Na podlagi 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradi list RS, št. 110/02) in na podlagi uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 62/94) je Občinski svet občine Ribnica na podlagi 16. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) na 4. redni seji 25. marca 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega in objavljenega v SDL, št. 12/87, 18/88 in 11/90 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986-1990 dopolnjenega in objavljenega v SDL, št. 12/87, 10/91 21/93 in Uradni list RS, št. 8/96 in prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 27/98, v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz sprememb občinskih odlokov, sprememb sektorskih predlogov, novih posegov, sprememb načinov urejanja in novih izvedbenih aktov, sprememb zakonodaje, dodatnih vsebin, ki so pogoj za skladni razvoj brez konfliktnih situacij v prostoru, zaradi želje prebivalcev po novih stavbnih parcelah za gradnjo in zaradi prehoda na novo tehnologijo zajema in prikaza grafičnih vsebin prostorskega plana.
Prostorske sestavine plana Občine Ribnica se s temi spremembami uskladijo tudi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99).
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000.
3. člen
Prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica sestavljajo pisni del odlok in grafični del:
– kartografski del v merilu 1:5000, 1:25000, 1:50000 in
– kartografska dokumentacija v merilu 1:5000.
4. člen
S temi spremembami in dopolnitvami se spremeni in dopolni naslednje kartografsko gradivo:
KARTOGRAFSKI DEL
– tematske karte v merilu 1:25000
1. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova rudnin
– zasnova naselij in območij za poselitev
– zasnova kmetijstva in gozdarstva
– zasnova kmetijskih zemljiških operacij
2. ZASNOVA VODNEGA GOSPODARSTVA
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova varstva vodnih virov
– zasnova oskrbe z vodo
– zasnova vodnogospodarskih ureditev
3. ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTUNRE DEDIŠČINE
uskladitev naslednjih vsebin s Smernicami LRZVNKD:
– zasnova varstva naravnih vrednot
– zasnova varstva kulturne dediščine
4. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova cestnega omrežja
– zasnova železniškega omrežja
5. ZASNOVA SANACIJ IN OGROŽENA OBMOČJA
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova čiščenja odpadnih voda
– zasnova odlagališč odpadkov
– zasnova sanacij degradiranega prostora (sanacije pridobivalnih območij druge rudnine)
– ogrožena območja – poplavne površine
6. ZASNOVA URBANEGA OMREŽJA IN REKREACIJE V NARAVNEM OKOLJU
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova namenske rabe poselitve
– zasnova omrežja naselij
– zasnova rekreacije v odprtem prostoru
7. ZASNOVA ENERGETSKEGA OMREŽJA
uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem:
– zasnova elektroenergetskega omrežja
– zasnova naftovodnega in plinovodnega omrežja
– zasnova toplovodnega omrežja
– zasnova PTT – omrežja
8. ZASNOVA NAČINOV UREJANJA
uskladitev z v odloku navedenimi veljavnimi in predvidenimi načini urejanja prostora
9. PRIKAZ LOKACIJ IZJEMNIH POSEGOV POVEČANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
– posegi na najboljša kmetijska zemljišča
– posegi povečanja ureditvenih območij naselij
10. ZASNOVA OBRAMBE IN ZAŠČITE
uskladitev z usmeritvami pristojnega ministrstva in uprave za civilno zaščito
– urbanistična zasnova v merilu 1:5000 za naselje Ribnica (topografija)
1. ZASNOVA RABE PROSTORA V NASELJU
2. OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
3. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
4. ZASNOVA KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
5. STANOVANJSKA GRADNJA
6. ZASNOVA NAČINOV UREJANJA
– urbanistična zasnova v merilu 1:5000 za naselje Dolenja vas (topografija)
1. ZASNOVA RABE PROSTORA V NASELJU
2. OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
3. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
4. ZASNOVA KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
5. STANOVANJSKA GRADNJA
6. ZASNOVA NAČINOV UREJANJA
– KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA
– vsebina srednjeročnega prostorskega plana v merilu 1:5000 (kataster)
5. člen
Besedilo dolgoročnega plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in se glasi:
1. TEMELJNE USMERITVE IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
Vsebina poglavja se spremeni in se glasi:
Dolgoročni plan opredeljuje razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:
– izvajanje aktivnosti, ki so v skupnem interesu za omogočanje dolgoročnega razvoja občine,
– politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine,
– izboljšanje kadrovske strukture in dvig izobrazbene ravni,
– politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih materialnih pogojev in možnosti,
– izboljšanje komunikacij za poenotenje kvalitete življenjskih pogojev občanov,
– skladnejši razvoj območja občine,
– izvajanje del za izboljšanje omrežja za oskrbo, ki je temelj razvoja naselij – energetska infrastruktura, prometna infrastruktura, omrežje za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembna storitvena oskrba,
– zasnovo namenske rabe prostora, ki opredeljuje in prikazuje zlasti: poselitvena območja, območja za pridobivanje mineralnih surovin, predvidena območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem ter z odloki oziroma obveznimi republiškim izhodišči določena območja najboljših kmetijskih zemljišč, območja varstva vodnih virov, območja, namenjena obrambi in zaščiti, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine in območja komunalnih, infrastrukturnih ter vodnogospodarskih objektov ter nevarna in degradirana območja, ki jih je potrebno sanirati,
– varstvo in izboljšanje človekovega okolja kot varovanje naravnega prostora.
2. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
2.1 Globalni okviri gospodarskega razvoja
Občina je po letu 1991 zaradi izpada nekaterih trgov v gospodarskem pogledu zaostala za ostalimi gospodarskimi dosežki regije. Do leta 1999 se je stanje že izboljšalo, in sicer z začetkom pozitivne bilance poslovanja večjih gospodarskih družb. Posledično se je v tem obdobju povečalo število manjših gospodarskih in poslovnih subjektov, ki so v premostitvenem času ohranjali določeno stopnjo zaposlenosti. Indeksi industrijske proizvodnje naraščajo. Izboljšujejo se tudi rezultati, doseženi v izvozu. Zaključena je sanacija večjih gospodarskih družb, ki so bile v preteklosti največje zaposlitvene enote. Temeljne gospodarske dejavnosti občine ostajajo še nadalje predelovalna dejavnost (lesna in kovinska), trgovina, gradbeništvo ter druge servisne in storitvene dejavnosti (skupne in osebne).
Bodoči razvoj gospodarstva bomo podpirali z ohranjanjem ustrezno opremljenih industrijskih območij in objektov, izgradnjo prometnih komunikacij in s finančno politiko – sodelovanjem z gospodarskimi subjekti.
2.2 Sociodemografski dejavniki in okvirji razvoja
Polovica naselij v Občini Ribnica je demografsko ogroženih. Večinoma so to naselja, ki so oddaljena od občinskega središča. Slika upadanja števila prebivalcev na podlagi naravne reprodukcije bo v letu 2020 še nekoliko slabša. Število prebivalstva se bo zaradi izboljšanja prometne povezanosti manjšalo za vsa naselja po približno enaki procentualni stopnji. Demografski priliv bo opazen le za večja – vodilna naselja z ustreznimi centralnimi funkcijami.
Občina je v preteklem obdobju v skladu s pričakovanji v 90 letih načrtovala povečanje vseh centralnih funkcij, industrijskih in stanovanjskih območij. Predvidena območja bodo po projekciji prebivalstva (izdelal Inštitut za geografijo) za pričakovano število občanov pokrivala večino potrebnih prostorskih razvojnih kapacitet. Število prebivalcev se bo od 9150 prebivalcev v letu 1999 do leta 2020 zmanjšalo na 8.880. S sedanjih 60 p/ha, na 58,5 p/ha. Po splošnih pričakovanjih pa se bo število gospodinjstev kljub temu zvečalo.
2.3 Prostorski in ekološki okvirji razvoja
Območje občine Ribnica zajema v geografskem pogledu dolini potokov Bistrica in Tržiščica, ki se v nadaljevanju razširita v Ribniško in Dolenjevaško dolino. Na jugu oziroma jugozahodu omejuje navedene doline področje Velike gore z izrazito dolomitno oziroma dolomitizirano apnenčasto podlago. Vzhodno oziroma severovzhodno stran doline pa zapira pobočje Male gore s pretežno apnenčasto podlago. Nad dolino Bistrice in Tržiščice se dvigajo Slemena – laščanske grude, ki jih sestavljajo geološko starejši glinasti skrilavci, ki na zahodnem delu prehajajo v dolomite. Navedene geografske in geološke značilnosti občine Ribnica so v pretežni meri pogojevale značilnosti oziroma kvaliteto kmetijskih in gozdnih zemljišč. Najkvalitetnejša kmetijska zemljišča ležijo v ravninskem predelu občine, kvalitetna so tudi zemljišča na območju Slemen, slabša na dolomitni podlagi Velike in delno Male gore in najslabša na apnencih Male gore.
V teh prirodnih okvirjih je nastalo 61 naselij (statistični podatki) oziroma 85 enot (kmetijska evidenca). Gostota poseljenosti je bila zgodovinsko pogojena s količino in kvaliteto kmetijskih zemljišč. Danes je večja gostota prebivalstva strnjena v bližini območij centralnih funkcij in delovnih mest.
Občina meri skupno 15433 ha in ima skupno 2206,98 ha najboljših kmetijskih zemljišč, 2328,13 ha drugih kmetijskih zemljišč, 10267,7 ha gozdov, 9,60 ha gozdov posebnega pomena, 621,8 ha pozidanih površin in nekaj ha drugih zemljišč, predvsem vodne površine in neplodno.
Razvoj naselij bomo usmerjali tako, da bomo v skladu s sektorskimi zakoni varovali najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, varovana območja varstva vodnih virov, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine ter območja, pomembna za obrambno in zaščito.
Poselitev bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, ki imajo pričakovano razvojno funkcijo, prvenstveno bomo poskrbeli, da bodo optimalno varovana naselitvena območja kmetijskih gospodarstev kot proizvodnih enot, in za potrebe kmetijske dejavnosti bomo v skladu s pozitivnim mnenjem pristojnega ministrstva posegali tudi na najboljša kmetijska zemljišča – izjemni posegi.
