Na podlagi 12. in 19. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) ter 19. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 70/01) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji dne 13. 11. 2000 sprejel

Pristojni organ oziroma inštitucija za preverjanje skladnosti poročil o ocenjevanju vrednosti, ki jih izdajajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ocenjevalci vrednosti strojev in opreme ter ocenjevalci vrednosti nepremičnin, vpisani v registre pri Slovenskem inštitutu za revizijo, s SPS 1, SPS 2 in SPS 3 ter dajanje mnenja o tem je Slovenski inštitut za revizijo.

Slovenski inštitut za revizijo (odslej Inštitut) izda na podlagi pri Inštitutu opravljenega strokovnega izpita certifikat in podeli strokovni naziv preizkušeni ocenjevalec vrednosti podjetij (34. člen pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih (certifikatov) in vpisu v registre inštituta; odslej pravilnik), preizkušeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme (39. člen pravilnika) ter preizkušeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin (45. člen pravilnika). Na podlagi 11. člena pravilnika vodi Inštitut registre imetnikov certifikatov. 12. člen pravilnika določa pogoje za izbris iz registra in odvzem certifikatov. 13. člen pravilnika določa organe za odločanje o izbrisu iz registra oziroma organe za reševanje pritožb.
Strokovni svet Inštituta je 11. decembra 1997 izdal slovenske poslovnofinančne standarde SPS 1 – Ocenjevanje vrednosti podjetij, SPS 2 – Ocenjevanje vrednosti nepremičnin – in SPS 3 – Ocenjevanje vrednosti premičnin. Ti standardi določajo postopke in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti, izdelovanju analiz in oblikovanju mnenj, pa tudi način predstavitve analiz in mnenj naročniku. V uvodu k vsakemu od njih je določeno, da morajo ocenjevalci vrednosti pri svojem delu standard dosledno spoštovati in tako ohranjati najvišjo možno stopnjo strokovnosti. Prav tako določa, da morajo naročniki storitev od ocenjevalcev vrednosti zahtevati, da svoje delo opravijo v skladu s standardom.
Strokovni svet Inštituta je sprejel Kodeks poklicne etike ocenjevalca vrednosti (v nadaljevanju: kodeks), ki je bil objavljen v Revizorju, št.
56/99. Kodeks zavezuje ocenjevalce vrednosti podjetij, ocenjevalce vrednosti strojev in opreme ter ocenjevalce vrednosti nepremičnin, ki so vpisani v registre pri Inštitutu, in postavlja temeljna načela obnašanja v zvezi z odgovornostjo vsakega pripadnika ocenjevalne stroke do javnosti, naročnikov in poklicnih kolegov. V skladu z načelom dolžne poklicne skrbnosti oziroma strokovnosti (SPS 3.6) ocenjevalec vrednosti spoštuje strokovna pravila, to je strokovna načela, standarde in poklicnoetična načela, nenehno izpopolnjuje strokovnost, povečuje kakovost storitev in opravlja poklicne naloge po svojih najboljših močeh. V prilogi h kodeksu je v točki 6 Disciplinska odgovornost ocenjevalca določeno, da je v primeru kršitve strokovnih pravil, to je strokovnih načel, standardov in poklicnoetičnih načel, ocenjevalec vrednosti odgovoren pred pristojnim organom Inštituta, ki sme izreči ustrezno kazen. 12. člen pravilnika določa, da lahko Inštitut imetnika certifikata izbriše iz registra, če pristojni organ Inštituta ugotovi, da je imetnik certifikata kršil kodeks.
Iz teh ugotovitev je razvidno, da je samo Inštitut oziroma pristojni organ Inštituta pristojen za preverjanje skladnosti poročil o ocenjevanju vrednosti, ki jih izdajajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ocenjevalci vrednosti strojev in opreme ter ocenjevalci vrednosti nepremičnin, vpisani v registre pri Slovenskem inštitutu za revizijo, s SPS 1, SPS 2 in SPS 3 ter dajanje mnenja o tem.
