljale večje zadovoljstvo zaposlenih in hkrati tesnejši stik in navezanost na podjetje in njegove rezultate, kar lahko le povečuje konkurenčno sposobnost podjetij. Delodajalci bodo s konkretnimi ukrepi spodbujali izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter izvajali druge dogovorjene programe v regiji.
c) sindikati bodo:
preko svojih organizacij in predstavnikov v podjetjih vplivali na osveščenost delavcev glede potrebe po stalnem izobraževanju in jih spodbujali in podpirali v njihovih prizadevanjih za izpopolnjevanje in povečanje znanja.Prizadevali si bodo za večjo informiranost zaposlenih in intenzivnejše vključevanje zaposlenih v postopkih odločanja, kar vse bo pripomoglo k večji osveščenosti delavcev in poznavanju potreb podjetja ter tako povečalo možnost za učinkovito prilagajanje spremembam v organizaciji in tehnologiji v delovnem okolju. Sindikati bodo sodelovali pri pripravi in izvajanju regionalnih razvojnih programov v okviru programskih odborov regij. S konkretnimi ukrepi bodo spodbujali izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter izvajali druge dogovorjene programe v regiji.
2.1. Poklicno in strokovno izobraževanje
27. Partnerji se strinjamo, da sodelujemo pri načrtovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na vseh ravneh oziroma pri določanju standardov znanja, pri sprejemanju izobraževalnih programov in pri izvajanju izobraževanja. Kvalitetno poklicno in strokovno izobraževanje mora temeljiti na izmenjavi izobraževanja v šoli in v delovnem procesu. Samo tako je mogoče doseči razvoj poklicne socializacije in kompetenc, pomembnih za doseganje konkurenčnosti v gospodarstvu, in hkrati razvoj poklicne kariere posameznika.
Vzpostavili bomo vlogo neodvisnega zagovornika za zaščito vajeniških pravic.
Podpiramo večjo odprtost izobraževalnih programov. Šole morajo odprti del kurikuluma uskladiti s socialnimi partnerji na regionalni ravni in v panogi, kar bo omogočilo hitrejše reagiranje šole na potrebe podjetij, okolja in trga dela.
28. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– s sistemskimi ukrepi omogočala deregulacijo in prožnost sistema poklicnega izobraževanja ter krepila avtonomnost šol ter njihovo povezovanje s socialnimi partnerji na regionalni ravni,
– s spremembo sistemske zakonodaje bo krepila decentralizacijo upravljanja sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s prenosom nekaterih pristojnosti na regionalno raven,
– s subvencioniranjem cene usposabljanja strokovnih delavcev pri delodajalcu za opravljanje izobraževalne funkcije in z zagotavljanjem proračunskih sredstev za lastno udeležbo pri koriščenju sredstev evropskih strukturnih skladov, zagotavljala pogoje za krepitev izobraževalne funkcije delodajalcev,
– vzpostavila regionalne svete za razvoj človeških virov,
– s sistemskimi ukrepi pospešila uvajanje certifikatnega sistema,
– na področju izobraževanja odraslih poskrbela za:
a) zviševanje temeljne ravni znanja in usposobljenosti do ravni štiriletne šolske izobrazbe, izboljševanje kvalifikacijske strukture in zniževanje strukturnega neskladja na trgu dela,
b) ukrepe, ki bodo spodbujali povpraševanje po izobraževanju pri vseh ljudeh, prednostno pa pri tistih brez temeljnega znanja ali z neustreznim znanjem,
c) finančne spodbude za razvoj izobraževanja odraslih.
b) delodajalci bodo:
– ustvarjali učna mesta za praktično izobraževanje vajencev, dijakov in študentov,
– usposabljali svoje strokovne sodelavce za mentorstvo vajencev, dijakov in študentov,
– na regionalni ravni sodelovali s šolami pri določanju odprtega dela kurikuluma,
– sodelovali s pristojnim ministrom pri razmeščanju izobraževalnih programov,
– sodelovali pri ustanavljanju medpodjetniških centrov za praktično usposabljanje mojstrov, delovodij, dijakov, vajencev in študentov,
– prek svojih organizacij organizirali preverjanje praktičnega izobraževanja vajencev in dijakov z vmesnimi preizkusi,
– organizirali zaključne izpite praktične usposobljenosti vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju,
– predlagali nove poklicne standarde,
– predlagali kataloge standardov strokovnih znanj in spretnosti za uvajanje certifikatnega sistema.
c) sindikati bodo:
– spodbujali strokovne delavce, da se usposobijo za mentorstvo vajencem, dijakom in študentom,
– sodelovali pri vmesnih preizkusih in pri praktičnem delu zaključnega izpita vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju,
– spodbujali strokovne delavce, da se usposobijo za člane komisij za preverjanje in potrjevanje znanja za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
– sodelovali pri preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
3.0. Socialni dialog
29. Partnerji se strinjamo, da je socialni dialog temeljni pogoj za naše skupno in posamično delovanje ter da le v pogojih miru lahko dosegamo zastavljene cilje. Zato si bomo v svojem vsakdanjem delovanju prizadevali za ustvarjanje takih medsebojnih odnosov, ki bodo omogočali razreševanje konfliktnih razmer in napetosti med sodelujočimi.
30. Partnerji se strinjamo, da je model socialnega dialoga, ki smo ga razvili v zadnjih desetih letih, dal zadovoljive rezultate. Ob tem pa se zavedamo, da je socialni dialog mehanizem, ki se neprestano razvija in dopolnjuje, se prilagaja novim razmeram, ki so posledica sprememb v širšem in ožjem okolju. Da bi vzpostavili mehanizem, ki bi se pravočasno in primerno odzival novim razmeram in služil svojemu namenu, se moramo vsi udeleženci procesa neprestano izpopolnjevati v znanju in veščinah, ki so potrebne za uspešno vodenje socialnega dialoga med partnerji.
31. Pri pospeševanju in razvoju sistema kolektivnih pogodb in krepitve socialnega dialoga na vseh ravneh bomo po potrebi vzpostavili tudi nove oblike sodelovanja med partnerji, kot jih poznajo države članice EU (skupni odbori socialnih partnerjev za različna področja in odbori socialnega dialoga na ravni dejavnosti, regije, občine, družbe in zavoda) in nove institucije za mirno reševanje sporov (mediacija, koncilijacija itd). Prizadevali si bomo za takšno izgrajevanje socialnega dialoga, ki bo omogočil vsem zainteresiranim reprezentativnim sindikatom in organizacijam delodajalcev vključitev v organizirane oblike socialnega dialoga na različnih ravneh.
32. Partnerji se obvezujemo, da bomo pospešili delo na pripravi zakona o kolektivnih pogodbah, tako da bo pripravljen čimprej, predvidoma pa do konca septembra 2003 za obravnavo v državnem zboru na podlagi nove delovne zakonodaje. Pogoj za sprejem zakona je soglasje socialnih partnerjev o ključnih vprašanjih.