Za zagotovitev oziroma optimalno povečanje območij naselij se bodo upoštevali kriteriji, ki pogojujejo dopustnost povečanja stavbnih zemljišč. Površin takšnega povečanja stavbnih zemljišč na manj kvalitetna kmetijska zemljišča in gozd je 56,3 ha, in druge spremembe, ki niso sprememba namenske rabe zemljišča – 2034 ha. Zaradi manjše koncentracije prebivalstva prostor občine ekološko še ni preobremenjen. Naselje Ribnica je opremljeno z ustrezno industrijsko in komunalno čistilno napravo, za manjša naselja pa je organizirano odvajanje odpadnih voda v fazi načrtovanja oziroma izgradnje v začetnih delih. Za manjša naselja se pojavljajo enaki problemi, ker so vsi vodotoki ponikalnice in v letu večkrat vsaj delno prestopijo bregove ter se razlijejo na kmetijska zemljišča.
Visoke vode treh vodotokov Bistrice, Ribnice in Sajevca ob visokih vodah napolnijo in poplavijo območje suhega zadrževalnika v Prigorici. Poselitev, ki se je tradicionalno umikala visokim vodam, je sedaj strnjena tudi po delu nekdaj poplavnih ravnic. Zaradi usmerjenega naseljevanja v večja naselja oziroma kot večje poselitvene poteze je sedanja slika krajine ostala dokaj verodostojna podoba nekdanje kulturne krajine, katere vedutne posebnosti so še vedno strnjena obcestna naselja, manjše samostojne cerkvice na gričih ali v ravnini in Plečnikova zvonika ribniške cerkve.
3. STRATEGIJA RAZVOJA IN RAZVOJNE NALOGE
3.1 Razvoj družbenoekonomskih odnosov
Občina v okviru svojih možnosti sodeluje s podjetji in posreduje pri odločitvah o usmerjanju dejavnosti oziroma spreminjanju namembnosti zemljišč za razvojne potrebe.
Občina v sedanjem proračunu predvideva investiranje nekaterih infrastrukturnih objektov in naprav, ki bodo prvenstveno služile izboljšanju prometnih povezav. Ostale investicije so namenjene izboljšanju bivanjskega standarda vseh občanov. Z urejenim urbanim prostorom bodo subjekti in občina lahko suvereno nastopaili kot ponudnik ustreznih gospodarskih površin ter se odločali za dejavnosti, ki jih prostor občine prenese.
Občina Ribnica bo še nadalje podpirala delovanje KS s skupno izgradnjo objektov, ki služijo družbeni rabi. Sodelovanje med Občino in društvi je že obrodilo sadove in vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene gasilske domove, načrtuje se izgradnja športnih igrišč za večnamensko rabo in drugo.
3.2 Gospodarski razvoj
Občina bo vplivala na gospodarski razvoj predvsem z izgradnjo infrastrukture in pripravo prostorskih možnosti za nadaljnji razvoj obstoječih in novih dejavnosti. Gospodarska situacija se približuje republiškemu povprečju in indeks industrijske proizvodnje narašča predvsem v izvozno usmerjenih dejavnostih.
V občini je v letu 2000 delovalo 775 poslovnih subjektov; od tega 236 gospodarskih subjektov – gospodarske družbe 165, zavodi, društva, organi in organizacije in 393 fizičnih oseb, ki na prostem trgu samostojno in trajno opravljajo različne pridobitne dejavnosti. Število nezaposlenih oseb se ob vzpenjajočem gospodarskem trendu zmanjšuje, in je bilo v občini v letu 2000 3600 aktivnih prebivalcev.
Občina skupno z gospodarstvom načrtuje in izvaja naslednje projekte:
– izgradnjo dveh obrtnih con: Breg pri Ribnici in nadaljevanje izgradnje industrijskega območja v Ribnici,
– pospeševanje investicijskih ciljev z ugodnim kreditiranjem in drugimi oblikami pospeševanja gospodarstva (subvencije obrestnih mer, sofinanciranje podjetniškega izobraževanja in svetovanja, sofinanciranje sejmov …) in
– za pospeševanje gospodarstva večjih gospodarskih družb in malega gospodarstva deluje Področni center za razvoj gospodarstva.
3.3 Socialni razvoj in razvoj družbenih dejavnosti
Socialnemu razvoju je potrebno v dolgoročnem obdobju posvetiti vso pozornost predvsem zaradi kompleksnosti in dolgoročnega značaja socialnih sprememb, saj so v občinskem pogledu cilji gospodarskega razvoja poleg profitnih tudi socialni, zato se zavzemamo za pozitivno delovanje v smislu pozitivnega finančnega poslovanja. Ob takšnem trendu rasti gospodarstva in s tem socialnega statusa prebivalcev in občine bo del dohodkov ostal tudi za zadovoljevanje materialnih in nematerialnih potreb prebivalstva.
Zadovoljevanje potreb občanov bomo dosegli z dvigom življenjske in kulturne ravni in znanja ter humanizacijo odnosov v bivalnem okolju in v okolju terciarnih dejavnosti.
Z uveljavitvijo sodobnih programov, dvigom kakovosti, obsega, vsebine in normativov ter ustrezno ceno bomo vplivali na prestrukturiranje dejavnosti. Uveljavljali bomo tiste dejavnosti, ki so namenjene kakovostnejši vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti ter izboljšanju zdravstvenega in socialnega stanja prebivalstva. Ob načrtovanju in izgradnji objektov družbenega standarda se bodo upoštevali tudi iniciative in predlogi krajevnih skupnosti.
