Na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Korenitka–Pluska (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o. Ljubljana pod št. projekta 1229/02 v februarju 2003.

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
a) uredbo o lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev lokacijskega načrta:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis funkcije območja,
– opis prometno tehničnih rešitev,
– opis ureditev komunalne in energetske infrastrukture,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– oceno stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v območju lokacijskega načrta;
c) seznam parcel s podatki o lastništvu;
d) tehnične elemente za zakoličenje s koordinatami točk;
e) mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,
– pregledno karto M 1:25000,
– pregledni situacijski načrt M 1:5000,
– ureditveno situacijo M 1:1000,
– zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev M 1:1000,
– tehnične elemente za zakoličbo M 1:1000,
– načrt gradbenih parcel M 1:1000,
– pregledni vzdolžni prerez M 1:5000/500 in
– karakteristične prečne profile M 1:100.

Ureditveno območje lokacijskega načrta avtoceste obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
A) Območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi ureditvami in objekti:
k.o. Prapreče
386/8 (mejna parcela), 386/9, 386/12, 386/13, 386/16, 386/17, 386/20, 386/21, 386/26, 386/27, 386/28, 386/32, 393/1, 393/2, 396/1, 396/2, 456/1, 456/2, 465/1, 467, 468, 480/1, 480/2, 482, 483, 484, 485, 486/1, 486/2, 486/3, 487, 500/1, 500/2, 502, 503, 504/1, 504/2, 846, 847/1, 847/3, 847/4, 847/5, 847/6, 847/7, 847/8, 847/9, 847/10, 847/11, 864/1, 864/2, 864/6, 864/7, 864/8, 864/9, 864/10, 864/11, 864/12.
k.o. Velika Loka
451/2, 453/2, 455, 625/1, 627/1, 627/3, 628, 629, 630/3, 633/1, 633/2 (mejna parcela), 633/4 (mejna parcela), 651, 653/1, 653/2, 653/3, 653/4, 654, 659/2, 662, 663/1, 773, 792, 793, 794, 796, 799/1, 799/2, 800, 801, 803, 804, 805, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 806/5, 806/6, 806/7, 831, 832, 834/1, 834/2, 835/1 (mejna parcela), 835/2, 841, 842, 843, 844, 845, 846/1, 846/2, 848, 849, 854/1, 854/2, 855, 857, 858, 951/2, 953, 954/1, 954/2, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1011/4, 1011/5, 1011/6, 1011/7, 1011/8, 1011/9, 1011/10, 1011/11, 1011/12, 1011/13, 1011/14, 1011/15, 1012, 1020, 1021, 1025, 1026, 1027, 1040/2, 1040/3, 1040/7, 1040/8, 1085.
k.o. Štefan
808/1, 808/2, 808/3, 808/4, 809/1, 809/2, 810, 813, 814, 817, 819/1, 819/2, 819/3, 824/1, 824/2, 824/3, 825/1, 825/2, 828/1, 828/2 (mejna parcela), 944 (mejna parcela), 947/2 (mejna parcela), 949, 1252/1, 1252/4, 1252/5, 1252/6, 1252/7, 1252/9, 1252/10, 1252/12, 1252/16, 1298, 1342/2, 1343, 1344/1, 1344/2, 1346/1, 1346/2, 1347, 1348, 1349/1, 1349/2, 1349/3, 1350, 1351/1, 1351/2, 1352/1, 1353/1, 1353/4 (mejna parcela), 1354, 1355, 1367, 1374/3, 1378/1, 1378/2, 1379/1, 1379/2, 1382, 1391.