Naročnik ocene vrednosti lahko v primeru, ko poročilo ter predstavljene analize in mnenja ne vsebujejo dovolj informacij, ki bi mu omogočile v celoti in pravilno razumeti njihovo vsebino (neskladnost s pravilom 1.2.1. a), 2.2.1. b) in 3.2.1. b), pri Inštitutu naroči preverjanje (kršitev) skladnosti s standardi ocenjevanja vrednosti oziroma s kodeksom. Pristojni organ Inštituta bo na podlagi takšnega naročila ugotovil skladnost ali neskladnost poročila, ki ga je izdal ocenjevalec vrednosti imetnik certifikata, vpisan v register Inštituta, s standardi ocenjevanja vrednosti oziroma s kodeksom. V primeru kršitve teh standardov oziroma kodeksa bo ustrezni organ Inštituta izrekel ustrezno kazen. Inštitut lahko imetnika certifikata tudi izbriše iz registra. Naročnik lahko po prejemu mnenja o kršitvi kodeksa naroči novo oceno vrednosti, kar pa sicer lahko stori kadarkoli.
Če bi naročnik zahteval od izbranega ocenjevalca vrednosti, da preveri, ali je ocenjevalec vrednosti, ki je za naročnika izdelal oceno vrednosti, kršil kodeks, ga mora izbrani ocenjevalec vrednosti opozoriti na določbe kodeksa in pravilnika ter ga napotiti k organu, pristojnemu za presojanje kršitev kodeksa, torej k Inštitutu oziroma pristojnemu organu Inštituta. Če ocenjevalec vrednosti sprejme nalogo presoje kršitve kodeksa, krši kodeks.
Na podlagi 12. in 19. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) ter 19. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 70/01) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji dne 16. 12. 2002 sprejel

V skladu s SPS 1 – Ocenjevanje vrednosti podjetij – mora pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja vsebovati dovolj informacij, da lahko oseba(e), ki ji(m) je namenjeno, v celoti in pravilno razume(jo) njegovo vsebino. Prav tako mora vsebovati nedvoumen in natančen opis kakršnihkoli predpostavk in/ali omejevalnih okoliščin, ki neposredno vplivajo na ocenitev vrednosti podjetja. Zato mora ocenjevalec vrednosti podjetij, kadar ocenjuje vrednost poslovno nepotrebnih sredstev oziroma kadar uporablja na sredstvih temelječ način ocenjevanja in se pri tem opira na ocene vrednosti, ki so jih izdelali ocenjevalci vrednosti nepremičnin oziroma ocenjevalci vrednosti strojev in opreme, k pisnemu poročilu o ocenjevanju vrednosti podjetja priložiti tudi pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti nepremičnine, pripravljeno v skladu s SPS 2 – Ocenjevanje vrednosti nepremičnin , ter pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti strojev in opreme, pripravljeno v skladu s SPS 3 – Ocenjevanje vrednosti premičnin , katerih vsebina je zajeta v pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja. Ocenjevalec vrednosti podjetij vključi v pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja bistvene informacije iz omenjenih priloženih pisnih poročil, pri čemer je način vključevanja stvar njegove strokovne presoje.

Ocenjevalec vrednosti podjetij se pri izbiranju načinov ocenjevanja vrednosti podjetij samostojno odloča na podlagi izbranega standarda ocenjevanja vrednosti podjetij, namena ocenjevanja vrednosti podjetij, značilnosti ocenjevanega podjetja ter razpoložljivih podatkov in informacij. Ker pri ocenjevanju vrednosti podjetij lahko uporablja pomoč ocenjevalcev vrednosti sredstev ali pa tudi ne, bi bil sklep, ki bi za vsako pisno poročilo zahteval prilogo ocenjevalcev vrednosti sredstev, v nasprotju s tem temeljnim stališčem. Ocenjevalec vrednosti podjetij bo ocenjevalce vrednosti sredstev pritegnil k delu le takrat, kadar bo to po njegovi strokovni presoji nujno za pridobitev strokovno zasnovanih ocen vrednosti sredstev, ki jih bo potreboval bodisi za pridobitev ocene z uporabo na sredstvih temelječega načina ocenjevanja vrednosti ali ocene vrednosti morebitnih poslovno nepotrebnih sredstev.
