Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni lis RS, št. 32/93 in 30/98) in 161. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določa predmet in pogoje opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Republike Slovenije, ki se opravljajo v pogojih koncesije.

Predmet koncesije so skladno s predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda, naslednje javne službe:
1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin;
2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda;
3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, razen spremljanja nenadnega onesnaževanja morja v delu, ki se opravlja v okviru režijskega obrata;
4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, razen vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja v delu, ki se opravlja v okviru režijskega obrata.

(1) Javne službe se opravljajo na območju celotne Republike Slovenije, ki je na podlagi predpisa iz prejšnjega člena razdeljeno na osem območij, in sicer:
1. območje zgornje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od izvira Save Dolinke in izvira Save Bohinjke do sotočja s Soro, vključno s Soro;
2. območje srednje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Soro do sotočja s Savinjo, brez Savinje, ter del porečja Kolpe od izvira do sotočja z Dolskim potokom;
3. območje Savinje, ki obsega porečje Savinje s pritoki, vključno z delom porečja reke Sotle od izvira do sotočja z Bistrico;
4. območje spodnje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Savinjo do hrvaške meje z vsemi pritoki, vključno z delom porečja reke Kolpe od sotočja z Dolskim potokom do hrvaške meje, in delom Sotle od sotočja z Bistrico do hrvaške meje;
5. območje porečja reke Drave;
6. območje porečja reke Mure;
7. območje povodja reke Soče,
8. območje povodja jadranskih rek z morjem.
(2) Na območju povodja jadranskih rek z morjem je na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka kot posebno območje določeno območje Krajinskega parka Sečoveljske soline.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se javna služba čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda v primeru izrednega onesnaženja zaradi naravne ali druge nesreče, skladno z zakonom, opravlja na celotnem območju Republike Slovenije.

(1) Koncesijo podeljuje v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenje (v nadaljnjem besedilu: vlada) za obdobje petih let.
(2) Koncesija se lahko podaljšuje za enako obdobje in na način iz te uredbe, če so ob njenem izteku izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za njeno pridobitev.
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.

Koncesionarja za opravljanje javnih služb se pridobiva na podlagi javnega razpisa, skladno s to uredbo.

(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja vsebuje podatke o koncedentu, predmetu koncesije, pogojih sodelovanja na javnem razpisu, merila za ocenjevanje izpolnjenosti pogojev, čas in kraj dviga razpisne dokumentacije, čas in kraj oddaje ponudb, okvirni datum odločitve o izboru koncesionarja in navedbo kontaktne osebe, zadolžene za dajanje dodatnih informacij.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka javni razpis vsebuje tudi navedbo območij iz 3. člena te uredbe, za katera se podeljuje koncesija.
(3) Ministrstvo, pristojno za upravljanje z vodami (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) objavi javni razpis v Uradnem listu Republike Slovenije in pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo ustrezati vsebini razpisa.

(1) Rok sprejemanja ponudb za pridobitev koncesije je petnajst dni od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenje.
(2) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna ponudba.
(3) Ponudba je popolna, če ima vse v javnem razpisu predpisane vsebine.
(4) Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so te nepravilne ali neprimerne ali nesprejemljive, se javni razpis ponovi.

(1) Ponudnik za pridobitev koncesije je lahko pravna oseba in mora izpolnjevati obvezne pogoje po predpisih o javnih naročilih, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev ponudnika za sodelovanje v postopku izbire.
(2) Ponudnik za pridobitev koncesije mora v svoji ponudbi poleg dokazil za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka predložiti tudi:
1. reference, iz katerih je razvidno, da je usposobljen za gradnjo vodne infrastrukture,
2. reference, iz katerih je razvidno, da je usposobljen vzdrževati vodno infrastrukturo, še posebej objekte in naprave za zadrževanje vode,
3. načrt organizacijske sheme opravljanja javnih služb, ki vsebuje navedbo kadrov in njihove usposobljenosti, tehnične opremljenosti za opravljanje javnih služb, lokacijo svojih dejavnosti, ki jih namerava uporabljati za opravljanje javnih služb (obratov, skladišč in odlagališč materialov) ter virov mineralnih surovin (peska, gramoza in kamna), na katerih ima rudarsko pravico.
(3) Merila in način ocenjevanja izpolnjenosti pogojev iz prejšnjega odstavka so sestavni del razpisne dokumentacije.