k.o. Knežja vas
1388, 1394/1, 1399/1, 1399/3, 1400, 2793/1, 2793/6, 2805.
B) Območje prestavitev, odstranitev, novogradenj in ureditev komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva gradnja avtoceste:
– Telekomunikacijski vodi
k.o. Velika Loka
455, 627/1, 794, 800, 801, 1040/3.
k.o. Štefan
1354, 809/2, 947/1, 1252/10.
k.o. Knežja vas
1399/1, 1400
– Elektrika
k.o. Velika Loka
453/2, 455, 627/1, 629, 633/1, 633/4, 633/5, 634, 635, 643, 645/5, 649/2, 649/6, 651, 773, 791, 792, 799/2, 799/3, 800, 801, 1020, 1040/3.
k.o. Štefan
817, 819/1.
k.o. Knežja vas
1388, 1389, 1393/1, 1393/2, 1393/3, 1394/1, 1394/2, 1395/1, 1399/1, 1399/3, 1400, 2793/1, 2793/6.
C) Območje začasnih ureditev (gradbiščnih poti):
k.o. Velika Loka
447, 451/2 (mejna parcela), 625/1, 627/1, 836, 839, 1011/1, 1085.
k.o. Štefan
32/1, 32/2, 33, 822/4, 934/1, 936/1, 936/2 (mejna parcela), 948/1, 948/2, 950/1, 950/2, 972, 1252/1, 1252/7, 1252/10, 1301, 1324/8, 1351/1, 1352/1 (mejna parcela),1352/2, 1352/3 (mejna parcela), 1353/2, 1353/4, 1354, 1356, 1357, 1369, 1370, 1372/1, 1373, 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1385, 1391.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje cestnega sveta avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvoz, podvoz, prepusti),
– območje vodnogospodarskih ureditev (zadrževalnik),
– območja renaturacije zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje reliefnega preoblikovanja brežin in
– območje začasnih ureditev.
Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Trasa avtoceste je zasnovana kot štiripasovna cesta z vmesnim ločilnim pasom in odstavnima pasovoma. Vsa križanja z avtocesto so izvennivojska.
Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Korenitka–Pluska so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h, minimalnim horizontalnim radijem 750 m, minimalnim konveksnim radijem 20600 m, minimalnim konkavnim radijem 19000 m, maksimalnim podolžnim nagibom 3,5% in minimalnim prečnim nagibom 2,5%. Projektirani normalni prečni profil znaša 26,60 m, in sicer: 2 vozna pasova po 3,75 m, 2 prehitevalna pasova po 3,75 m, 2 robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, 2 odstavna pasova po 2,50 m, ločilni pas širine 3 m in dve bankini po 1,30 m.
Trasa se prične pred naseljem Korenitka, poteka južno od obstoječe hitre ceste H1 in se z desno krivino R = 750 m in levo krivino R=750 m spusti do Korenitke s 3,456% podolžnim nagibom. Od tu se z desno krivino R=750 m prične dvigovati proti Pluski, ki jo preči z levo krivino R=900 m. V vzpon 3,0% proti Pluski preide s konkavno zaokrožitvijo R=19000 m. Greben na vrhu klanca prečka avtocesta v konveksni vertikalni zaokrožitvi 20600 m, nato pa se spušča s 3,5% proti obstoječi H1, na katero se na dolžini 300 m začasno naveže. Odsek v celoti poteka po območju Občine Trebnje.
Skupna dolžina odseka z začasno navezavo na obstoječo hitro cesto H1 znaša 2960 m.