33. Partnerji se bomo aktivno vključili v izvedbo PHARE projekta »Spodbujanje socialnega dialoga v Sloveniji«. Zagotovili bomo, da se bo aktivnosti predvidenih v programu udeležilo čim večje število predstavnikov delodajalcev in delojemalcev z vseh ravni, to je nacionalne ravni, ravni dejavnosti in podjetniške ravni. Tako bo s socialnim dialogom na ravni Evropske unije, s prakso držav članic Evropske unije in z najuspešnejšimi primeri socialnega dialoga iz neposredne prakse v posameznih dejavnostih in podjetjih seznanjenih čimveč neposrednih udeležencev v socialnem dialogu v Republiki Sloveniji.
3.1. Ekonomsko socialni svet RS
34. Partnerji se strinjamo, da ESS ostaja osrednji in odprt organ socialnega dialoga v RS. Vse morebitne spremembe glede delovanja in organiziranosti ESS bodo sprejete soglasno.
35. Naloge partnerjev:
a) vlada si bo:
kot partner v tripartitnem dialogu prizadevala za aktiven in tvoren dialog med partnerji o vseh vprašanjih skupnega interesa in bo še nadalje finančno in kadrovsko podpirala delovanje ekonomsko socialnega sveta. Kot delodajalec zaposlenim v javnem sektorju bo vlada še naprej vodila socialni dialog s predstavniki zaposlenih in sodelovala kot partner v sklepanju kolektivnih pogodb.
b) delodajalci bodo:
z nadaljnjim sodelovanjem v ESS prispevali h krepitvi socialnega dialoga na nacionalni ravni. Krepili bodo socialni dialog na ravni dejavnosti in spodbujali svoje člane, predstavnike podjetij, k aktivnejšemu sodelovanju v socialnem dialogu na ravni dejavnosti in na nacionalni ravni, zlasti pa jih spodbujali k vzpostavitvi tvornega socialnega dialoga na podjetniški ravni in v neposrednem stiku med delodajalci in zaposlenimi v delovnih enotah in na delovnih mestih. Krepili bodo vlogo prostovoljnih delodajalskih organizacij kot socialnih partnerjev in strank kolektivnih pogodb.
Zagotovili bodo čim večjo udeležbo svojih predstavnikov v aktivnostih v okviru navedenega Phare projekta in v drugih izobraževalnih programih, namenjenih delodajalcem, organiziranih s strani različnih evropskih institucij, z namenom razvijati in povečati usposobljenost slovenskih delodajalcev za socialni dialog.
c) sindikati bodo:
z nadaljnjim sodelovanjem v ESS prispevali h krepitvi socialnega dialoga na nacionalni ravni in si prizadevali za uspešen dialog na ravni dejavnosti, regije, občine, družbe in zavoda. Sindikalne organizacije bodo zagotovile čim večjo udeležbo svojih predstavnikov v zgoraj omenjenem projektu ter poskrbele v okviru svojih možnosti in pristojnosti za čim boljšo informiranost svojega članstva o njihovih pravicah in obveznostih.
4.0. Politika plač
36. Partnerji se strinjamo, da je potrebno tudi v obdobju veljavnosti tega sporazuma v tripartitnem dialogu opredeliti skupne usmeritve ter kriterije in merila, ki jih bomo spoštovali pri oblikovanju in izvajanju politike plač na ravni dejavnosti in na ravni podjetij, zavodov ali drugih organizacijskih oblik. Strinjamo se, da si bomo prizadevali za oblikovanje take politike plač v javnem in zasebnem sektorju, ki bo v čim večji meri prispevala k znižanju inflacije. Ob usklajevanju plač se bo upoštevalo razmerje med tečajem EURA in SIT ter inflacijo v izbranih državah članicah EU ter gibanje cen življenjskih potrebščin v RS.
37. Partnerji menimo, da je minimalno plačo zaposlenih, kot najnižjo raven plače, ki jo lahko delodajalec plača delavcu za delo v polnem delovnem času, potrebno ohraniti kot zakonsko določbo, saj le ta zagotavlja iztožljivost te pravice. Z izvajanjem določil glede minimalne plače smo lahko zadovoljni. Dosežena višina se je na podlagi posebnega mehanizma usklajevanja približala evropsko primerljivim razmerjem glede na povprečne plače zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.
38. Ključni akti za določanje plač so kolektivne pogodbe. Poleg tega obstajajo posebni zakoni na področjih, kjer kot delodajalec ali financer neposredno ali posredno nastopa država. S socialnim sporazumom in dogovorom o politiki plač socialni partnerji določamo okvirne usmeritve in pogoje za določanje plač, katerih vsebina je v skladu z našo skupno voljo lahko uzakonjena.
4.1. Dolgoročni cilji
39. Z dolgoročnimi cilji si zastavljamo naloge, ki bodo zagotovile vzpostavitev stabilnega in hkrati stimulativnega plačnega sistema, temelječega na dosedanjih izkušnjah in spoznanjih o pozitivnih in negativnih elementih veljavnega sistema. Dolgoročni cilji so:
– uravnotežena in realna rast plač
– razrešitev problematike, ki jo predstavlja razlika med minimalno in izhodiščno plačo
– opredelitev minimalne plače
– krepitev stimulativnih elementov plač
– uvedba udeležbe delavcev pri dobičku podjetja
40. Partnerji se strinjamo, da je ob nadaljnji gospodarski rasti potrebno zagotoviti realno rast plač, ki izhaja iz doseženih rezultatov in pomeni delitev novo ustvarjene vrednosti tudi med zaposlene po kolektivnih pogodbah. Strinjamo se, da mora realna rast bruto plač na zaposlenega zaostajati vsaj za eno odstotno točko za rastjo produktivnosti ter tako omogočati vlaganje v razvoj, zagotavljanje novih delovnih mest in povečanje socialne varnosti. Predvidene spremembe na področju plač v javnem sektorju, ki bodo izhajale iz sprejetega zakona o sistemu plač v javnem sektorju, se bodo uveljavljale postopoma in ne bodo ogrozile doseganja navedenega cilja.
41. V času veljavnosti tega sporazuma bomo socialni partnerji pripravili predlog posebnega zakona, ki bo urejal minimalno plačo, s soglasjem socialnih partnerjev.
42. Partnerji se zavedamo, da imajo plače poleg stroškovnega tudi motivacijski vidik in da lahko pomembno prispevajo k doseganju boljših rezultatov. Zato si bomo prizadevali za razvijanje in nadaljnjo krepitev sistemov nagrajevanja delavcev v smeri stimuliranja in nagrajevanja doseganja boljših rezultatov pri delu, tako na individualni kot na skupinski ravni.
43. Partnerji se strinjamo, da je treba pospešiti pripravo zakona o udeležbi zaposlenih v dobičku družbe. Zakon mora,ob primarni zagotovitvi razvojne funkcije dobička, omogočiti dodatno stimuliranje zaposlenih v uspešnih podjetjih na davčno stimulativen način.
4.2. Kratkoročni cilji
44. Kratkoročni cilji so opredeljeni v sprejetem dogovoru o politiki plač za obdobje 2002-2004 (Uradni list RS, št.52/02)
4.3. Regres za letni dopust
45. Regres za letni dopust za leto 2003 znaša najmanj 132.170 SIT in največ 70% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Za slednje velja zadnji znani podatek SURS.