(1) Koncesionarja izbere vlada z odločbo med ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis, upoštevajoč predlog posebne strokovne komisije za ocenjevanje ponudb, ki jo na predlog ministra, pristojnega za upravljanje voda, imenuje sama.
(2) Strokovno komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika komisije.
(3) Člani komisije ne smejo biti poslovno ali družinsko povezani s ponudniki ali z zaposlenimi pri ponudnikih, kar morajo pisno potrditi. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko vlade.
(4) Predsednik strokovne komisije vodi delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.

(1) Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo najkasneje v treh mesecih od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja.
(2) Če zaradi razlogov na strani koncesionarja ne pride do sklenitve pogodbe v roku iz prejšnjega odstavka, odločba o izboru preneha veljati, kar ugotovi vlada z odločbo, in nadaljuje s postopkom izbire koncesionarja, skladno z določbami četrtega odstavka 7. člena te uredbe.

(1) S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem, ki se nanašajo na opravljanje javnih služb, skladno z zakonom.
(2) V koncesijski pogodbi se podrobneje določi tudi obveznosti koncedenta in koncesionarja v primeru povečane stopnje ogroženosti ali zaradi naravne nesreče, ki jo je povzročilo škodljivo delovanje voda ali zaradi izvajanja nujnih sanacijskih del skladno s predpisi na področju voda.
(3) Podrobnejšo vsebino in obseg del javnih služb se za vsako leto posebej določi z letnim programom del, ki ga pripravi ministrstvo za vsako tekoče proračunsko leto, o čemer koncedent in koncesionar skleneta letni dodatek h koncesijski pogodbi.

Koncesionar pridobi s koncesijo izključno pravico za opravljanje javnih služb, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.

(1) Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javnih služb, za katere je pridobil koncesijo.
(2) Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom opravljanja javnih služb.
(3) Opravljanje nalog javnih služb ima prednost pred izvajanjem drugih dejavnosti koncesionarja.

(1) Koncesionar mora opravljati javne službe odgovorno, trajno, redno in nemoteno v vsem obdobju trajanja koncesije.
(2) Koncesionar koncesije ne sme prenesti na drugo osebo, za opravljanje določenih del javnih služb pa lahko drugo osebo najame (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), vendar ta ne sme prevzeti več kot 25 odstotkov del iz letnega programa del.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja v primeru naravnih in drugih nesreč, izvajanja sanacijskega programa ali povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.
(4) Podizvajalec mora izpolnjevati pogoje, ki so potrebni za izvajanje tistih del javnih služb, za katere je koncesionar navedel, da bo najel podizvajalca.
(5) Koncesionar v celoti odgovarja za dela, ki jih opravlja podizvajalec.

Koncesionar mora v zvezi z opravljanjem javnih služb voditi ločeno računovodstvo in druge evidence, ki omogočajo finančni in strokovni nadzor nad poslovanjem koncesionarja pri izvajanju koncesije.

(1) Koncesionar mora enkrat letno ministrstvu poslati poročilo o opravljanju javnih služb, in sicer v enem mesecu od preteka koledarskega leta, v katerem je opravljal javne službe.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
1. podatke o spremembah na vodni infrastrukturi in vodnih zemljiščih, potrebnih za vpis v vodni kataster,
2. seznam vseh pravnih aktov v zvezi z opravljanjem javnih služb, ki se nanašajo na odkupe, odškodnine, izvajanje del in podobno,
3. poročila o poškodbah na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih, nastalih v času opravljanja javnih služb (lokacije, vzroki, opis potrebnih del in ocena njihove vrednosti),
4. skupno poročilo o izvedenem letnem programu del in izvedenih delih izven programa del (obrazložitev, obseg, vrednost, obdobje izvajanja).
(3) Koncesionar mora vsake tri mesece ministrstvu poslati vmesno poročilo, ki vsebuje podatke iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
(4) Koncesionar mora med koledarskim letom ministrstvo nemudoma obveščati tudi o drugih dogodkih, povezanih z opravljanjem javnih služb, zlasti pa o:
1. izrednih dogodkih na vodni infrastrukturi (poškodbe, okvare ipd.),
2. izrednih dogodkih na vodnih in priobalnih zemljiščih (udori, sprememba struge ipd.),
3. izrednih dogodkih na ogroženih območjih (erozije, zdrsi, plazovi ipd.).
(5) V koncesijski pogodbi se podrobneje določi obseg in vrste podatkov ter način poročanja po tem členu.