Zaradi izgradnje avtoceste se izvedejo deviacije naslednjih cest in poti:
Deviacija 1-1 regionalne ceste R3-646/1197 Grm–Pluska poteka severno vzdolž avtoceste od km 0+000 in se v km 1+280 naveže na HC H1/0220 Bič–Trebnje ter poteka do km 1+510. Dolžina ureditve je približno 1543 m. Računska hitrost je 60 km/h.
Deviacija 1-2 lokalne ceste se navezuje na deviacijo 1-1 v km 1+280 in prečka avtocesto s podvozom 3-1. Dolžina ureditve je približno 261 m. Računska hitrost je 30 km/h.
Deviacija 1-3 hitre ceste H1/0220 Bič–Trebnje poteka severno vzdolž avtoceste od km 2+000 in se v km 2+608 navezuje na R3-650/1160 Pluska–Trebnje, ta pa poteka do konca odseka. Dolžina ureditve je približno 1016 m. Računska hitrost je 60 km/h.
Deviacija 1-4 regionalne ceste R3-650/1159 Žužemberk–Pluska se navezuje na deviacijo 1-5 na južni strani AC in na deviacijo 1-3 na severni strani AC, kjer se nadaljuje kot deviacija javne poti. Avtocesto prečka v km 2+608 (nadvoz 4-1). Dolžina ureditve je približno 282 m. Računska hitrost je 30 km/h.
Deviacija 1-5 javne poti poteka na južni strani avtoceste od km 2+44 do km 2+78 in se navezuje na deviacijo 1-4 južno od nadvoza 4-1 (v km 2+608). Dolžina ureditve je približno 342 m. Računska hitrost je 30 km/h.
Deviacija 1-6 javne poti poteka južno od avtoceste od navezave na deviacijo 1-2 južno od podvoza 3-1 v km 1+220 do km 1+790. Dolžina ureditve je približno 554 m. Računska hitrost je 30 km/h.
Deviacija 1-7 javne poti se navezuje na deviacijo 1-3 severno od avtoceste in zahodno od nadvoza 4-1 v km 2+540 do km 2+480. Dolžina ureditve je približno 76 m. Računska hitrost je 30 km/h.
Deviacija 1-8 javne poti poteka južno od avtoceste od km 0+620 do km 0+770. Dolžina ureditve je približno 139m.
Deviacija 1-9 javne poti poteka severno od avtoceste od km 1+490 do km 1+530. Dolžina ureditve je približno 72 m.
Normalni prečni profil deviacij 1-1, 1-2, 1-3 in 1-4 znaša 7,90 m, od tega dva prometna pasova po 2,75 m, dva robna pasova po 0,20m in dve bankini po 1,00 m.
Normalni prečni profil deviacije 1-7 znaša 7 m, od tega dva prometna pasova po 2,50 m in dve bankini po 1,00m.
Normalni prečni profil deviacije 1-5 od križanja z deviacijo 1-4 do P16 znaša 5 m, od tega dva prometna pasova po 2 m in dve bankini po 0,50 m.
Normalni prečni profil javnih poti in nekategoriziranih cest znaša 3 m ali 4 m, od tega vozišče 2 m ali 3 m in dve bankini po 0,50 m.
Voziščna konstrukcija vseh deviacij regionalnih in lokalnih cest je asfalt.
Voziščna konstrukcija javnih poti in nekategoriziranih cest se izvede v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju. Za zagotovitev zmrzlinske odpornosti se po potrebi vgradi pod zgornji ustroj še 30 cm debela plast kamnitega nasipnega materiala.
Obstoječo regionalno cesto R3-646/1197 od km 7,100 do km 8,300 po izgradnji AC odseka nadomesti odsek obstoječe hitre ceste H1 in deviacija 1-3, opuščeni del obstoječe R3-646/1197 se kategorizira med občinske ceste.