Pri uporabi na sredstvih temelječega načina ocenjevanja vrednosti podjetij (assetbased approach to business valuation) mora ocenjevalec vrednosti podjetij obvezno upoštevati določila mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti 2001 (International Valuation Standards 2001), in sicer poglavje Usmeritvena opomba mednarodnega ocenjevanja vrednosti št. 6 (International Valuation Guidance Note No. 6) točko 5.4, ki govori o možnosti sodelovanja drugih strokovnjakov (tudi ocenjevalcev vrednosti sredstev) pri ocenjevanju vrednosti podjetja, in točko 6.7.1, znotraj nje pa posebej točko 6.7.1.4, ki govori o tem, da je uporaba na sredstvih temelječega načina ocenjevanja vrednosti podjetij primerna za oceno vrednosti obvladujočega deleža v podjetju, ki je
– naložbeno podjetje ali holding in/ali
– podjetje, katerega vrednost se ocenjuje na drugih podlagah, in ne kot vrednost poslujočega podjetja.
Pri uporabi na sredstvih temelječega načina ocenjevanja vrednosti podjetij je priporočljivo upoštevati tudi določila standardov ocenjevanja vrednosti ASA 2002 (ASA – Business Valuation Standards 2002), in sicer poglavje BVSIII Na sredstvih temelječ način ocenjevanja vrednosti podjetij, ki v točki D izrecno opredeljuje, da “... vrednotenje posameznega lastniškega deleža v podjetju utegne zahtevati uporabo na sredstvih temelječega načina ocenjevanja vrednosti ali pa ne.”
Na podlagi 12. in 19. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) ter 19. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 70/01) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji dne 29. 1. 2003 sprejel

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti mora pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti, ki ga preda naročniku, podpisati. V skladu s SPS 1 – Ocenjevanje vrednosti podjetij , SPS 2 – Ocenjevanje vrednosti nepremičnin – oziroma SPS 3 – Ocenjevanje vrednosti premičnin – mora vsako pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma premičnin vsebovati podpisano izjavo z vsebino, predpisano v točki 1.2.3 SPS 1, točki 2.2.3 SPS 2 oziroma točki 3.2.3 SPS 3. Pooblaščeni ocenjevalec mora podpisati pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti na strani, ki sledi sklepnim ugotovitvam glede ocenjene vrednosti in na kateri je zapisana ta izjava, tako da pod izjavo s tiskanimi črkami napiše: POOBLAŠČENI OCENJEVALEC VREDNOSTI PODJETJA / NEPREMIČNIN / STROJEV IN OPREME, doda svoje ime in priimek ter se lastnoročno podpiše. K tako opremljenemu pisnemu poročilu o ocenjevanju vrednosti mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti priložiti kopijo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ki mu ga je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

Iz pisnih poročil o ocenjevanju vrednosti, danih v presojo Slovenskemu inštitutu za revizijo, je razvidno, da pooblaščeni ocenjevalci vrednosti različno tolmačijo določbo slovenskih poslovnofinančnih standardov o podpisani izjavi, ki jo mora vsebovati pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti. Nekatera pisna poročila o ocenjevanju vrednosti sploh ne vsebujejo te izjave, druga pa vsebujejo izjavo brez podpisa. Nekateri pooblaščeni ocenjevalci vrednosti svoj podpis potrdijo z žigom Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je pred uvedbo zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) ocenjevalcem vrednosti podeljevala licence. Da bi ne bilo nejasnosti glede statusa pooblaščenega ocenjevalca vrednosti in njegovih odgovornosti, povezanih s pisnim poročilom o ocenjevanju vrednosti, ter da bi zaščitili naročnika, ki mu je pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti namenjeno, smo pripravili to pojasnilo.
Na podlagi 12. in 19. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) ter 19. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 70/01) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji dne 11. 3. 2003 sprejel

Na podlagi točke 1.2 SPS 1 – Ocenjevanje vrednosti podjetij – opredeljujemo podrobnejšo vsebino pisnega poročila o ocenjevanju vrednosti podjetja, ki jo morajo upoštevati ocenjevalci vrednosti podjetij.