Razvoj družbenega standarda je najlaže dosegljiv ključni element preprečevanja velikih socialnih razlik. V prihodnje bomo razvoj družbenega standarda usmerjali v skladu z razvojem potreb, predvsem pa glede na materialne možnosti občine, pridobljena sredstva z republike in dobrodošlih novih virov, ki se skrivajo v morebitnem pozitivnem delovanju gospodarskih subjektov.
3.4 Strategija razvoja gospodarskih dejavnosti
3.4.1 Kmetijstvo
V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in navodili o razvrstitvi kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodne hrane v Republiki Sloveniji, so v prostorskem planu v kartografskem delu dolgoročnega plana Občine Ribnica razvrščena kmetijska zemljišča v dve območji.
Kmetijska zemljišča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:
– najboljša kmetijska zemljišča – to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo (2207 ha), in
– druga kmetijska zemljišča – to so zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo (2328 ha).
Med najboljša kmetijska zemljišča so na območju Občine Ribnica razvrščena tudi kmetijska zemljišča, ki jih je z izvedbo kmetijskih zemljiških operacij ali hidromelioracij mogoče usposobiti do ustrezne proizvodne sposobnosti ali imajo druge lastnosti, ki so značilne za najboljša kmetijska zemljišča.
Pomemben delež kmetijskih površin zavzemajo površine v zaraščanju, ki jih bomo razvrščali le v skladu z nujnostjo zavarovanja posameznih območij.
Tla bomo varovali pred pretirano kemizacijo in drugimi oblikami onesnaževanja, pri čemer bomo skrbeli za strokovno uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, v prakso pa bomo pri zaščiti rastlin uvajali dosežke biogenetike v skladu z usmeritvami pristojnih strokovnih služb RS.
Na kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane, bomo onemogočili vse nepotrebne posege urbanizma in vodnega gospodarstva. Hidromelioracij se bomo lotevali le tedaj, ko bodo le-te utemeljene z ekonomskega in ekološkega vidika ter usklajene z ostalimi porabniki prostora in v skladu s stališči ohranjanja naravnih vrednot in kulturne krajine.
V dolgoročnem obdobju so prikazana območja, znotraj katerih se predvideva izvedba posameznih kmetijskih zemljiških operacij, in sicer:
– agromelioracije – 140 ha
– hidromelioracij – osuševanja – 580 ha
– komasacije in agromelioracije – 2051 ha
Dolgoročno bomo najboljše kmetijske površine prvenstveno namenili pridelavi poljščin, predvsem koruze, žita, krompirja in krmnih rastlin. Kvaliteta in struktura kmetijskih zemljišč v zasebnem sektorju narekujeta prioriteten razvoj živinoreje, zlasti govedoreje, ki bo slonela na doma pridelani krmi. Stalež živine je v letu 2000 2353 glav goveje živine in 301 prašičev. Predvidevamo, da se bo povečala tržna proizvodnja mleka in mesa in občina ima zaradi majhne onesnaženosti s pesticidi in odmaknjenosti od drugih večjih industrijskih proizvodnih območij možnosti za ekološko pridelavo kmetijskih in vrtnarskih pridelkov.
V ta namen je potrebno:
– ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti,
– pridobivanje novih obdelovalnih površin in izboljšava obstoječih z agrotehničnimi ukrepi,
– vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč,
– zložba kmetijskih zemljišč s komasacijami in medsebojno menjavo,
– oblikovanje kmetij optimalne velikosti in zaustavitev spreminjanja čistih kmetijskih gospodarstev v nekmečka,
– preprečitev nadaljnjega drobljenja parcel in kmetij,
– povečati hektarske donose z večjo intenzivnostjo obdelave kmetijskih zemljišč,
– strokovno spremljati in večati število usmerjenih in zaščitenih kmetij,
– v hribovitem predelu razvijati kmetijske panoge, za katere obstajajo naravni pogoji (pašniki za ovčerejo, govedorejo in konjerejo),
– omogočiti razvoj dopolnilnih dejavnosti kot so kmečki turizem, domača obrt, čebelarstvo, ekološko čista druga ustrezna obrtna dejavnost itd.,
– preprečevati nadaljnje zaraščanje kmetijskih površin in določiti trajni namen rabe površin v zaraščanju,
– omogočanje ureditev obor – pašnikov za drobnico – z manjšimi pomožnimi hlevskimi objekti,
– dopustitev izgradnje kmetijskih gospodarskih objektov – steklenjakov ali plestenjakov ter toplih gred na mejah kmetijskih naselij (med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči) s soglasjem kmetijske stroke.
Spoznanje, da je pridobivanje hrane strateškega pomena, Občina upošteva z namenjanjem sredstev iz občinskega proračuna za različne namene, zlasti pri izboljšanju kmetijskih zemljišč – agromelioracije in pri pripravljalnih delih za komasacije – pridobivanje soglasij.