Na odseku avtoceste in deviacijah se zgradijo naslednji objekti:
Podvoz 3-1 za deviacijo lokalne ceste 1-2 v km 1+279, širine 9,90 m (svetla širina 10 m), dolžine 30 m, svetle višine 4,50 m. V podhodu je prehod za divjad širine 2 m.
Nadvoz 4-1 za deviacijo regionalne ceste 1-4 v km avtoceste 2+608, širine 8,70 m in dolžine 72 m, svetle višine 13 m.
Prepusti na AC:
– cevni prepust fi 100, dolžine 50 m v km 0,2+40;
– cevni prepust fi 80, dolžine 30,5 m v km 0,5+80;
– cevni prepust fi 80, dolžine 64 m med km 1,5+25 in km 1,5+30 in na deviaciji 1-6 med P15 in P16;
– cevni prepust fi 80, dolžine 50 m v km 1,8+18;
– cevni prepust fi 100, dolžine 96 m v km 2,0+00;
– cevni prepust fi 100, dolžine 78 m med km 2,1+60 in km 2,1+80;
– cevni prepust fi 100, dolžine 88 m med km 2,8+15 in km 2,8+35.
Prepusti na deviacijah:
– cevni prepust fi 60, dolžine 11,2 m na deviaciji 1-1 med P58 in P59;
– cevni prepust fi 60, dolžine 7,5 m na deviaciji 1-1 v P11;
– cevni prepust fi 40, dolžine 18 m v križišču deviacij 1-7 in 1-3;
– cevni prepust fi 60, dolžine 9,4 m na deviaciji 1-3 v P1;
– cevni prepust fi 40, dolžine 5,5 m na deviaciji 1-4 v P13;
– cevni prepust fi 40, dolžine 3,5 m na deviaciji 1-5 v P4;
– cevni prepust fi 40, dolžine 12,5 m na deviaciji 1-5 med P6 in P7;
– cevni prepust fi 40, dolžine 7,5 m na deviaciji 1-6 v p1.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
– odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m. Avtocesta pri poteku mimo zaselka Pluska poseže v urbano strukturo oziroma se ji približa, zato se brežine v daljših potezah zasadijo s skupinami dreves in grmovnic. Z ureditvijo cestnega prostora je potrebno zagotavljati njegovo členjenost, identiteto in prostorsko orientacijo,
– vmesni ločilni pas je zatravljen ali zasajen z nizkimi grmovnicami,
– cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo,
– cestna oprema mora izkazovati enotne oblikovne elemente,
– za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Minimalni odmik grmovne oziroma gozdne zarasti od cestišča mora biti tak, da zagotavlja ustrezno preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Razporejanje vegetacije mora zagotavljati varnost vožnje in poudarjati optično vodenje prometa,
– koncept zasajanja obcestnega prostora mora slediti krajinsko oblikovalskim zahtevam, ki izhajajo iz fizičnih in vidnih značilnosti prostora, prostor je potrebno obravnavati unikatno, ne posplošeno za celotno traso. Upoštevati in ohranjati je potrebno obstoječe kakovosti krajine,
– med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno,
– robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije,
– zadrževalnik se obsadi z vodnimi rastlinami, ki imajo sposobnost čiščenja vode,
– vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo. Vkopne brežine vzdolž avtoceste se zatravijo, v delih, kjer se postavijo protihrupne ograje se ob njih na daljših potezah zasadijo grmovnice, skupine grmovnic ali posamezna drevesa,
– na delu, kjer avtocesta poteka mimo zaselkov občine in Pluska se vkopne brežine zatravi in zasadi z daljšimi linijskimi potezami drevesne in grmovne vegetacije. Vkopne brežine se izvedejo z zveznimi prehodi v raščen teren. Protihrupne ograje (APO 5 in APO 6), predvidene na območju Pluske, se izvede kot transparentno ali delno transparentno ograjo, ki omogoča vidni stik zaselkov Pluska in občine,
– tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji. S svojo oblikovanostjo naj protihrupne ograje pripomorejo k boljši podobi tako v ožjem območju ceste kot tudi v širšem vidnem prostoru. Izvedba protihrupnih ograj ne sme dodatno poudarjati cestnega telesa. Oblikovanje protihrupnih ograj mora biti usklajeno s “Smernicami za urejanje obcestnega prostora ob dolenjski avtocesti Ljubljana–Obrežje“ (ACER, d.o.o., št. J-4/01, junij 2002) in z že izvedenimi in protihrupnimi zaščitami na sosednjih odsekih,
– grajeni protihrupni ukrepi se v največji možni meri zasadijo z grmovno in drevesno vegetacijo, kjer pa prostor tega ne dopušča, pa se uporabijo popenjavke,
– protihrupni ograji APO 3 (v območju podvoza) in APO 4 (avtocesta v nasipu) sta locirani ob robu cestišča, zato se obsadi brežine severno od obeh ograj,
– na delu, kjer se avtocesta približa naselju Pluska se namesto absorbcijske protihrupne ograje izvede transparentna protihrupna ograja ali kombinacija obeh.