46. V nadaljnjih letih veljavnosti sporazuma se minimalni znesek regresa določi tako, da se regres za preteklo leto poveča za rast cen življenjskih potrebščin brez cen alkoholnih pijač in tobaka.
5.0. Varnost in zdravje in pri delu
47. Partnerji se strinjamo, da so varne in zdravju prijazne delovne razmere osnovni predpogoj dolgoročnega razvoja. Pravočasna skrb delodajalcev za odpravo neustreznih in zdravju škodljivih delovnih razmer preprečuje bistveno dražje dolgoročne negativne posledice na zdravje ljudi. Zmanjšanje poškodb pri delu, zdravstvenih okvar, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom, invalidnosti kot posledice dela ter vseh vrst absentizma mora biti osnovna skrb partnerjev na področju varnosti in zdravja pri delu.
48. K večji aktivnosti na tem področju nas zavezujejo tudi predpisi Evropske unije, ki smo jih in jih še bomo sprejeli tudi v naš pravni red. Partnerji si bomo v okviru pristojnosti prizadevali za njihovo čimprejšnjo in čim popolnejšo uveljavitev. Partnerji se strinjamo, da so vlaganja v izboljšanje delovnih razmer za delodajalce lahko finančno breme, zato bo treba poiskati rešitve, ki bi to breme vsaj nekoliko olajšale in kratkoročni stroški ne bi bili razlog za opustitev prizadevanj delodajalcev za zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu. Partnerji se strinjamo, da je treba določiti diferencirane prispevne stopnje za primer poklicne bolezni ali poškodbe pri delu v okviru invalidskega in zdravstvenega zavarovanja tako, da vse nove prispevne stopnje uvedemo koordinirano s svetom za varnost in zdravje pri delu in v soglasju z ekonomsko socialnim svetom.
49. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
svoj prispevek k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu zagotovila s pripravo nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu in njegovim čimprejšnjim izvajanjem. Posebna pozornost bo posvečena poklicnim boleznim.
Za podporo delodajalcem pri razvijanju varnosti in zdravja pri delu bo vlada vzpostavila in razvila informacijski sistem, reformirala programe izobraževanja in usposabljanja, razvijala metode varnostne prakse s pomočjo svetovanja, brezplačnih navodil in drugih pripomočkov. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu bo temeljil na preventivi, torej na usmeritvi v pomoč in svetovanje pred kaznovanjem, ki pa ne sme upočasniti odpravljanja pomanjkljivosti in izvrševanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
b) delodajalci bodo:
delodajalske organizacije, pa tudi vlada kot delodajalec, bodo poskrbele, da bo sleherni delodajalec upošteval zahteve, ki izhajajo iz sprejetih predpisov na področju zdravja in varstva pri delu ter si prizadeval za zagotavljanje zdravju in delu prijaznega delovnega okolja ter s tem na dolgi rok prispeval k zmanjševanju obolevnosti zaposlenih in lastnih neposrednih stroškov zaradi poškodb pri delu in bolniških odsotnosti delavcev ter posrednih, to je javnih stroškov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
c) sindikati bodo:
organe in predstavnike svojih organizacij na ravni dejavnosti, regije, občine, družbe in zavoda izobraževale in usposabljale za osveščanje in seznanjanje zaposlenih o potrebni skrbi za zdravje in varstvo pri delu, ki ga mora zagotoviti delodajalec, in za povečano skrb, ki so jo dolžni zagotoviti delavci sami.
II. Socialna varnost
50. Partnerji se strinjamo, da sta kvalitativna gospodarska rast in raven socialne varnosti v državi tesno povezani in medsebojno soodvisni. Partnerji si bomo prizadevali za takšne razmere, da si bo večina prebivalcev lahko socialno varnost zagotovila neposredno sama s svojo ekonomsko aktivnostjo in da bo prek sistemov socialne varnosti prispevala k dvigu socialne ravni tudi tistih, ki iz objektivnih razlogov tega sami niso sposobni. Prizadevali si bomo za dvig zaposlenosti na raven polne zaposlenosti in za učinkovito uporabo sredstev za socialno varnost.
51. Partnerji se strinjamo, da v okvir zagotavljanja visoke ravni socialne varnosti sodi tudi ustrezna družinska politika, ki naj prebivalcem omogoči čimbolj uspešno usklajevanje poslovnega in družinskega življenja, ustrezna politika varovanja in krepitve zdravja v državi ter stanovanjska politika, ki naj zagotovi večjo dostopnost stanovanj.
1.0. Rast zaposlovanja
52. Glavna usmeritev politike zaposlovanja je spodbujanje aktivnih oblik povečevanja zaposlenosti v zasebnem sektorju in reševanja problema brezposelnosti. Politika zaposlovanja tako uvaja celosten pristop k zmanjševanju brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja, za kar je potrebno aktivno in usklajeno sodelovanje socialnih partnerjev.
53. Partnerji soglašamo, da si v okviru nacionalnega programa trga dela in zaposlovanja zastavljamo naslednje strateške cilje:
– povečanje zaposljivosti z dvigovanjem izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva in njene usposobljenosti,
– zmanjševanje strukturnih neskladij,
– zagotovitev vključenosti v aktivne programe vseh mladih brezposelnih, ki v 6 mesecih po nastopu brezposelnosti niso našli nove zaposlitve, oziroma za vse ostale, ki se v roku 12 mesecev niso zaposlili,
– zmanjševanje regijskih neskladij na trgu dela,
– nadaljnji razvoj socialnega partnerstva na področju razreševanja problema brezposelnosti.
54. Zato bomo v okviru svojih pristojnosti in možnosti, v skladu z nacionalnim programom trga dela in zaposlovanja, svoje aktivnosti usmerjali k doseganju prednostnih ciljev, kot so opredeljeni za obdobje do konca leta 2006:
– rast zaposlenosti, ki bo v povprečju v tem obdobju presegla 1% letno ob pospešeni gospodarski rasti, kar bo omogočilo zmanjšanje stopnje brezposelnosti na okoli 5% po mednarodni metodologiji oziroma registrirane stopnje na okoli 8% do konca leta 2006,
– znižali bomo obseg dolgotrajne brezposelnosti, tako da se bo delež dolgotrajno brezposelnih postopoma znižal na okoli 40% do konca leta 2006.
55. Partnerji bomo zagotavljali razvoj in izvajanje naslednjih prioritetnih ukrepov na posameznem področju uresničevanja politike zaposlovanja:
– aktivno reševanje brezposelnosti,
– razvoj kulture vseživljenjskega učenja,
– dvig izobrazbene ravni in zniževanje strukturnega neskladja na trgu dela,
– zniževanje osipa iz poklicnega, srednjega in visokega šolstva,
– pospeševanje poklicnega izobraževanja v dualnem sistemu,
– izboljšanje položaja mladih na trgu dela,
– razvoj podjetniške kulture,
– izboljšanje pogojev za ustvarjanje delovnih mest v podjetjih,
– partnerstvo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja in kreiranju delovnih mest v okviru lokalnih zaposlitvenih iniciativ,
– preprečevanje obsega dela in zaposlovanja na črno,
– sprotno preverjanje vpliva davčnih obremenitev in spodbud na zaposlovanje,
– povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti gospodarstva (modernizacijo organizacije dela, naložbe v razvoj človeških virov),
– zagotovitev enake dostopnosti do trga dela,
– zagotavljanje enakih možnosti (pomoč dolgotrajno brezposelnim pri ponovnem vključevanju na trg dela, ukrepi pospeševanja vključevanja starejših in invalidnih oseb ter drugih skupin težje zaposljivih brezposelnih oseb na trg dela, integracijo romske populacije in enakost spolov).