Veterinarska postaja Ribnica d.o.o. bo kot nosilec dejavnosti posebnega družbenega pomena skrbela za zdravstveno varstvo živine pred živalskimi kužnimi in drugimi boleznimi, za zdravstveni nadzor nad živili živalskega izvora, za varstvo ljudi pred zoonozami in za organizirano veterinarsko izobraževanje in vzgojo kmetov ter kmečke mladine.
Zavarovalne skupnosti pa bodo tudi nadalje razvijale sistem zavarovanja živine tako, da bo na območju občine zavarovano čim večje število goveje živine in konj.
3.4.2 Gozdarstvo
Gozdovi pokrivajo 10267 ha, kar je 66% od skupne površine občine, ki obsega 15 433 ha. Večinoma pokrivajo hribovit svet, kjer varujejo tla pred erozijo, vplivajo na ugodne razmere, zmanjšujejo nevarnost poplav in ohranjajo ekološko ravnovesje. Glavnina tega gozda predstavlja dinarski mešani gozd bukve, jelke in smreke. Razen manjše površine v izmeri 9,6 ha, ki je klasificirana kot gozd posebnega pomena, je celotno področje gozdnih zemljišč opredeljeno kot gospodarski gozd.
Poudarjene varovalne funkcije gozda se opredelijo po ugotovljeni varovalni funkciji in se ta zemljišča varujejo v skladu z varstvenimi funkcijami zemljišča. V kategorijo gozdov s posebnim namenom pa so uvrščena območja gozdov, pri katerih se mora lesno proizvodna funkcija trajno podrejati izjemno poudarjenim funkcijam teh gozdov.
Trajno varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena razglasi Občina Ribnica z odloki, ki vsebujejo poleg natančno razmejenih površin tudi določen režim gospodarjenja in odškodnino lastnikom.
Občina Ribnica spada v VI. gozdno območje, v katerem gospodari Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Kočevje. Opazna je pomanjkljiva skrb dela privatnega sektorja, ki se ne ukvarjalo več s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo. Posledica tega so zaostanki v sečnji in sanacijski sečnji zasebnih gozdov, in s tem možnost razmnoževanja škodljivcev. Gozdarstvo in lesna predelovalna industrija sta tradicionalno in razvojno močni panogi občinskega gospodarstva. Za privatni kmetijski sektor je pomembna tudi socialna funkcija gozdarske dejavnosti.
Za boljše odpiranje gozdov so v interesu upravljalcev gozdnega prostora načrtovana tudi vlaganja v nove gradnje gozdnih cest, in sicer v dolžini 38 km, in rekonstrukcijo gozdnih cest v dolžini 7,5 km. Te prometne komunikacije bodo sočasno odpirale gozdove v državni lasti in privatne parcele v oddelkih.
3.4.3 Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo
Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo so dejavnosti splošnega pomena, katerih dolgoročni razvoj je v tesni soodvisnosti z načrtom poselitve, varovanjem okolja in skrbi za naravno ravnotežje. Lovske, ribiške in čebelarske družine morajo pogoje in možnosti svojega razvoja usklajevati z razvojem kmetijstva, gozdarstva in turizma, pri čemer bodo pravočasno opozarjale na vse negativne učinke, ki jih v ekosistemu povzročajo razvoj proizvodnih dejavnosti, vodno gospodarski posegi, prometne ureditve in morebitna monokulturna usmeritev itd.
Divjad je integralni del ekosistemov in je njen obstoj odvisen izključno od ustrezno ohranjenega okolja. Dolgoročna naloga lovskih organizacij je ustrezna rajonizacija prostora za posamezne živalske vrste in uskladitev gojitve živali z razvojem kmetijstva in gozdarstva. Za preprečitev neustreznega povečanja števila živali posamezne vrste in posledično za povečanje škode na kmetijskih pridelkih bo stalež divjadi potrebno urejati s smotrnim odstrelom.
Primarna naloga ribištva je ohranjanje življenjskega okolja za živali v vodotokih ter posredno skrb za opozarjanje na morebitne negativne pričakovane ali že povzročene vplive. Najpogostejši negativni vplivi nastajajo zaradi prekomernega obremenjevanja okolja s pesticidi, fekalnimi odpadki, naftnimi derivati in različnimi kemičnimi odpadki iz industrije in gospodinjstev. Ribiško društvo bo skupno z vodnim gospodarstvom z ustrezno tehnično izvedbo na jezu v Prigorici poskrbelo, da se ribji živelj ne bo pomikal v predele vodotoka, kjer je po osušitvi struge prepuščen poginu (ne more se vrniti v stalno vodnati del vodotoka).
Čebelarstvo ima poleg gospodarskega pomena tudi posredni vpliv na večje hektarske donose in večje pridelke sadnega drevja. Osnovna naloga stimulativnega čebelarstva je organizirano strokovno izobraževanje, organizacija zdravstvenega varstva čebel, zagotovitev potrebnih materialov za opravljanje dejavnosti in odkup čebeljih proizvodov.
3.4.4 Industrija
V občini je 41,91 ha obstoječih površin v rabi industrijske dejavnosti ter 39 ha predvidenih razvojnih površin, in sicer na lokaciji za industrijsko cono v Ribnici – z ustrezno prometno ureditvijo in z v neposredni bližini zgrajeno celovito komunalno infrastrukturno mrežo.