Idejne rešitve omrežij so razvidne iz grafičnega dela lokacijskega načrta (listi 6.1. do 6.6.). Vse nove povezave in zaščita vodov se izvede pred začetkom gradnje avtoceste in skladno s tehničnimi predpisi in pogoji upravljavcev vodov.

Odvodnjavanje meteornih voda z vozišča je urejeno glede na prometno-varnostne kriterije in kriterije za zaščito voda. Odvod voda z vozišča se izvede delno preko bankin v odvodne jarke, delno pa preko kanalizacije, odvodnih jarkov, zadrževalnikov in lovilcev v ponikovalnice ali v vodotoke.
Kontroliran sistem odvodnje meteornih voda je urejen za celotno traso avtoceste, za ostale ceste je predviden disperzni sistem odvodnje v naravni recipient.
Za dimezioniranje hidrotehničnih objektov se upošteva kritični naliv 15 l/s/ha. Povsod se vgradi koalescenčni filter.
V vkopih v vezljivih zemljinah se izvede drenaže za zaščito cestnega telesa.
Na osnovi hidrogeoloških karakteristik zemljin in hribin je za zaščito odvodnika meteornih vod s cestišča predviden en zadrževalnik. Zaradi pomanjkanja retenzijskih površin je zadrževalnik dimenzioniran na padavine trajanja 24 ur z intenziteto 150 mm/m2 s povratno dobo 100 let.
Severno od avtoceste se med avtocesto in deviacijo 1-1 izvede zemeljski zadrževalnik od km 1,2+00 do km 1,2+67 zahodno od deviacije 1-2 in od km 1,2+80 do km 1,4+00 vzhodno od deviacije 1-2. Kapaciteta zadrževalnika je 7400 m3. Izpust je projektiran v preko kanala, ki prečka deviacijo 1-1 v P73 v bližnjo vrtačo s sposobnostjo ponikanja 30 l/sek.
Območje zadrževalnika se obsadi z drevesno in grmovno obvodno vegetacijo na način in z vrstami, ki so značilne za obravnavano območje.
Dostopne poti za vzdrževanje se naveže na obstoječo cestno mrežo.

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je potrebno prestaviti ali prilagoditi naslednje vodovode:
Vodovod fi 160 mm Korenitka se prestavi na območju podvoza 3-1, dolžina posega prestavitve je približno 280 m.
Vodovod fi 90 mm Pluska se prestavi v območju nadvoza 4-2 pri Pluski, dolžina posega prestavitve je približno 380 m.

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje elektroenergetske vode:
– srednjenapetostni vod 20 kV Trebnje–Štefan se prestavi in pokabli od km 1,9+60 do obstoječe TP Občine. Dolžina posega je približno 810 m;
– daljnovod 20 kV Gabrovka–Štefan, ki križa avtocesto v km 1,3+96 se demontira v dolžini ca. 375 m. Izgradi se nadomestni kablovod;
– nizkonapetostni vod 0,4 kV od TP Videm vrh do Mizarstva Novak se demontira. Za objekte v neposredni bližini TP Videm vrh se izvede novo nizkonapetostno napajanje v dolžini ca. 50 m (zahodno) + 20 m (vzhodno). Mizarstvo Novak se napaja z obstoječega daljnovoda Gabrovka–Štefan;
– nizkonapetostni prostozračni vod, ki križa avtocesto v km 1,2+30 se demontira v dolžini ca. 310 m;
– nizkonapetostni prostozračni vod za napajanje zaselka Pluska se demontira.Izvede se nov kablovod od TP Občine preko nadvoza 4-1 v skupni dolžini cca 480 m. Izvede se tudi nov nizkonapetostni vod za napajanje objekta na parcelni številki 1394/2, k.o. Knežja vas.

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je potrebno preurediti ali zgraditi naslednje telekomunikacijske objekte in naprave:
– mednarodni koaksialni kabel K-14 Ljubljana–Zagreb se nadomesti na celotni dolžini vzdolž avtoceste.
– samonosilni kabel krajevnega telefonskega omrežja Korenitka se prestavi v delu zahodno od podvoza 3-1.
– samonosilni kabel krajevnega telefonskega omrežja Pluska se prestavi v delu zahodno od nadvoza 4-1.

Ob celotni trasi avtoceste se izvede kabelska kanalizacija za sistem klica v sili. Celotni sistem klica v sili sestavljajo stebrički ob avtocesti ter kabli za napajanje in prenos informacij.
Stebrički za klic so postavljeni na medsebojni razdalji približno 2000 m. Stojni mesti sta prilagojeni lokacijam stojnih mest na odseku avtoceste Bič–Korenitka in sta predvideni med P56 in P57.