Vsebina pisnega poročila o ocenjevanju vrednosti podjetja:
1. Identifikacija podjetja, ki je predmet ocenjevanja vrednosti
1.1. Ime in sedež podjetja
1.2. Pravna oblika (d. o. o., d. d. in podobno)
1.3. Delež lastniškega kapitala, ki se ocenjuje
2. Identifikacija naročnika ocenjevanja vrednosti podjetja
3. Datuma
3.1. Datum vrednotenja podjetja
3.2. Datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti podjetja
4. Namen ocenjevanja vrednosti podjetja: na razumljiv način je treba opredeliti namen ocenjevanja vrednosti podjetja
5. Značilnosti lastništva v podjetju
5.1. Vidik (ne)obvladovanja: opredeliti je treba značilnosti lastništva v podjetju, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali gre za obvladujoči ali manjšinski delež, ki je predmet ocenjevanja vrednosti
5.2. Vidik tržljivosti: opredeliti je treba sestavine, ki vplivajo na tržljivost deleža v lastniškem kapitalu, ki je predmet ocenjevanja vrednosti
6. Opredelitev izbrane vrste (izbranega standarda) vrednosti: na razumljiv način je treba opredeliti izbrano vrsto vrednosti in navesti vir (standard ali zakonsko določilo), iz katerega je bila opredelitev povzeta; izbrana vrsta vrednosti mora ustrezati namenu ocenjevanja vrednosti podjetja
7. Osnovni podatki o podjetju, ki je predmet ocenjevanja vrednosti
7.1. Zgodovina podjetja
7.2. Opis proizvodov/storitev
7.3. Opis trga, na katerem podjetje prodaja svoje proizvode/storitve
7.4. Opis konkurenčnosti
7.5. Opis poslovodstva
7.6. Sestava celotnega kapitala podjetja in značilnosti posameznih sestavin (navadnih delnic/deležev, prednostnih delnic, obveznic, kreditov, posojil)
7.7. Sestava lastništva
8. Pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na ocenjeno vrednost podjetja
9. Viri informacij
9.1. Dokumentacija, uporabljena pri ocenjevanju vrednosti podjetja
9.2. Podatki, pridobljeni pri ogledu podjetja in v razgovoru z vodilnim osebjem
9.3. Viri informacij za analizo makroekonomskega položaja v panogi
10. Računovodski izkazi za pretekla obdobja, ki so predmet proučevanja
10.1. Izkazi poslovnega izida
10.2. Bilance stanja
10.3. Izkazi finančnega izida
10.4. Finančnoračunovodski kazalniki z analizo premoženjskofinančnega položaja ter poslovne in finančne uspešnosti
10.5. Ugotovitev, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne
11. Podatki, na katerih temelji na donosu zasnovani način ocenjevanja vrednosti
11.1. Podatki za izračun diskontne mere
11.2. Podatki za napoved čistega denarnega toka
11.3. Podatki za napoved sestave celotnega kapitala
12. Podatki, na katerih temelji na tržnih primerjavah zasnovani način ocenjevanja vrednosti
12.1. Podatki za izbiro primerljivih podjetij
12.2. Podatki za opredelitev tržnih mnogokratnikov
13. Podatki, na katerih temelji na sredstvih zasnovani način ocenjevanja vrednosti
14. Finančnoračunovodska analiza, če je potrebna za pravilno razumevanje vsebine pisnega poročila (predvsem, če je uporabljen na donosu zasnovani način ocenjevanja vrednosti)
15. Primerjalna finančnoračunovodska analiza, če je potrebna za pravilno razumevanje vsebine pisnega poročila (predvsem, če je uporabljen na tržnih primerjavah zasnovani način ocenjevanja vrednosti)
16. Metodologija ocenjevanja vrednosti podjetja
16.1. Splošen pregled z navedbo in opisom vseh načinov in metod ocenjevanja vrednosti ter razlogov, zakaj nekateri od teh niso bili oziroma so bili uporabljeni
16.2. Na donosu zasnovani način – metoda kapitalizacije; če je bil uporabljen, mora
16.2.1. biti izbrani donos, ki je predmet kapitalizacije, jasno opredeljen;
16.2.2. biti osnova za izbrani donos (povprečni donos zadnjih let, donos zadnjega leta, ocenjeni normalizirani donos in podobno) jasno opredeljena;
16.2.3. izbrani donos jasno odsevati pričakovano prihodnje poslovanje podjetja;
16.2.4. biti način izbire stopnje kapitalizacije jasno opredeljen;
16.2.5. biti opredeljeno, kako izbrani donos upošteva predmet ocenjevanja vrednosti (manjšinski ali obvladujoči delež).