56. Pogoje sodelovanja reprezentativnih sindikatov dejavnosti na ravni države in delodajalskih organizacij v dualni organizaciji poklicnega izobraževanja se določi tudi v zakonu o financiranju in organiziranju vzgoje in izobraževanja ter v kolektivnih pogodbah. Partnerji se strinjajo, da bomo zaradi večje zaščite pravic vajencev uvedli neodvisnega zagovornika vajenskih pravic.
57. Partnerji si bomo prizadevali za izvajanje tistih programov, ki jih je vlada že sprejela. Partnerji bodo vodili javno kampanjo, v kateri bomo opozorili na predsodke pred zaposlovanjem delavcev nad 40 let.
58. V okviru nacionalnega programa trga dela in zaposlovanja si bomo prizadevali za preprečevanje socialne izključenosti najbolj izpostavljenih skupin prebivalstva.
Pri zaposlovanju invalidov je cilj njihovo ponovno vključevanje v običajne delovne sredine.
Uvajanje kvotnega sistema bo povezano z istočasnim zagotavljanjem strokovne, tehnične in materialne podpore delodajalcem in bo izhajalo iz načela ničelne vsote.
Ustvarjeni bodo pogoji za nenehno razvijanje in prilagajanje invalidskih podjetij novim zahtevam vključevanja invalidov v delo in zaposlitev ter njihovemu nenehnemu usposabljanju in izobraževanju. Pri tem bo zagotovljen dosleden nadzor nad izpolnjevanjem kriterijev za ustanovitev in delovanje invalidskih podjetij, nad organizacijskimi in lastniškimi spremembami in nad uporabo odstopljenih sredstev državnih pomoči.
59. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
za uresničevanje nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja zagotavljala:
– ustrezen pravni okvir z oblikovanjem in prilagajanjem številnih pravnih predpisov, ki urejajo trg dela in zaposlovanja, da bodo zagotovljene pravne osnove za uveljavitev ukrepov in za realizacijo ciljev načrtovane politike, med drugim tudi za kadrovsko prestrukturiranje podjetij v težavah,
– razvoj in izvajanje programov politike zaposlovanja,
– povezovanje vseh komponent ekonomske politike s politiko zaposlovanja,
– razvijala aktivno politiko zaposlovanja, s poudarkom na programih izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, ki bo pripomogla k večji zaposljivosti prebivalstva, predvsem tistih, ki sodijo med teže zaposljive brezposelne osebe,
– povezanost programov izobraževanja in usposabljanja s potrebami na trgu,
– ustrezen sistem infrastrukture delovanja mrež institucij, ki izvajajo posamezne programe na nacionalni in regionalni ravni,
– spremljanje in evalvacijo programov,
– vsestransko vključevanje socialnih partnerjev v načrtovanje in izvajanje politike zaposlovanja,
– zagotovila ustrezen pravni okvir in možnosti za vključevanje brezposelnih invalidov, ne glede na njihov status, v ustrezne oblike zaposlitvene rehabilitacije, in njihovo enakopravno vključevanje na trga dela,
– v okviru svojih pristojnosti zagotovila vključitev socialnih partnerjev v nacionalno koordinativno telo in v svet Vlade RS za invalide,
– pregledala ustanavljanje in delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij (posebej fundacij),
– v okviru svojih pristojnosti s kadrovskimi, strokovnimi, organizacijskimi in po potrebi tudi s finančnimi ukrepi podprla hitrejše usposabljanje skladov dela za vključitev brezposelnih v ustrezne programe izobraževanja, predvsem v regijah, kjer so razvojne in zaposlitvene možnosti omejene,
– spodbujala vključitev vseh socialnih partnerjev in sklepanje socialnih sporazumov v primerih kadrovskega prestrukturiranja podjetij večjih dimenzij in podjetij v pretežni lasti KAD in SOD,
– s kadrovskimi, organizacijskimi in tudi finančnimi sredstvi, ob vključitvi zainteresiranih invalidskih podjetij, spodbudila ustanavljanje regijskih in lokalnih rehabilitacijskih centrov za različne oblike delovne rehabilitacije invalidov, še posebej v regijah, kjer so omejene možnosti zaposlovanja invalidov.
b) delodajalci bodo:
Delodajalske organizacije bodo za uresničevanje usmeritev na področju povečevanja zaposljivosti, pospeševanja podjetništva, spodbujanja prilagodljivosti podjetij in posameznikov in zagotavljanja enakih možnosti aktivno sodelovale, tako da bodo spodbujale svoje člane k:
– izvajanju sprejetih usmeritev v nacionalnem programu,
– uveljavljanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja,
– povečevanju produktivnosti s povečevanjem vlaganj v razvoj človeških virov,
– pravočasnemu napovedovanju potreb po novih zaposlitvah,
– razvijanju delovnih mest,
– razvijanju modernizacije organizacije dela,
– spoštovanju veljavnih predpisov glede na možnosti zaposlitev za določen čas in k preprečevanju dela na črno ter zlorabe pripravljenosti brezposelnih delavcev, da so pripravljeni sprejeti zaposlitev pod pogoji, ki ne ustrezajo predpisom.
c) sindikati bodo:
Sindikalne organizacije bodo preko svojih predstavnikov v podjetjih spodbujale in motivirale zaposlene k:
– udeležbi v programih in usmeritvah, sprejetih v nacionalnem programu,
– vseživljenjskemu učenju,
– izpopolnjevanju in izobraževanju,
– usposabljanju za deficitarne poklice,
– v okviru svojih pristojnosti s kadrovskimi, strokovnimi organizacijskimi in po potrebi tudi finančnimi ukrepi podprla hitrejše vključevanje brezposelnih v ustrezne programe izobraževanja, predvsem v regijah, kjer so razvojne in zaposlitvene možnosti omejene, vključno z nadaljnjim razvijanjem skladov dela. Prav tako se bodo zavzemale za uspešno modernizacijo organizacije dela.
Partnerji bomo zagotovili aktiven socialni dialog z aktivno strokovno in finančno participacijo pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju nacionalnega programa in akcijskih programov zaposlovanja.
Za trdnejšo povezanost bomo partnerji krepili več nivojsko socialno partnerstvo, ki se bo odrazilo v vzpostavljanju in upravljanju skupnih instrumentov in ustanov tudi na regionalnem nivoju.
2.0. Socialno varstvo
60. Partnerji smo enotnega mnenja, da je zagotavljanje socialne varnosti zase, in svojo družino skrb vsakega posameznika, vendar pa je določenemu delu prebivalstva to iz objektivnih razlogov onemogočeno. V demokratičnih družbah, kakršna je tudi slovenska, je skrb za take posameznike in njihove družine skrb države, ki za to pripravlja posebne programe in namenja določen obseg javnih sredstev. Partnerji se strinjamo, da je aktivna socialna politika pravi pristop za reševanje te problematike, zato si bomo prizadevali za uresničevanje sprejetih usmeritev in izvajanje dogovorjene socialne politike, ki je usmerjena v spodbujanje in podporo pomoči potrebnim, da se v čim večji meri aktivno vključijo v reševanje lastne eksistence.