Občina omogoča in podpira razvoj gospodarstva z ohranjanjem in urejanjem štirih lokacij industrijskih con in posredno z ugodnimi dolgoročnimi investicijskimi in kratkoročnimi premostitvenimi posojili po subvencionirani obrestni meri. Občina nadaljuje s komunalnim opremljanjem industrijskih con in manjših industrijskih območij v Jurjevici in Prigorici (v okviru komunalnega opremljanja naselja).
Za občino so sprejemljive industrijske panoge, ki ne bodo obremenjevale z onesnaženjem obstoječega pretežno čistega kmetijskega okolja in nimajo večjih emisij voda ali večjih količin odpadnih voda kot stranskega produkta opravljanja dejavnosti.
Glavne industrijske dejavnosti občine so vezane na lesnopredelovalno industrijo, industrijo stavbnega pohištva, gradbeno in kovinskopredelovalno industrijo.
Občina ima poleg že uveljavljenih panog še dodatne razvojne rezerve v ustrezni živilsko predelovalni industriji, ki bi omogočila predelavo v občini pridelanega kvalitetnega kmetijskega pridelka, vendar je ta industrijska panoga večinoma vezana na večje onesnaževanje voda, kar bi obremenilo že tako občutljivo ravnovesje kraških vodotokov.
3.4.5 Drobno gospodarstvo in obrt
Razvojne možnosti drobnega gospodarstva bodo tudi v bodoče odvisne od splošne gospodarske politike. Zavedajoč se tega, da je politika razvoja zasebnega sektorja in obrti dokaj avtonomna (vezana na občino in regijo), je toliko bolj pomembno, da zastavimo ustrezno strategijo.
Pomen proizvodne obrti bo zlasti v dopolnjevanju serijske in masovne proizvodnje, uvajanje novih proizvodov na osnovi fleksibilne proizvodnje ter ustrezne lokacije sredstev za proizvodnjo in zaposlovanje. Proizvodna obrt in drobno gospodarstvo se bosta razvijala v Ribnici in tudi v drugih večjih naseljih v občini.
Storitvena obrt danes ne zadovoljuje potreb občanov. Posledica tega je podpora razvoju te dejavnosti, da se odpravi sedanjo neusklajenost.
Za dosego navedenih ciljev bo zato potrebno:
– nadaljevati z usmerjanjem drobnih storitvenih obrtnih dejavnosti v starejša centralna območja naselij,
– usposobiti opuščene objekte ter za storitveno dejavnost rezervirati poslovne prostore v novih objektih ali proučiti možnosti za spremembo namembnosti uporabe prostorov v centru naselij,
– podpiranje drobnega gospodarstva z aktivnostmi področnega centra za razvoj gospodarstva,
– v skladu s pristojnostmi občine podpreti posamezne podjetnike, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo ali sodelujejo z večjimi industrijskimi podjetji kot prevzemniki manjših lokacijsko neproblematičnih faz dela,
– zagotavljanje sredstev za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva z ustanovitvijo posebnega sklada pri Obrtnem združenju Ribnica,
– zagotovitev možnosti ugodnega kreditiranja z upoštevanjem deficitarnih prioritetnih dejavnosti,
– pritegnitev tujega kapitala oziroma kapitala vračajočih se zdomcev,
– organiziranje vsestranskega pretoka informacij glede potreb industrije in drugih gospodarskih subjektov po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva ali celo pogodbenega dela na domu in
– pospeševati razvoj domače obrti v okviru centra domače obrti – suhe robe in lončarstva ter vključevati krožke za pridobitev tovrstnega znanja v vzgojno-izobraževalni proces.
V prostorskem planu Občine Ribnica so predvsem v naselju Ribnica predvidene večje površine za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. V drugih manjših naseljih, se poleg nemoteče domače obrti že uveljavljajo dejavnosti, ki so s kmetijsko popolnoma združljive in omogočajo dopolnilno zaposlenost nosilca dejavnosti in sokrajanov. Detajlna opredelitev možnosti opravljanja nekmetijske dejavnosti za manjša naselja se bo določala v prostorskih izvedbenih aktih v skladu z veljavnimi zakonskimi omejitvami, mnenjem krajanov in KS.
3.4.6 Trgovina
Kljub hitremu razvoju ostalih dejavnosti v občini je ravno trgovina zadnja začela s pokrivanjem tržnih niš, ki so nastale s pretežnim zmanjšanjem opravljanja kmetijske dejavnosti in preusmeritvijo na delo v podjetjih. Osnovna oskrba prebivalstva je urejena le v večjih naseljih – Ribnica, Dolenja vas s Prigorico in Breg pri Ribnici, kjer je kupna moč povezana s prisotnostjo delovnih mest in večjim številom prebivalcev. Manjše privatne trgovine se v manjših naseljih niso razvile ravno zaradi mobilnosti prebivalcev. Sosedska pomoč in socialni čut sokrajanov omogočajo preskrbo tudi za starejše in občane brez lastnega motornega vozila.
Občina je z nekaterimi gospodarskimi subjekti prisotna v državnem trgovskem miljeju ter se z integralnim prometom blaga vključuje v mednarodno trgovino blaga in storitev. Kar 10 gospodarskih družb se je v letu 2000 ukvarjalo poleg primarne tudi s trgovsko dejavnostjo.