16.3. Na donosu zasnovani način – metoda diskontiranega čistega denarnega toka; če je bil uporabljen, mora biti
16.3.1. napoved poslovanja prikazana v obliki napovedi izkazov poslovnega izida, primerljivih z izkazi za pretekla obdobja, napovedi bilanc stanja, primerljivih z bilancami stanja za pretekla obdobja (če je bila bilanca stanja podlaga za napoved denarnega toka) in napovedi denarnih tokov z dovolj podrobnimi obrazložitvami;
16.3.2. napoved denarnega toka utemeljena s ključnimi predpostavkami.
16.4. Na tržnih primerjavah zasnovani način; če je bil uporabljen, mora biti
16.4.1. jasno opredeljeno merilo za izbiro primerljivih podjetij;
16.4.2. jasno opredeljeno, kateri tržni mnogokratniki so bili uporabljeni in zakaj so bili drugi opuščeni;
16.4.3. jasno opredeljeno, katere omejitvene okoliščine so vplivale na oceno vrednosti podjetja z uporabo na tržnih primerjavah zasnovanega načina.
16.5. Na sredstvih zasnovani način; če je bil način uporabljen, mora biti
16.5.1. jasno prikazano, kako so bile izvedene ocene vrednosti posameznih sredstev;
16.5.2. jasno prikazano, ali (ne) obstajajo sredstva ali obveznosti do njihovih virov, ki jih bilanca stanja podjetja ne zajema.
17. Izbrani podatki, ki morajo biti usklajeni z izbranim datumom vrednotenja:
17.1. Če je bil uporabljen model dograjevanja (build-up model) ali model ocenjevanja vrednosti dolgoročnih sredstev (capital asset pricing model, CAPM), mora(jo) podatki za določanje stroškov kapitala vsebovati
17.1.1. netvegano stopnjo donosa, ki kaže stanje na datum vrednotenja;
17.1.2. preostale kategorije v modelu CAPM, ki kažejo stanje v letu, na katero se nanaša datum vrednotenja;
17.1.3. upoštevano in utemeljeno tveganje zaradi velikosti podjetja;
17.1.4. upoštevana in utemeljena posebna tveganja.
17.2. Podatki, upoštevani pri na tržnih primerjavah zasnovanem načinu; če je bila uporabljena metoda primerljivih na borzo uvrščenih podjetij, morajo vsebovati
17.2.1. cene kapitala na borzi, usklajene z datumom vrednotenja;
17.2.2. izbrane finančne podatke za tržne mnogokratnike primerljivih podjetij, časovno usklajene s finančnimi podatki o ocenjevanem podjetju.
17.3. Podatki, upoštevani pri na tržnih primerjavah zasnovanem načinu; če je bila uporabljena metoda primerljivih kupoprodaj podjetij, morajo biti
17.3.1. datumi kupoprodaj časovno dovolj blizu datumu vrednotenja oziroma mora biti jasno utemeljena izbira starejših kupoprodaj;
17.3.2. jasno opredeljene omejevalne okoliščine, ki so posledica uporabe neuradnih virov kupoprodaj, omejenih informacij iz kupoprodaj in podobnega.
17.4. Podatki o sredstvih; če je bil uporabljen na sredstvih zasnovani način ocenjevanja vrednosti, mora biti
17.4.1. zagotovljeno, da bodo ocenjevalci vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme uporabili isti datum vrednotenja, kot ga je uporabil ocenjevalec vrednosti podjetij.