61.Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– zagotovila izvajanje v letu 2000 sprejetega programa boja proti revščini in socialni izključenosti ter evalvirala njegovo izvajanje.
– podpirala programe, ki zmanjšujejo tveganja, povezana z nevarnostjo socialne izključenosti, povečevala obseg in kakovost ter individualizacijo storitev na področju socialne varnosti. Omogočila bo povečanje vključitve kapacitet zasebnega sektorja v izvajanje storitev javnih služb na širšem področju socialne varnosti,
– razvijala politiko, programe in ukrepe, ki bodo zagotavljali in pospeševali usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti žensk in moških ter enakomernejšo delitev nege, varstva in vzgoje otrok med oba starša.
b) delodajalci bodo:
Delodajalske organizacije bodo svoje članice spodbujale k vodenju take poslovne in kadrovske politike, da bo priliv v brezposelnost čim manjši, ter jih spodbujala k ustvarjanju takih delovnih pogojev, da zaposleni zaradi razmer na delovnem mestu ne bodo prihajali v socialne stiske, ter organizaciji in oživitvi ustreznih služb, ki bo delavcem v oporo in pomoč ob morebitnih problemih, ki izhajajo iz razmer v podjetjih (grožnje z odpuščanjem, presežki itd.).
c) sindikati bodo:
Sindikati bodo svoje organizacije, njihove organe in predstavnike vzpodbujali k oblikovanju in predlaganju ukrepov za razreševanje socialnih problemov na ravni podjetja in zavoda in jih usposabljali za svetovanje, pomoč in oporo delavcem pri razreševanju njihovih problemov, ki izhajajo iz razmer v podjetjih in izven njih. Hkrati bodo delodajalce opozarjali na morebitne socialne probleme med zaposlenimi in jim dajali predloge za njihovo zmanjšanje oziroma odpravo.
3.0. Pokojninsko zavarovanje
62. Partnerji se strinjamo, da bomo v skladu z dogovorom o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji tekoče spremljali učinke in posledice pokojninskega zavarovanja na socialno varnost državljanov.
63. Partnerji se strinjamo, da je nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinesel pomembno novost v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj omogoča, da delodajalci in delojemalci poleg obveznega pokojninskega zavarovanja vplačujejo tudi prispevke za kolektivna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja.
64. Zato se bomo partnerji v naslednjih letih zavzemali za čim večjo vključenost zaposlenih in delodajalcev v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tako v zasebnem kot v javnem sektorju, ki ne bo zmanjšala medgeneracijske solidarnosti.
65. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
spremljala razvoj sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in vzpodbujala njegov razvoj tudi s širjenjem ozaveščenosti socialnih partnerjev ter vzpodbujala njegov razvoj s spodbujevalno in teritorialno usklajeno davčno politiko. Vlada bo pri vključevanju delodajalcev in njihovih zaposlenih odpravila neenakost delodajalcev pri vključitvi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
b) delodajalci bodo:
člane svojih organizacij spodbujali k uvajanju sistemov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v podjetjih, tako da se bo povečala pripadnost zaposlenih podjetju ali družbi, kar pozitivno vpliva na odnos do dela.
c) sindikati bodo:
preko svojih organizacij seznanjali zaposlene s prednostmi novih oblik pokojninskega zavarovanja, to je uvedbe prostovoljnega zavarovanja, na ravni podjetja pa bodo sodelovali z delodajalci pri oblikovanju oziroma izbiri pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim se bodo dogovorili tudi o načinu financiranja premije za dodatno pokojninsko zavarovanje.
4.0. Politika varovanja in krepitve zdravja ter razvoj zdravstvenega zavarovanja
66. Socialni partnerji se strinjamo, da je zdravje univerzalna vrednota in človekova pravica. Zavedamo se, da zdravje in zdravstveno varstvo na več načinov vplivata na gospodarski in družbeni razvoj. Zdravje je pomemben element kakovosti posameznikovega življenja kot tudi kakovosti človeškega kapitala, to je ljudi kot enega najpomembnejših gospodarskih virov.
67. Zdravje je torej potrebno razvijati, krepiti in varovati z organiziranimi družbenimi aktivnostmi, ne le kot temeljno človekovo pravico, temveč tudi kod podporo razvoju človeških potencialov. Strinjamo, se da je vlaganje v zdravje naložba v ekonomsko in socialno blaginjo in ne pomeni nenadzorovanega povečevanja družbenih odhodkov. Zavezanost zdravju in razvoju le-tega mora prevladovati na vseh nivojih družbenega odločanja.
68. Sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se v zadnjem desetletju sooča z razvojem medicinskih znanosti na področju odkrivanja novih zdravil, novih metod odkrivanja in zdravljenja bolezni, rehabilitacije ter razvoja medicinske tehnologije po vsem svetu, kar je vneslo zelo velik pritisk na povpraševanje državljanov po zdravstvenih pravicah in s tem posredno pritisk na porast odhodkov za zdravstvo. Tudi v Sloveniji se tem trendom nismo mogli izogniti.
69. Zaradi nakopičenih problemov, katerih reševanje je v interesu države in njenih državljanov, bo treba v sistemu zdravstvenega varstva in na drugih področjih, ki so povezana z zdravstvom, v naslednjih letih reformirati nekatere dosedanje rešitve in pospešiti že začete procese izboljšav. Partnerji bodo podprli takšne spremembe sistema zdravstvenega varstva, ki bodo temeljile na večji solidarnosti pri zagotavljanju sredstev za z reformo dogovorjene zdravstvene pravice in večji pravičnosti pri njihovem razporejanju, enaki dostopnosti do zdravstvenih pravic za vse uporabnike, povečevanju te dostopnosti, večji transparentosti in s tem skrajševanju čakalnih dob, večji kakovosti in učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva, aktivnejši vlogi uporabnikov in boljšem nadzoru.
70. Reforma bo temeljila na naslednjih ciljih:
– krepitvi solidarnosti v zdravstvenem zavarovanju, ki se je zmanjšala z uvedbo doplačil za večino pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in enotno premijo prostovoljnega zavarovanja zanje;
– krepitvi takega sistema razporejanja sredstev za zdravstveno varstvo, ki bo primarno temeljil na z analizo ugotovljenih potrebah uporabnika in ne izvajalca. To pomeni, da bodo izvajalci enako plačani za primerljive primere;
– oceni in uskladitvi sedanje osnove za prispevne stopnje za posamezne socialne skupine;
– vzpostavitvi takšnega seznama pravic s soglasjem socialnih partnerjev, ki jih v celoti zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, da se bodo vanj stalno in po znanih prioritetah uvrščale vse tiste pravice, ki predstavljajo nedvomno zdravstveno korist. Z uveljavitvijo takšnega seznama dogovorjenih prioritet se bo povečala solidarnost, hkrati pa bo ob njegovi transparentnosti omogočena tudi večja pravičnost in dostopnost;
– vzpostavitvi standardov kakovosti zdravstvenih postopkov in poslovanja in njihovem uveljavljanju pri nadzoru in financiranju izvajalcev. Ti standardi bodo omogočili tako primerjavo izvajalcev glede na strokovno učinkovitost kot tudi njihovo primerjavo glede na ekonomsko učinkovitost;
– izboljšanju postopkov za varovanje pravic državljanov, s katerimi bo uvedena možnost poravnave na samem začetku pritožbenega postopka ter inštitucija neodvisnih zagovornikov pacientovih pravic;
– zagotavljanju stabilnega financiranja in ustreznega nadzora nad zdravstveno blagajno,
– racionalizaciji organizacije zdravstvenih izvajalcev.