Oskrba z blagom za specializirane dejavnosti – kmetijska dejavnost, gradbeni material, sanitarna keramika, rezervni deli za kmetijske delovne stroje in vsa ostala specializirana oskrba, ki ne sodi v trgovino na drobno, ni pokrita in so možnosti za pokritje prostorskih kapacitet trgovine na debelo in trgovin za zadovoljitev tovrstnega povpraševanja v obrtnih conah. Lokacija v obrtni coni omogoča vzporedno odprtje drobnega gospodarstva za izvajanje del s prodajnim blagom – zidarstvo, opravljanjem zaključnih zidarskih del, avtomehanične delavnice itd.
3.4.7 Turizem in gostinstvo
Razvoj gostinstva in turizma sta med seboj tesno povezana. Občina je s svojo sedanjo ponudbo preskromna za pritegnitev večjega števila turistov. Aktivno vključevanje in načrtovanje možnih aktivnosti za oživitev projekta Po poteh naravne in kulturne dediščine bo, ob sočasnem povečanju prenočitvenih kapacitet in ustrezne gostinske ponudbe, sčasoma prineslo rezultate. Občina ima kar nekaj zelo atraktivnih naravnih in ustvarjenih značilnosti in posebnosti, ki v majhnem območju, ki je obvladljivo tudi z nemotornimi prevoznimi sredstvi (kočijami, sanmi, kolesi itd.), omogoča dobro usklajeno ponudbo na dokaj visoki ravni. Ob sodelovanju in ustrezni vključitvi delavnic domače obrti je možno napovedati, da bo ob tržnem prodoru celotne Dolenjske regije tudi Ribnica lahko prispevala velik del turistične ponudbe.
Za samo občino je ravno tako pomembno vzdrževanje obstoječih turističnih in športnorekreacijskih objektov in območij. Ta so:
– Dane (smučišče – rekreativni zimski turizem),
– Sv. Frančišek – (skakalnica – rekreativni zimski turizem in športna dejavnost),
– Grmada – planinski dom – rekreativni turizem,
– Francetova jama – rekreativni turizem,
– Sv. Ana – rekreativni turizem in učna gozdna pot (izobraževanje),
– naravne znamenitosti in kulturna dediščina,
– ribiška dejavnostjo s ponudbo ob Ribiškem domu,
– lovska dejavnost s ponudbo v lovskih domovih,
– mestno jedro Ribnice z muzejem domačih obrti ter grajskim kompleksom in
– drugo.
Šele z ustvarjanjem splošnih pogojev dobre in prepoznavne turistične ponudbe se bo postopoma izletniški in tranzitni turizem začel spreminjati v stacionarni turizem, ki pa je dohodkovno bolj privlačen.
Turizem in gostinstvo bomo usmerjali in podpirali predvsem v smereh:
– izgradnja nočitvenih kapacitet hotelskega tipa za tranzitne goste in poslovne partnerje,
– izgradnja ali preureditev objektov v apartmaje v privlačnih naravnih in kulturnih območjih,
– uvajanje kmečkega turizma na turistično privlačnih kmetijah v hribovitih območjih,
– postopoma dograditi in izboljšati kapacitete športnorekreacijskih objektov (pr. plavalni bazen v Ribnici),
– negovati in še popestriti tradicijo Ribniškega sejma,
– izboljšati ponudbo v obstoječih lokalih ter z olajšavami vzpodbuditi gostilne, ki nudijo toplo hrano, tudi na važnejših prometnih križiščih izven naselij,
– povečati privlačnost mesta Ribnica z ureditvijo mestnega parka idr.
3.5 Strategija razvoja gospodarske infrastukture
3.5.1 Energetika
Za dolgoročni gospodarski razvoj občine Ribnica bo nemotena preskrba z energetskimi surovinami in energijo eden temeljnih razvojnih dejavnikov. Zato bo zagotavljanje zadostnih količin energetskih surovin in energije prednostna razvojna naloga. Glede na to, da je potrebno v občino Ribnica skoraj vso energijo pripeljati in da leži na ekološko občutljivem območju, bo potrebno graditi takšne sisteme oskrbe, ki bodo dolgoročno zagotavljali smotrno izrabo energije in hkrati prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja.
3.5.1.1 Oskrba z električno energijo
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektrodistribucijskega omrežja republike, s tem da je v občini po oceni predvidena 4,2% letna rast porabe električne energije. Osnovne naloge bodo usmerjene predvsem v zagotovitev kvalitetne oskrbe in rezervnega napajanja na visokonapetostnem nivoju, sanacijo oskrbnih razmer (rekonstrukcija in razširitev omrežja) in energetske varnosti. Za zagotavljanje ustreznih pogojev bivanja za manjša naselja se predvideva oskrba z električno energijo celotnega področja občine. Občina v skladu z republiškimi obveznimi izhodišči na Ugarju predvideva zadostno prostorsko enoto za postavitev RTP 110 /20 kV z močjo 20 MVA. Vzporedno z izgradnjo transformatorske postaje je predvideno 20 kV zaprto stikališče.
Predvidena novogradnja ali obnova visokonapetostnega omrežja bo obsegala dela na pr. 15 km daljnovodov in kablovodov ter izgradnjo pr. 14 novih TP – transformatorskih postaj 20/04 kV.