Zaradi gradnje avtoceste je potrebno odkupiti oziroma odstraniti naslednje objekte:
– stanovanjski objekt in pomožni objekt Martinja vas 33 na parceli št. 480/2, k.o. Prapreče; tangiran z deviacijo 1-1 v profilu deviacije P15,
– stanovanjski objekt in dva pomožna objekta Korenitka 1 na parceli št. 800, k.o. Velika Loka; tangiran s hrupom z AC od km 1,1+60 do km 1,2+20,
– stanovanjski objekt in dva pomožna objekta Pluska 4 na parceli št. 819/3, k.o. Štefan; tangiran s traso AC in deviacijo 1-5 od km 2,6+20 do km 2,6+40.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov zagotovijo ustrezne nadomestne nepremičnine ali plača odškodnina v skladu z veljavnimi predpisi.

Pri zasaditvah se uporabljajo izključno avtohtone drevesne in grmovne vrste. V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Za ureditev novega gozdnega roba se uporabijo avtohtone vrste gozdne vegetacije. Vse načete gozdne robove se sanira. Žive meje in gozdno vegetacijo ob vodah in kmetijskih površinah se nadomesti povsod tam, kjer je bila zaradi gradbenih posegov odstranjena in je to mogoče. Vse prizadete gozdne površine izven cestnega telesa se uredi in pogozdi z ustrezno drevesno vrsto v skladu z gozdnogojitvenim načrtom. Gradnja v gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor izven samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje objektov). Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Med gradnjo in med obratovanjem se morajo nadzorovati novonastale razmere v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo.

Rodovitna plast tal se odstrani tako, da se ohrani njena plodnost in količina; pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m. Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska in gozdna zemljišča v času izgradnje in po izgradnji avtoceste. Za vse predvidene posege v kmetijska in gozdna zemljišča bo investitor zagotovil sredstva za pravične odškodnine, skupaj s pristojnim organom odgovornim za kmetijstvo in premoženjsko pravne zadeve pa skušal zagotoviti nadomestne obdelovalne površine predvsem za tiste lastnike, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okolnega terena in jih renaturirati. Sestavni del predvidenih posegov mora biti sanacija vseh na novo odprtih ali z gradnjo prizadetih površin (vključno z deponijami), ki jih je potrebno ozeleniti ali usposobiti za predvideno rabo. Način zaščite pred erozijo (ozelenitve) je potrebno prilagoditi in uskladiti z ocenjeno stopnjo njihove ogroženosti. Sanirati je potrebno vse opuščene odseke obstoječih cest tako, da bo površina izravnana z višino okoliškega terena.

Odvodnjavanje z avtoceste in cestnih deviacij je urejeno tako, da se ne poslabšajo odtočne razmere sedanjega stanja.
Za vse odtoke iz utrjenih površin vozišč je v skladu z uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, potrebno zagotoviti:
– da se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki je po kvaliteti ustrezna,
– da jih bo mogoče obvladovati in kontrolirano izpuščati naprej v najbližji vodotok ali podtalnico šele, ko se jih ustrezno očisti. Pri dimenzioniranju zadrževalnikov je potrebno upoštevati vse dotoke, ki bi vanj lahko pritekali.
Skladno z uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, ni potrebno predvideti posebnih ukrepov za odtok iz utrjenih površin vozišč z PLDP manjšim od 5000 vozil/dan.
Ostali pogoji glede vodnogospodarskih ureditev varovanja virov in podtalnice:
– kot poseg v prostor je potrebno šteti vse deponije viškov izkopanega materiala izven območja lokacijskega načrta in zanje pridobiti vodnogospodarske pogoje,
– z izkopanim materialom ni dopustno zasipavati zamočvirjenih terenskih depresij z značilnimi biotopi,
– sestavni del predvidenih posegov mora biti sanacija vseh na novo odprtih ali z gradnjo prizadetih površin (vključno z deponijami), ki jih je potrebno ozeleniti ali usposobiti za predvideno rabo,
– način zaščite pred erozijo (ozelenitve) je potrebno prilagoditi in uskladiti z ocenjeno stopnjo njihove ogroženosti,
– sanirati je potrebno vse opuščene odseke obstoječih cest tako, da bo površina izravnana z višino okoliškega terena.