71. Partnerji se strinjamo, da bodo sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje ostala avtonomna izven državnega proračuna kot poseben del javnih financ ter da bo zagotovljena vloga socialnih partnerjev pri upravljanju s temi sredstvi. Strinjamo se tudi, da je potrebno ohraniti in okrepiti vlogo zdravstvenih domov kot nosilcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.
72. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– pripravila analizo sedanjega stanja zdravstvenega varstva in predlog njegove reforme v obliki posebnega dokumenta in ju posredovala socialnim partnerjem v razpravo in soglasje v okviru ekonomsko socialnega sveta;
– oblikovala celovito strategijo varovanja in krepitve zdravja ter strategije za zmanjševanje razlik v zdravju;
– oblikovala in zagotovila uresničevanje nacionalne prehranske politike, politike do legalnih in nelegalnih drog, politike na področju vzpodbujanja telesne dejavnosti in varovanja duševnega zdravja;
– oblikovala in zagotovila uresničevanje nacionalne politike varovanja in krepitve zdravja na delovnem mestu ter nadzorovala delovne pogoje v delovnih okoljih;
– utrdila položaj javnih zavodov in uredila razmerja med javnimi zavodi in zasebniki koncesionarji,
– aktivno podpirala uveljavljanje dogovorjene reforme zdravstvenega varstva.
b) delodajalci bodo:
– aktivno sodelovali pri uvajanju zdravega delovnega okolja ter pri uvajanju zdravih in humanih pogojev na delovnem mestu;
– aktivno sodelovali pri varovanju in krepitvi zdravja v delovnih in življenjskih okoljih;
– aktivno podpirali uveljavljanje dogovorjene reforme zdravstvenega varstva.
c) sindikati bodo:
– aktivno sodelovali pri uvajanju in izvajanju ukrepov in aktivnosti za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu med zaposlenimi v delovnih okoljih in predlagali možne rešitve v prid izboljšanja zdravja in humanizacije dela zaposlenih;
– aktivno sodelovali pri uvajanju sprememb, ki bodo povečevale solidarnost v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstveno varnost ogroženih družbenih skupin;
– aktivno podpirali uveljavljanje dogovorjene reforme zdravstvenega varstva.
5.0. Družinska politika
73. Partnerji se strinjamo, da je uravnotežen socialni in ekonomski razvoj mogoče veliko lažje doseči v pogojih, ko je v družbi ustrezno poskrbljeno za možnost uspešnega usklajevanja med zasebnim, to je družinskim, in poklicnim življenjem.
Zavedamo se, da je poleg izvajanja ukrepov, ki varujejo družino in otroke, pri izenačevanju pogojev in zagotavljanja socialne varnosti potrebno spodbujati tudi tiste aktivnosti, ki pomenijo boljšo organizacijo storitev za družine z otroki. To bomo upoštevali tako pri planih, ki jih načrtuje država, kot tudi s spodbujanjem podjetij, da bodo vodila družinam prijazno politiko zaposlovanja.
74. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
Za potrebe različnih generacij bo vlada sprejela številne ukrepe, tudi davčne, ki naj bi pripomogli k izboljšanju možnosti za usklajevanje poklicnega življenja z družinskimi obveznostmi. Razvijala bo politiko, programe in ukrepe, ki bodo zagotavljali in pospeševali usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti žensk in moških. Aktivnosti je potrebno usmeriti v:
– načrtovanje ustreznih urbanističnih rešitev, ki bodo vključevale potrebe mladih družin in starejših ter vzpostavitev mreže storitev za vse generacije,
– prilagajanje oblike varstva otrok spremenjenim potrebam družin, ki izhajajo iz sprememb delovnih in poslovnih urnikov,
– ponudbe storitev, ki staršem olajšajo starševstvo,
– uvajanja fleksibilnejših oblik zaposlovanja za mlade družine z otroki do tretjega leta starosti,
– spodbujanje podjetij, da posvetijo še posebno skrb za družine, ki imajo v domači oskrbi in negi odvisne družinske člane, z akcijo družini prijazno podjetje.
b) delodajalci bodo:
– spodbujali svoje članice k aktivnejšemu odnosu usklajevanja družinskega in poklicnega življenja v podjetjih. Spodbujali bodo razvoju podjetja primeren standard zaposlenih;
– z ustreznim obveščanjem in opozarjanjem na kršitve preprečevali diskriminatorno ravnanje delodajalcev pri zaposlovanju (zavračanje mladih žensk, ki še niso rodile ipd.).
c) sindikati bodo:
Predstavniki sindikatov v podjetjih bodo svojim članom nudili potrebno podporo pri razreševanju, problemov povezanih z usklajevanjem družinskih in delovnih obveznosti, ter pri neposrednih delodajalcih predlagali možne rešitve za reševanje teh problemov zaposlenih v podjetjih.
6.0. Zagotavljanje enakih možnosti
75. Partnerji si bomo prizadevali, da morajo biti vsem, ne glede na spol, raso ali etnični izvor, veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost zagotovljene enake možnosti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, nagrajevanju, odsotnostih z dela, delovnih pogojih, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Socialni partnerji si bomo prizadevali za vključitev ukrepov za izenačevanje možnosti na tej podlagi v kolektivne pogodbe in druge sporazume med socialnimi partnerji.
76. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– podpirala delovanje nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za izboljšanje pogojev dela oseb, ki imajo manjše možnosti uspeha na trgu dela zaradi svoje invalidnosti ali starosti;
– zagotavljala enake možnosti žensk in moških ter spodbujala usklajevanje poklicnega in družinskega življenja z razvijanjem ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje diskriminacije žensk na trgu dela, s sprejetjem ukrepov, s katerimi bo zagotovila posebno podporo ženskam pri ustanavljanju lastnih podjetij, za povečanje udeležbe žensk v programih izobraževanja in usposabljanja ter zmanjševanje segregacije in plačne neenakosti ter z izvajanjem zakona o enakih možnosti žensk in moških, ki med drugim omogoča uvedbo pozitivnih ukrepov kot orodja za pospešitev procesa, ki vodi v doseganje resnične enakosti spolov in odpravljanje prikrite diskriminacije.
b) sindikati bodo:
– spremljali stanje v svojem delovnem okolju in delodajalce opozarjali na diskriminatorna stanja;
– ozaveščali diskriminirane ali potencialno diskriminirane delavce o njihovih pravicah.
c) delodajalci (si) bodo:
– v primeru zaposlenih invalidov sprejeli primerne ukrepe, da bi omogočili invalidni osebi dostop do delovnega mesta, napredovanje ali udeležbo v usposabljanju, razen če bi tovrstni ukrepi predstavljali sorazmerno preveliko breme za delodajalca;
– v primeru izvajanja diskriminatornega ukrepa prizadevali za njegovo odpravo in sanacijo stanja;
– po zgledu dobrih praks še naprej prizadevali za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških v praksi.