(1) Koncesija se lahko podaljša za pet let, če koncesionar v roku 180 dni pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga ministrstvu podaljšanje koncesijske pogodbe.
(2) Ministrstvo mora koncesionarju v 60 dneh po sprejemu predloga iz prejšnjega odstavka pisno sporočiti, ali se strinja s podaljšanjem koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijska pogodba se podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila sklenjena.
(4) Ministrstvo mora pri podaljševanju koncesije preveriti in upoštevati tudi zanesljivost in kakovost opravljanja javnih služb v preteklem obdobju.
(5) Koncesijska pogodba se lahko podaljša, če je koncesionar v preteklem obdobju v celoti izpolnjeval splošne in posebne pogoje, javno službo pa opravljal zanesljivo in kakovostno.
(6) Če ne pride do podaljšanja koncesijske pogodbe ali pa ni pravočasno sklenjena pogodba o podaljšanju, mora koncesionar na pisno zahtevo ministrstva opravljati javne službe do sklenitve pogodbe o podaljšanju ali do prevzema opravljanja javne službe s strani novega koncesionarja, vendar največ še eno leto.
(7) Pogoji in način opravljanja javnih služb v obdobju iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primerih in na način, ki jih določa zakon o gospodarskih javnih službah.
(2) Prenehanje koncesije zaradi razdrtja koncesijske pogodbe se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi, zlasti pa razlogi in pogoji, pod katerimi je mogoče koncesijsko pogodbo razdreti, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti.
(3) V koncesijski pogodbi se podrobneje uredi tudi odpovedni rok in medsebojne pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja v primeru odpovedi pogodbe.

(1) Koncedent lahko koncesijo odvzame v primerih, ki jih določa zakon.
(2) Pogoji odvzema koncesije in medsebojne pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja zaradi odvzema koncesije se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent lahko prevzame opravljanje javnih služb v režijo, če:
1. je takšen način opravljanja javnih služb za koncedenta ekonomsko ugodnejši,
2. je zagotovljena večja učinkovitost opravljanja javnih služb,
3. je to potrebno zaradi zagotovitve izvajanja javne službe v času, ko se ta ne opravlja iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, gre pa za primere iz šestega odstavka 17. člena, 18. in 19. člena ter drugega odstavka 21. člena te uredbe.
(2) Pogoji in način prevzema javnih služb v režijo se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Če se zoper koncesionarja začne postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, koncedent lahko prenese koncesijo na drugega obstoječega koncesionarja, ki izkaže interes.
(2) Če koncesije ni mogoče prenesti na drugega obstoječega koncesionarja, ministrstvo pa oceni, da koncesije v primernem roku ne bo mogoče podeliti novemu koncesionarju, lahko koncedent prevzame opravljanje javnih služb v režijo do podelitve nove koncesije.
(3) Pogoji in način prenosa ali prevzema se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Nadzor nad opravljanjem javnih služb po tej uredbi izvaja ministrstvo.

(1) Prvič se podeli koncesija za opravljanje javnih služb na podlagi predpisa, ki ureja način opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda brez javnega razpisa osebam, ki so imele za ta območja v letu 2002 z ministrstvom sklenjeno pogodbo o opravljanju javne službe na področju vodnega gospodarstva, če izkažejo interes in izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se podeli koncesija na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline osebi, ki je pridobila koncesijo za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline in rabo naravne vrednote Sečoveljske soline.
(3) Koncesija se podeli za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja največ za pet let.

(1) V primerih iz prejšnjega člena morajo osebe, ki so upravičene za pridobitev koncesije, ministrstvu v štirinajstih dneh od uveljavitve te uredbe predložiti vlogo o zainteresiranosti za opravljanje javnih služb, ki vsebuje tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 8. člena te uredbe.
(2) Vlada izda odločbo o izboru za koncesionarja osebi iz prvega odstavka tega člena, ki je izkazala zainteresiranost in izpolnjuje pogoje.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne izkaže interesa za opravljanje javnih služb ali ne izpolnjuje predpisanih pogojev, vlada lahko izbere za koncesionarja drugo osebo med osebami iz prvega odstavka tega člena, če ta izkaže interes. Pri izboru ima prednost tista oseba, ki opravlja javno službo na območju, ki je najbližje območju, za katerega ni bil izkazan interes ali zainteresirana oseba ni izpolnjevala pogojev.
(4) Koncesionar mora skleniti koncesijsko pogodbo v štirinajstih dneh od dokončnosti odločbe o izboru.
(5) Če koncesijska pogodba zaradi razlogov, ki so na strani koncesionarja, ni sklenjena v roku iz prejšnjega odstavka, odločba o izboru preneha veljati, kar ugotovi vlada z odločbo in podeli koncesijo drugi osebi iz prvega odstavka tega člena, ki izkaže zainteresiranost za pridobitev koncesije in izpolnjuje pogoje.

Če koncesionarja ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega člena, ministrstvo izbere koncesionarja z uporabo določb od 5. do 9. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.