Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karola Briclja iz Ljubljane in drugih, ki jih zastopa Biserka Avsec, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 17. aprila 2003

1. Izvrševanje 4. člena uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (Uradni list RS, št. 119/02) se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
2. Začasno zadržanje iz prejšnje točke začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor.

1. Pobudniki izpodbijajo navodilo za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93 – v nadaljevanju: navodilo) in uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (v nadaljevanju: uredba). Na podlagi navodila naj bi 4. člen uredbe njihove počitniške hišice opredelil kot objekte, ki jih ni mogoče legalizirati. Uredba naj bi bila v neskladju s 1. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 35/01 – v nadaljevanju: ZTNP-B). Predpisovala naj bi odločitve glede posameznih objektov, čeprav se takšne odločitve sprejemajo v upravnih postopkih, zato jim odvzema pravico do sodnega varstva po 23. členu ustave. Po mnenju pobudnikov je vlada pri razvrščanju objektov ravnala samovoljno in arbitrarno. S tem naj bi kršila pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave in posegla v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave. Pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje uredbe. Njihove počitniške hišice naj bi stale že več kot desetletje, njihova odstranitev pa naj bi jim povzročila težko popravljive škodljive posledice. Po njihovem mnenju zadržanje izvrševanja uredbe ne bi povzročilo škodljivih posledic.
2. Ustavno sodišče je pobudo poslalo vladi in ministru za okolje, prostor in energijo, ki sta nanjo odgovorila. Menita, da navedbe pobudnikov niso utemeljene.
3. Na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Uredba v 4. členu našteva objekte, ki jih ni možno legalizirati, in je zato potrebna njihova odstranitev ter vzpostavitev naravnega stanja. Gre za objekte, ki na obravnavanem območju stojijo že več kot desetletje, njihova odstranitev pa bi pobudnikom nedvomno povzročila škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru ugotovitve nezakonitosti ali neustavnosti predpisov težko popraviti. Na drugi strani pa niti vlada niti minister ne navajata škodljivih posledic, ki bi nastale z zadržanjem izpodbijane določbe uredbe. Ustavno sodišče je zato odločilo, da do končne odločitve zadrži izvrševanje 4. člena uredbe in s tem do takrat ohrani obstoječe stanje na tem območju. To pomeni, da v času zadržanja ne more biti na podlagi citirane določbe uredbe izdana nobena odločba o odstranitvi objekta.
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.