V vplivnem območju predvidene trase avtoceste ni evidentiranih ekološko pomembnih območij, naravnih vrednot ali zavarovanih območij. Upoštevati pa je potrebno splošne naravovarstvene pogoje:
– pred začetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba opraviti fotografsko in video dokumentacijo celotne trase avtoceste,
– na trasi je potrebno zagotoviti občasen naravovarstveno-geološki nadzor nad zemeljskimi deli. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje ali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja vrednot oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje,
– v času gradnje je potrebno gradbišče omejiti tako, da ne bo dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, dodatne transportne poti in deponije materiala),
– avtocestni prostor, predvsem useke in nasipe je potrebno urejati v skladu z usmeritvami o urejanju avtocestnega prostora,
– intenzivneje je potrebno zasaditi tiste odseke, kjer cesta posega v brežine in gozd,
– zasaditev mora biti razgibana tako vrstno (domače drevesne in grmovne vrste) kakor tudi v višinskem in horizontalnem gabaritu,
– načrte krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je potrebno predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje v pregled in potrditev.

Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine se morajo izvesti naslednji ukrepi:
– graditev avtoceste ne sme pomeniti uničenja kulturne dediščine,
– deponirani spomenik, spominsko obeležje Medvedjek–spomenik NOB, se še naprej primerno varuje in ohranja na zaščiteni lokaciji. Na podlagi pogojev in ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, je potrebno izdelati projekt nove umestitve v prostor,
– vse stroške, nastale s prestavitvijo spomenika in njegovo novo ureditvijo nosi investitor posega v prostor,
– investitor mora zagotoviti predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aerofoto posnetkov) na celotni trasi po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, na osnovi katerih bodo naknadno določeni in posredovani pogoji za varstvo. Območje predhodnih raziskav mora zajeti potek celotne trase, ne glede na faznost izgradnje,
– investitor mora zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,
– investitor mora zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli v sklopu izvedbe lokacijskega načrta,
– v vidnem prostoru kulturne dediščine je potrebno nasipe in vkope izvesti tako, da se zagotovi tak naklon in oblikovanost brežin, ki bo zagotavljal kar najbolj ustrezno izvedbo glede na raščen teren in krajinske značilnosti.

Na osnovi “Študije napovedi hrupa in predloga protihrupne zaščite A2 Karavanke–Obrežje, pododsek Korenitka–Pluska“, ki jo je izdelal PNZ d.o.o. v novembru 2002 so za leto 2020 določeni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom. Aktivna zaščita pred hrupom so naslednje protihrupne bariere v skupni dolžini 770 m:
Absorbcijska protihrupna ograja ob avtocesti:
– na levem robu AC od km 1,1+80,0 do 1,3+80,0, dolžine 200 m in višine 2,0 m (APO 3),
– na levem robu AC od km 2,2+20,0 do 2,3+80,0, dolžine 160 m in višine 3,0 m (APO 4).
Absorbcijska protihrupna ograja ob deviaciji 1-1:
– na desnem robu od km 1,0+06,55 do 1,1+46,55, dolžine 140 m in višine 2,0 m (APO 1),
– na desnem robu od km 1,1+46,55 do 1,2+86,55, dolžine 140 m in višine 3,0m (APO 2).
Absorbcijska protihrupna ograja ob deviaciji 1-3:
– na desnem robu od km 0,5+15,87 do 0,5+85,87, dolžine 70 m in višine 2,2 m (APO 5),
– na desnem robu od km 0,6+21,30 do 0,6+81,00, dolžine 60 m in višine 2,2 m (APO 6).
Za tri stanovanjske objekte je predvidena preveritev potrebnosti dodatne pasivne zaščite pred hrupom. Zaščitijo se tisti objekti, pri katerih nivo hrupa preseže dopustne ravni. Dodatne meritve hrupa se po izgradnji avtoceste opravijo skladno z načrtovanim monitoringom predvsem pa se meri hrupna izpostavljenost naslednjih objektov:
– stanovanjski objekt (Velika Loka 55) levo ob AC v km 0,9+20,0 na parc. št. 633/1, 633/2, k.o. Velika Loka;
– stanovanjski objekt (Pluska 9) levo ob AC v km 2,3+85,0 na parc. št. 1352/3, k.o. Štefan in
– stanovanjski objekt (Pluska 5) levo ob AC v km 2,6+00,0 na parc. št. 809/2, k.o. Štefan.
Investitor mora ob gradnji avtoceste izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze prometa za petletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe, ki ureja hrup zaradi cestnega in železniškega prometa in v skladu z monitoringom, ki je določen v 29. členu te uredbe. Investitor je dolžan ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti hrupa, določenih za čas gradnje.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise, ki urejajo emisije pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

Požarna varnost objektov ob avtocesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati določila uredbe, ki ureja zaščito pred požarom v naravnem okolju.