7.0. Stanovanjska politika
77. Partnerji se strinjamo, da med osnovne življenjske pogoje, ki vplivajo na uspešnost posameznika pri delu, sodijo tudi urejene stanovanjske razmere. Stanovanjski problemi so zlasti akutni pri mladih ljudeh, ki so na začetku delovne kariere, saj so cene stanovanj zlasti v večjih mestih, kjer so možnosti zaposlitve privlačnejše, izjemno visoke in praviloma težko dostopne. Strinjamo se, da je treba z ustrezno spremenjeno stanovanjsko politiko zagotoviti večjo dostopnost stanovanj.
78. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– spodbujala gradnjo neprofitnih stanovanj s kreditiranjem občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije ter z njegovimi naložbami s ciljem postopnega povečanja ponudbe najemnih stanovanj,
– spodbujala dolgoročno stanovanjsko varčevanje z zagotavljanjem proračunskih sredstev, namenjenih za izplačilo premij varčevalcem, ki varčujejo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi,
– pri oblikovanju in izvajanju politike neprofitnih najemnin skrbela za uravnoteženost stroškovnega načela in ob pomoči Slovenije tudi načela socialne vzdržnosti,
– z različnimi ukrepi sistemske narave skrbela za zagotavljanje pogojev za povečano ponudbo stanovanj, namenjenim tistim, ki sami razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje,
b) delodajalci bodo:
spodbujali svoje članice, da bodo v okviru ekonomskih možnosti sodelovale pri reševanju stanovanjskih problemov svojih zaposlenih.
c) sindikati bodo:
spodbujali zaposlene k vključevanju v nacionalne in podjetniške sheme stanovanjskega varčevanja.
III. Pravna varnost
79. Partnerji se strinjamo, da je pravna varnost pomemben element razvoja vsake družbe. Zavedamo se, da je poleg ustrezne zakonodaje, učinkovitega sodnega varstva in raznih oblik oziroma institutov izvensodne poravnave pravna varnost zagotovljena predvsem s poznavanjem in spoštovanjem sprejetih predpisov.
1.0. Ustrezna zakonodaja
80. Za vzpostavitev in vzdrževanje pravnega reda je posebej pomembna kvaliteta predpisov, s katerimi urejamo posamezna področja. Partnerji si bomo zato v okviru svojih možnosti in pristojnosti prizadevali za sprejem take zakonodaje, ki bo jasna, razumljiva in nedvoumna in ne bo povzročala konfliktnih razmer ob izvajanju v praksi.
81. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
kot predlagatelj zakonov vztrajala pri jasnosti, razumljivosti in nedvoumnosti zakonskih določil in bo v okviru svojih pristojnosti preprečevala sprejem morebitnih sprememb in dopolnitev predpisov, ki bi zmanjševali pravno varnost.
b) delodajalci bodo:
kot partnerji na tripartitni ravni sodelovali v prizadevanjih vlade za sprejem ustrezne zakonodaje. Kot partnerji v pogajanjih za kolektivne pogodbe pa si bodo prizadevali za jasna, razumljiva in nedvoumna določila pogodb, tako da v praksi ne bo prihajalo do različnih tolmačenj in nenamernega kratenja pravic.
c) sindikati bodo:
kot partnerji na tripartitni ravni sodelovali v prizadevanjih vlade za sprejem ustrezne zakonodaje. Kot partnerji v pogajanjih za kolektivne pogodbe pa si bodo prizadevali za jasna, razumljiva in nedvoumna določila pogodb tako, da v praksi ne bo prihajalo do različnih tolmačenj in nenamernega kratenja pravic. Prizadevali si bodo za odpravo razlogov za različna tolmačenja.
2.0. Ustrezno in učinkovito sodno varstvo
2.1. Pravno varstvo delavcev in delodajalcev
82. Za zagotovitev večje pravne varnosti delavcev in delodajalcev je treba zmanjšati sodne zaostanke ter si prizadevati za njihovo čim hitrejšo odpravo. V letu 2005 je cilj doseči število nerešenih sodnih zaostankov na ravni leta 1990 s končnim ciljem, da bo tekoče sodno odločanje zagotovljeno v letu 2007 (Priloga 2).
83. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
s spremembo zakonodaje o organizaciji in delu sodišč poskrbela za ustrezno sodno varstvo pravic strank v postopku in s tem v zvezi zmanjšanje sodnih zaostankov prizadevala pa si bo tudi za njihovo odpravo ter uresničitev pravice strank do sojenja v razumnih rokih. Med ključne naloge sodijo:
– uveljavitev sprejetih sprememb in dopolnitve zakona o sodniški službi, ki omogočajo tako notranjo organiziranost sodstva, ki bo zagotovila bolj kvalitetno delo sodnikov, ob upoštevanju neodvisnosti tako sodne veje kot tudi neodvisnosti vsakega posameznega sodnika,
– spremembe in dopolnitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter uveljavitev sprejetih sprememb in dopolnitev zakona o izvršbi in zavarovanju na področju dela sodnih izvršiteljev,
– informatizacija sodstva ter hitrejši dostop do podatkov,
– poenostavitev sodnih postopkov za reševanje socialnih in delovnih sporov.
Vlada si bo v okviru svojih pristojnosti prizadevala za omejitev naraščanja stroškov uveljavljanja pravne varnosti, kot so sodne in druge takse ter drugih cen za opravljanje storitev, kot so odvetniške in notarske storitve.
3.0. Učinkovit nadzor in izvajanje zakonov
84. Partnerji se strinjamo, da je izvajanje zakonov in učinkovit nadzor nad tem naša skupna naloga ter da le-tega ni mogoče zagotoviti le z inšpekcijskimi službami.
85. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– vzdrževala sistem inšpekcijskih služb ter skrbela za njihovo nadaljnje razvijanje in usposabljanje,
– zagotovila, da bo republiški inšpektorat za delo sindikate obveščal o ukrepih in ugotovitvah inšpekcijskih služb v primeru, da sprožijo postopek,
– zagotovila pogoje za strokovno usposabljanje sodnikov s področja nove delovno pravne zakonodaje, ZKP ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov iz tega področja.
– zagotovila osnovno seznanitev sodnikov porotnikov z njihovo vlogo in pristojnostmi
b) delodajalci bodo:
Delodajalske organizacije bodo svoje člane spodbujale k spoštovanju sprejetih predpisov ter s kolektivnimi pogodbami ali drugače dogovorjenih obveznosti.
c) sindikati bodo:
– poskrbeli za čim boljšo informiranost delavcev o njihovih pravicah in obveznostih ter o mogočih poteh za njihovo uveljavljanje,
– ocenili problematiko delovanja sodnikov porotnikov in predlagali morebitne spremembe zakonodaje.
