Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99, 110/00, 76/02) je Občinski svet občine Markovci na 1. izredni seji dne 17. 4. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Markovci za obrtno cono Novi Jork
1. člen
(Uvodna določba)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Markovci, ki se nanašajo na obrtno cono Novi Jork.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Markovci so opredeljene v dolgoročnem planu Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Markovci so opredeljene v družbenem planu Občine Ptuj za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
2. člen
(Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1: 5000 in 1: 25000, in sicer na zasnovo naselij.
3. člen
(Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
V točki 5.1.13. se v prvem odstavku spremeni tabela ureditvenih območij tako:
– črta se šesta vrsta, ki se glasi: »S6 Nova vas pri Markovcih (Novi Jork) 9,87 ha stan., posl. dej., rekreacija ZN«; kratica ZN pomeni zazidalni načrt
– za predzadnjo vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »O1 Novi Jork 13,48 ha obrtna cona, proizvodne dejavnosti ZN«; kratica ZN pomeni zazidalni načrt.
V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem odstavku črta alinea, ki se glasi: »- P13-S6 Nova vas pri Markovcih (Novi Jork) ZN«, in se nadomesti z novo alineo, ki se glasi: »- P13-O1 Širitev obrtne cone Novi Jork ZN«. Kratica ZN pomeni zazidalni načrt.
V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se črta celotno besedilo podtočke 5.2.27. P13-S6 Nova vas pri Markovcih (Novi Jork) in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»5.2.27. P13-O1 Širitev obrtne cone Novi Jork
Programske zasnove za zazidalni načrt za širitev obrtne cone Novi Jork P13-O1
1. Površina, meje območja in obodna parcelacija
Površina območja, predvidenega za širitev obrtne cone Novi Jork P13-O1, meri ca. 3,61 ha (območje širitve obrtne cone je v grafičnem delu programskih zasnov označeno kot podobmočje P13-O1/1). Območje širitve obrtne cone bo urbanistično urejano z zazidalnim načrtom.
Območje širitve obrtne cone predstavlja nadaljevanje že obstoječega območja stavbnih zemljišč obrtne cone v smeri proti severu in severozahodu.
Na obstoječem območju stavbnih zemljišč obrtne cone ureja posege v prostor zazidalni načrt za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 110/00, 6/02).
Območje širitve obrtne cone (v grafičnem delu programskih zasnov označeno kot podobmočje P13-O1/1) meji:
– na severu na gozdne površine
– na zahodu na kmetijske površine
– na jugu in na vzhodu na obstoječe območje obrtne cone.
Obodna parcelacija območja širitve obrtne cone (v grafičnem delu programskih zasnov označenega kot podobmočje P13-O1/1):
Izhodišče je skrajna zahodna točka območja širitve obrtne cone, ki se nahaja na stičišču treh parcel št. 261/1, 261/2 in 826/1 (cesta v Borovce).
Od izhodišča poteka meja (gledano v sourni smeri) po zahodnem robu parcele št. 261/2 do približne dolžine 2/3 zahodne parcelne meje parcele št. 261/2, potem pa se meja obrne približno proti vzhodu in poteka v ravni liniji na skupno tromejo parcel št. 262, 263/1 in 266 (na svoji poti seka parceli št. 261/2 in 262). Nato se meja nadaljuje v isti smeri (približno proti vzhodu) po parceli št. 266 do 3/4 dolžine parcele št. 266 v tej smeri. Na razdalji treh četrtin dolžine parcele št. 266 v smeri približno proti vzhodu se nato meja območja obrne v smeri severovzhoda in poteka v ravni liniji do jugozahodne vogalne točke parcele št. 285 (na svoji poti ta linija seka parcele št. 266, 267/1, ponovno 266, 267/2, 270, 271, 289/2, 288, 287/1 in 286). Iz jugozahodne vogalne točke parcele št. 285 poteka nato meja v isti smeri kot doslej (v smeri severovzhoda) v dolžini 14 m po parceli št. 285, nato pa se obrne v smer približno proti vzhodu in poteka v tej smeri v dolžini 14 m, nato pa se obrne v smer na skupno točko štirih parcel št. 285, 284, 272/1 in 272/2. V skupni točki navedenih štirih parcel zavije meja proti jugozahodu in poteka po zahodnem robu parcele št. 272/1 do meje s parcelo št. 273/1, nato poteka po severozahodnem robu parcele št. 273/1 do meje s parcelo št. 269/3. V stičišču s parcelo št. 269/3 zavije meja proti zahodu in poteka po severni meji parcel št. 269/3, 269/2, 268/1, 265/1, 273/5 do stičišča s parcelo št. 265/2. V stičišču s parcelo št. 265/2 zavije meja proti jugu in poteka po zahodni meji parcele št. 273/5. Iz jugozahodne mejne točke parcele št. 273/5 zavije meja proti zahodu na skrajno severovzhodno mejno točko parcele št. 261/1 (pri tem prečka parceli št. 265/2, 264). Nato poteka meja po severni meji parcele št. 261/1 do izhodiščne točke, kjer se meja zaključi.
Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini Nova vas pri Markovcih.
2. Namenska raba
Območje širitve obrtne cone predstavlja nadaljevanje že obstoječega območja stavbnih zemljišč obrtne cone v smeri proti severu in severozahodu.
Na obstoječem območju stavbnih zemljišč obrtne cone ureja posege v prostor zazidalni načrt za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 110/00, 6/02), ki zemljišča namenja proizvodni dejavnosti, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo, skupni komunalno-energetski objekti), zelenju in infrastrukturni ureditvi proizvodne cone.
Veljavni zazidalni načrt opredeljuje obrtno cono kot proizvodno cono, zato ostaja tudi pri širitvi obrtne cone namenska raba enaka.