18. Pribitki in odbitki
18.1. Če je bil uporabljen odbitek za pomanjkanje tržljivosti, mora(jo) biti
18.1.1. uporabljen pri metodah, katerih izid je vrednost ob predpostavki popolne tržljivosti;
18.1.2. jasno opredeljeni viri empiričnih podatkov, na katerih temelji izbira odbitka;
18.1.3. opredeljeni razlogi za izbiro odbitka.
18.2. Če je bil uporabljen odbitek za neobvladovanje; mora(jo) biti
18.2.1. uporabljen pri metodah, katerih izid je vrednost za obvladujočega lastnika;
18.2.2. obrazložen izračun odbitka, če je kot osnova uporabljena študija, ki opredeljuje pribitek za obvladovanje;
18.2.3. jasno opredeljeni viri empiričnih podatkov, na katerih temelji izbira odbitka;
18.2.4. opredeljeni razlogi za izbiro odbitka.
18.3. Če je bil uporabljen pribitek za obvladovanje, mora(jo) biti
18.3.1. uporabljen pri metodah, katerih izid je vrednost za manjšinskega lastnika;
18.3.2. jasno opredeljeni viri empiričnih podatkov, na katerih temelji izbira pribitka;
18.3.3. opredeljeni razlogi za izbiro pribitka.
18.4. Če so bili uporabljeni drugi odbitki, morajo biti
18.4.1. jasno obrazloženi uporaba in viri kakršnega koli drugega odbitka.
19. Sklepne ugotovitve o ocenjeni vrednosti podjetja, ki morajo
19.1. zagotoviti, da se izidi vseh uporabljenih metod nanašajo na isto raven vrednosti podjetja (vrednost podjetja za manjšinskega ali vrednost podjetja za obvladujočega lastnika);
19.2. utemeljiti pomen posamezne metode pri ocenitvi vrednosti podjetja;
19.3. utemeljiti uporabo pribitkov oziroma odbitkov glede na raven osnovne vrednosti podjetja, dobljene po posamezni metodi;
19.4. utemeljiti obstoj oziroma morebitni presežek ali primanjkljaj obratnega kapitala, poslovno nepotrebnih sredstev in podobnega.
20. Podpisana izjava ocenjevalca vrednosti podjetij v skladu s SPS 1 in pojasnilom 3
21. Priloženo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v skladu z pojasnilom 3, če je vrednotenje opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij
22. Seznam omejevalnih okoliščin

Iz pisnih poročil o ocenjevanju vrednosti podjetja, danih v presojo Slovenskemu inštitutu za revizijo, je razvidno, da ocenjevalci vrednosti podjetij različno tolmačijo SPS 1.2, ki opredeljuje vsebino pisnih poročil o ocenjevanju vrednosti podjetja. V ta namen smo pripravili to pojasnilo. Ocenjevalcem vrednosti podjetij naj služi kot opomnik, na kaj morajo biti pozorni pri sestavljanju pisnega poročila o ocenjevanju vrednosti podjetja, da bo njegova vsebina jasna in podprta z ustreznimi argumenti. Pojasnilo je tako podlaga za presojo ustreznosti poročil o ocenjevanju vrednosti podjetja, danih v pregled Inštitutu, kot tudi podlaga za presojo ustreznosti poročil o ocenjevanju vrednosti podjetja, danih Inštitutu v postopkih pridobivanja naziva pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
Kot podlage za pripravo pojasnila so bile uporabljene tele listine:
– SPS 1 Ocenjevanje vrednosti podjetij
– Seznam za preveritev poročila o ocenjeni vrednosti Ameriškega združenja ocenjevalcev vrednosti (ASA BV Report Review Checklist)
– Standardi ocenjevanja vrednosti podjetij Ameriškega združenja ocenjevalcev vrednosti (ASA Business Valuation Standards)
Enotni standardi strokovnega ocenjevanja vrednosti (Uniform Standards of Professional Appraisal Practice, USPAP).