4.0. Izvensodno reševanje sporov
86. Partnerji se strinjamo, da je sodna pot reševanja sporov končna oblika, ki jo je mogoče uporabiti pri reševanju sporov, zato si bomo prizadevali za večjo uporabo oziroma vzpostavitev institutov izvensodne poravnave.
Sindikati in delodajalci se bodo zavzemali za oblikovanje arbitraž ter za arbitražno reševanje individualnih sporov v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Sindikati in delodajalci bodo spodbujali možnosti, ki jih daje zakonodaja glede posredovanja inšpektorjev za delo pri sporazumnem reševanju individualnih sporov.
Partnerji se strinjamo, da se bodo v okviru sredstev za delovanje ESS zagotovila sredstva za opravljanje dela predsednikov arbitraž za reševanje kolektivnih delovnih sporov.
Partnerji bomo poiskali skupne načine za pospeševanje arbitražnega reševanja kolektivnih sporov.
87. Naloge partnerjev:
a) vlada bo:
– s spremembo zakona o delovnih in socialnih sodiščih uvedla tudi institut poravnalnega naroka,
– poskrbela za ustrezno izobraževanje sodnikov za prvi poravnalni narok.
b) delodajalci bodo:
v primerih sporov svoje člane spodbujali k uporabi razpoložljivih izvensodnih postopkov (mediacija, arbitraža), ki jih bodo vključili tudi v sistem kolektivnih pogodb.
c) sindikati bodo:
ob morebitnih kršitvah pravic svojim članom nudile ustrezno pomoč, pri čemer bodo imele prednost mirne rešitve sporov in različne oblike izvensodnih reševanj sporov (mediacija, arbitraža).
IV. Skupne in splošne določbe
A) Spremljanje izvajanja sporazuma
88. Partnerji se strinjamo, da smo za izvajanje in uresničevanje tega sporazuma soodgovorni podpisniki sporazuma, ki s svojim podpisom zagotavljamo, da bomo s svojim delovanjem zagotavljali spoštovanje sporazuma pri članih organizacij, ki jih zastopamo. Zavezujemo se, da bomo spremljali uresničevanje v sporazumu sprejetih obveznosti in opozarjali na morebitno nespoštovanje dogovorjenih usmeritev tako svoje člane kot tudi predstavnike drugih podpisnikov.
89. Podpisniki zagotavljamo, da bomo za vsako leto veljavnosti sporazuma pripravili poročilo o izvajanju sporazuma z ocenami doseženih rezultatov, in sicer ločeno z delodajalskega, sindikalnega in vladnega vidika. Strinjamo se, da ekonomsko socialni svet ta tri poročila obravnavana na posebni seji, praviloma v mesecu aprilu. Podpisniki socialnega sporazuma si bomo prizadevali prispevati k odpravi nastalih napak in k čim boljši sanaciji morebitnih dotedanjih neustreznih rešitev. Na podlagi sprejetih ugotovitev bo ESS podpisnikom predlagal morebitne nove rešitve in spremembe.
Podpisniki tega sporazuma bomo vzpodbujali tudi predstavnike institucij, katerih dejavnost se nanaša na izvajanje socialnega sporazuma k spoštovanju tega dokumenta.
90. Partnerji se strinjamo, da je določila glede politike plač potrebno spremljati še posebej pozorno. Zato je na podlagi zakona o izvajanju dogovora minister, pristojen za delo, izdal pravilnik o posredovanju podatkov o plačah. Podatke bo na predpisan način redno zbirala in obdelovala Agencija RS za javno pravne evidence in storitve (AJPES). S pravilnikom je zagotovljeno nadaljevanje zbiranja podatkov na način, ki je veljal doslej. Strinjamo se, da je tako spremljanje potrebno zagotoviti tudi za naslednja obdobja veljavnosti sporazuma, za katere politika plač še ni v celoti določena.
Statistični urad bo še naprej zagotavljal potrebne mesečne podatke o absolutnih ravneh in indeksih rasti plač na ravni države in tudi dejavnosti, saj so le-ti pomembna podlaga za oblikovanje stališč socialnih partnerjev v pogajanjih.
91. Podpisniki socialnega sporazuma se zavedamo, da stalno uveljavljanje in vzdrževanje socialnega miru v praksi pomeni pravo okolje za uspešno uveljavitev vsebine socialnega sporazuma. Podpisniki soglašamo, da v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ali sprejetih skupnih dogovorov in usmeritev, zapisanih v sporazumu, lahko kateri koli podpisnik zahteva takojšnjo obravnavo problematike na seji ESS.
B) Podpis in veljavnost sporazuma
92. S podpisom tega sporazuma se partnerji obvezujemo, da bodo spoštovali v njem zapisana načela ter si na vseh ravneh svojega delovanja prizadevali za uresničevanje sprejetih ciljev.
93. Partnerji se strinjamo, da je sporazum veljaven, ko ga podpiše Vlada in večina delodajalskih in delojemalskih organizacij, združenih v ESS.
94. Podpisniki tega sporazuma so lahko vse organizacije, ki so sodelovale v pogajanjih za sklenitev tega sporazuma. Kot sopodpisniki pa lahko k temu sporazumu pristopijo tudi druge organizacije, ki izkažejo interes.
95. Sporazum velja od podpisa do 31.12. 2005, posamezna poglavja in določbe, v katerih je veljavnost neposredno določena, pa do roka, ki je v sporazumu neposredno naveden.
96. Socialni partnerji se strinjamo, da je v času veljavnosti sporazuma ob soglasju podpisnikov mogoče njegove določbe spreminjati in dopolnjevati ter da se bomo pred koncem leta 2003 dogovorili za usmeritve glede politike plač za nadaljnje obdobje veljavnosti sporazuma.
C) Objava sporazuma
97. Sporazum se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
D) Prilogi sporazuma
98. Socialni partnerji se strinjamo, da sta sestavni del sporazuma tudi Priloga 1: »Pomembnejši makroekonomski in javno finančni kazalci ter indeks človekovega razvoja« in Priloga 2: »Gibanje zadev na delovnih in socialnih sodiščih«.
Ljubljana, dne 22. aprila 2003.
Podpisniki:
Vlada Republike Slovenije
dr. Vlado Dimovski l. r.
Delodajalci
Združenje delodajalcev
Slovenije
mag. Stojan Binder l. r.
Delojemalci
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
mag. Dušan Semolič l. r.
Gospodarska zbornica
Slovenije
mag. Jožko Čuk l. r.
Konfederacija sindikatov Pergam
Slovenije
Dušan Rebolj l. r.
Obrtna zbornica Slovenije
Miroslav Klun l. r.
Konfederacija sindikatov ’90
Slovenije
Boris Mazalin l. r.
Združenje delodajalcev
obrtnih dejavnosti
Slovenije
Dare Stojan l. r.
KNSS – Neodvisnost
konfederacija novih sindikatov
Slovenije
Drago Lombar l. r.
Slovenska zveza sindikatov –
alternativa
Branko Krznarič l. r.
Sindikat delavcev Slovenije
solidarnost
Albert Pavlič l. r.
Novi sindikat Slovenije – NSS
Rastko Plohl l. r.
Sopodpisniki:
Policijski sindikat Slovenije
za Miroslav Dušič l. r.
Sindikat zdravstva in
socialnega varstva
Nevenka Lekše l. r.