Namembnost bo, glede na medsebojne emisijske vplive, detajlneje določena po celicah (parcelah) in bo predvidoma deljena tako kot pri obstoječem zazidalnem načrtu – na hrupnejšo in mirnejšo proizvodnjo ter območje centralnih in skupnih dejavnosti.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Urbanistična zasnova je bila podana ob sprejetju osnovnega zazidalnega načrta. Zato se predvidena širitev obrtne cone v celoti navezuje na že zasnovano cestno omrežje, na različnost določanja velikosti proizvodnih parcel, na parkirišča in na zunanje manipulativne površine, na podano zasnovo komunalnega omrežja in tudi urgenco.
Dejavnosti praviloma še niso dokončno opredeljene, niti jih ni zaželeno vnaprej pretirano omejevati. Programske zasnove tukaj podajajo le okvirne osnovne usmeritve za organiziranost območja, ki pa se v celoti navezujejo na obstoječe rešitve, predpisane v zazidalnem načrtu.
Velikost in razmerja parcel, predvidenih za pozidavo in skupno prometno ureditev, natančneje določi zazidalni načrt.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju predvidene pozidave ni varovanih objektov in/ali krajine.
Pri graditvi in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati, da območje obrtne cone leži na območju s podtalnico, čeprav ni na območju varovanih pasov vodnih virov in črpališč.
Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri. Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. Ohraniti pa je potrebno morebitna obstoječa kvalitetna drevesa v območju.
Gozd ob severnem robu cone je potrebno zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z avtohtonim grmičevjem.
V največji možni meri je potrebno ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Območje obrtne cone je namenjeno proizvodnim dejavnostim. Emisije hrupa ne smejo presegati s predpisi dovoljenih vrednosti za izbrane dejavnosti tega proizvodnega območja.
Vodenje odpadnih vod je predvideno na čistilno napravo obrtne cone. Čistilna naprava je zgrajena na lokaciji, ki jo določa veljavni zazidalni načrt obrtne cone (ob cesti Markovci – Novi Jork).
Dovoljene vrste goriva za ogrevanje in/ali proizvodnjo ter pogoje za skladiščenje kemikalij ali drugih nevarnih snovi na območju določi zazidalni načrt.
Dodano skupno število gradbenih objektov s predvidenimi dejavnostmi na območju kompleksa pozidave ne bo pomenilo prekomerno povečane obremenitve za okolje.
Zaželeno je mnogo zelenja.
Problematika ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki, ki bodo nastali v okviru predvidenih proizvodnih in centralnih dejavnosti na obravnavanem območju, bo urejena v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) ter ostalimi predpisi s področja ravnanja z odpadki.
6. Promet
Obstoječa lokalna cesta Markovci-Novi Jork je, tudi za območje širitve obrtne cone, glavna napajalna komunikacija do posameznih vstopov na območje obrtne cone. S te lokalne ceste se, v prometno pravilno zasnovanih križiščih, odcepijo interne dovozne ceste. Ker je na območju obrtne cone predvidena severna obodna cesta, so možne pretočne izvedbe notranjih napajalnih cest.
Na območju obrtne cone so cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane skozi lovilce olj in maščob in protiprašno urejene.
Parkirne površine za osebna vozila zaposlenih in za vozila obiskovalcev (strank) so urejene v okviru posamezne zemljiške parcele.
7. Komunalna infrastruktura
V zazidalnem načrtu je določeno, da morajo biti osnovni komunalni ter energetski objekti in naprave (transformatorska postaja, čistilna naprava, prometno omrežje in vse drugo) zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone z njenimi uporabniki. V območju širitve obrtne cone se celotna potrebna komunalna infrastruktura le naveže na obstoječe (torej na že izvedeno) omrežje, pod pogoji in soglasji upravljalcev posameznega omrežja.
Določila za poteke tras in celotno izvedbo so enaka tistim, ki jih predpisuje veljavni zazidalni načrt območja obrtne cone.
8. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
9. Zmogljivosti območja
Obstoječi objekti:
Na območju širitve obrtne cone ni obstoječih objektov.
Predvideni objekti:
– točno število objektov, njihov namen in zahtevane zmogljivosti bo določil zazidalni načrt, ko bo specificiral posamezne dejavnosti območja in tudi evidentiral površinske potrebe za njihovo ustrezno realizacijo;
– severna obodna cesta, potekajoča na obodu gozdne meje;
– nadaljevanje notranjih pretočnih komunikacij, z navezavo na severno obodno cesto.«.
– Spremenijo se karte v merilu 1: 5000 in 1: 25000, in sicer se spremeni zasnova naselij.
– Doda se karta:
– Programske zasnove za zazidalni načrt za širitev obrtne cone Novi Jork P13-O1 v merilu 1: 2000 (za podobmočje P13-O1/1).
– Karte so sestavni del tega odloka.
4. člen
(Varnost zračnega prometa)
Severovzhodni del Občine Markovci se nahaja pod območjem »nadzorovane« rabe prostora športnega letališča Ptuj – Moškanjci. Preko območja Občine Markovci potekajo zračne poti. Območje Občine Markovci se nahaja v »nadzorovani coni CTR« letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA« in »kontrolni coni CTA – Mura 1«.
Za ovire za zračni promet štejejo:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alinee, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je za take objekte potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
5. člen
(Spremembe površin)
Površine gozdov se zmanjšajo za 3,61 ha. Površine ureditvenih območij naselij se povečajo za 3,61 ha.
6. člen
(Sklep o ugotovitvi usklajenosti)
K temu odloku je pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-120 z dne 15. 4. 2003 o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
7. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 015-04/02-8
Markovci, dne 17. aprila 2003.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l. r.