Pred pričetkom izgradnje avtoceste je potrebno zagotoviti 50.000 m3 materiala za izvedbo deviacije 1-3 med P27 do P52 (iz kamnoloma pri Žužemberku ali kamnoloma pri Sveti Ani).
Predvidenih je približno 45.000 m3 viškov materiala, ki se jih deponira v delu začasne navezave na H1 na AC odseku Bič–Korenitka kot sanacija stranskega odvzema ali v kamnolom Zaplaz na Čatežu.

Ureditve na območju iz točke C) 4. člena te uredbe obsegajo območje ureditev za potrebe gradbiščnih transportov v času gradnje avtoceste. Po končani gradnji avtoceste se te površine uredijo (rekultivirajo) tako, da se vzpostavi prejšnje stanje.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– izgradnja povezovalnih cest do obstoječega cestnega omrežja,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov.
– deli trase avtoceste,
– objekti na trasi avtoceste.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa v času obratovanja avtoceste, pri čemer se smiselno upoštevajo usmeritve iz poročila o vplivih na okolje,
– pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je potrebno monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je potrebno zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja,
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Investitor gradnje avtoceste je dolžan pripraviti načrt izvajanja monitoringa v času gradnje avtoceste in ga izvajati za sestavine okolja na določenih mestih in v določenem časovnem obdobju.
V času gradnje avtoceste mora biti na gradbišču stalno prisoten geološko-geomehanski nadzor in kontrolni pregled po močnejših padavinah, ki bo sproti skrbel za določanje gradbenih (stabilizacijskih) ukrepov glede na nepredvidljive pojave in hitro spreminjajoče geološke lastnosti terena.
Med izvajanjem gradbenih del na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, je treba pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa obnoviti,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– obstoječi nadvoz pri Korenitki se v času gradnje uporablja kot dostop na gradbišče, zato je potrebno urediti križišče z R3-646/1197 Grm–Pluska severno od trase avtoceste,
– od obstoječega nadvoza preko hitre ceste H1 na koncu odseka se izvede rampa za priključevanje gradbiščnega prometa na hitri cesti H1 v smeri proti Trebnjem,
– most preko Temenice v naselju Zidani Most se zaradi premajhne nosilnosti (10 t) ne more uporabljati za gradbiščni transport, zato je na tem območju potrebno izvesti prevezavo z obstoječe hitre ceste H1 na R3 650/1160 Pluska–Trebnje, ki služi samo gradbiščnim transportom,
– protiprašno zaščititi makadamski del vozišča regionalne ceste R3-646/1197 Grm–Pluska,
– infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji avtoceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti odvijanje obstoječega prometa v koridorju obstoječe hitre ceste H1,
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank.
Obveznosti investitorja in izvajalca po izgradnji avtoceste so:
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– vzdrževati protihrupne ograje in vegetacijo na ali ob njih,
– vzdrževati vegetacijo v ločilnem pasu,
– zagotoviti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti po izgradnji.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni in družbeni plan Občine Trebnje za obdobje 1986–1990–2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90, 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 46/01, 7/02, 65/02 in 91/02) in
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje–planske celote 1, 3, 4, 5 (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, Uradni list RS, št. 15/99, 7/02 in 91/02).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Bič–Korenitka (Uradni list RS, št. 55/01) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 386/8, 386/9, 386/12, 386/13, 386/16, 386/17, 386/20, 386/21, 386/26, 386/27, 386/28, 386/32, 393/1, 393/2, 396/2, 456/1, 847/1, 847/3, 847/4, 864, vse v k.o. Prapreče.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Občini Trebnje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.