Na medobčinskem nivoju se predvideva izgradnja 20 kV daljnovoda proti občini Dobrepolje. Poleg že navedenih investicij bo elektrogospodarstvo gradilo ustrezno elektroprenosno omrežje v skladu s potrebami individualne ali družbene gradnje in gradnje za opremo območij, ki se urejajo z ZN.
3.5.1.2 Oskrba s toplotno energijo in plinom
V dolgoročnem planskem obdobju so že začrtane smeri organizirane toplotne oskrbe. Sorazmerno velika rast naselja Ribnica v letih 1985 do 1990 in hitri razvoj industrijskih obratov v mestnem naselju sta pogojevala načrtovanje in izgradnjo centralne kotlovnice. Obstoječa kotlovnica v območju Inlesa Ribnica ne pokriva vseh možnosti racionalnega razvoda toplovoda. V zvezi z izgradnjo nove centralne kotlovnice in z njo povezano toplifikacijo pretežnega dela naselja Ribnica bo v srednjeročnem planu potrebno opredeliti dejansko lokacijo predvidenega objekta, možnost povezave z obstoječimi toplovodi ter opredeliti vrsto energetskega vira. Z ozirom na predvideno izgradnjo tranzitnega plinovoda Koper – Novo mesto – meja s Hrvaško morajo porabniki energije proučiti tudi možnosti oskrbe s plinom. Idejna trasa magistralnega plinovoda poteka v smeri V-Z severno od Sodražice in Ribnice ter po drugi varianti južno od naselja Ribnica, mimo Nemške vasi (končna trasa bo obvezno izhodišče RS).
3.5.2 Promet in zveze
3.5.2.1 Prometno omrežje
Osnovna naloga prometnega omrežja je zagotoviti varen in hiter pretok blaga in ljudi. Občina poleg večjih investicij v izgradnjo cestnega omrežja predvideva tudi ureditev prometa v naseljih predvsem za varno odvijanje motornega in mirnega prometa (pešcev in kolesarjev). V Občini Ribnica se predvideva dokončanje povezave vseh naselij z ustrezno urejeno prometno komunikacijo – lokalno ali javno cesto.
3.5.2.2 Železniško omrežje
Občina in z njo gospodarski subjekti uporabljajo obstoječo železniško progo za tovorni promet. Možnosti tranzita so bile v preteklosti in tudi sedaj uporabljane za transport predvsem gozdarskega sektorja in tranzitne trgovine. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske, ekološke in druge prednosti pričajo o umestnosti ponovne uvedbe potniškega prometa na relaciji Ljubljana – Ribnica in Ribnica – Kočevje. S predvideno usposobitvijo in rekonstrukcijo proge za potniški promet bi se del prevoza usmeril na železnico, kar bi zahtevalo izredno usklajeno funkcioniranje lokalnega avtobusnega prometa in železnice.
Občine, preko katerih je speljana proga do Ljubljane, so se skupno lotile razmišljanja o smiselnosti, da bi ponovno uvedli potniški promet na tej relaciji.
3.5.2.3 Cestno omrežje
Na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah bomo v prvi vrsti zagotavljali normalne pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje, obnavljanje in varstvo cest kot pogoj za uspešno funkcioniranje gospodarstva in zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu.
Pri razvoju cestnega omrežja bomo sodelovali ali samostojno izvajali naslednje prednostne naloge:
– rekonstrukcija regionalne ceste Žlebič – Sodražica,
– izgradnja glavne ceste G2-106 kot obvoznice mestnega naselja Ribnica,
– rekonstrukcija lokalnih cest na posameznih odsekih v Slemenih,
– novogradnja obvozne ceste za naselje Jurjevica,
– novogradnja obvozne ceste za naselje Kot,
– varovanje koridorja za obvozno cesto od Opekarske in Podgorske do Ceste na Ugar in Ulice talcev,
– rekonstrukcija regionalne ceste – odcep za Sušje,
– izgradnja krajevne – javne ceste Sušje – Dolge njive,
– ekspropriacije na nekaterih javnih cestah – potreba po dograditvi za izgradnjo cestišča in zadostitev tehničnim pogojem varnega prometa in
– izgradnja dvonamenskih tranzitnih in gozdnih cest za izkoriščanje pridobivalnih območij mineralnih surovin.
Za osrednje prometno vozlišče javnega potniškega prometa občine, ki je v občinskem središču, se je določila lokacija v centru naselja. Določil se je obseg objektov za potrebe delavcev v potniškem prometu in potnikov.
Pomembna naloga dolgoročnega plana v prometnem sektorju je tudi gradnja lokalne obvoznice, ki bi predvidoma potekala ob vznožju Male gore od Žlebiča do naselja Hrovača. Obvoznica bi mestno naselje Ribnico in ostala naselja ob glavni cesti razbremenila intenzivnega tranzitnega prometa.
3.5.2.4 Javni promet
Celoten prevoz potnikov, delovnih migrantov in šolarjev se opravlja z avtobusi. V dolgoročnem obdobju so predvidene naslednje usmeritve razvoja javnega prometa:
– preusmeritev precejšnjega dela dnevne migracije na železnico,
– uskladitev voznih redov cestnih prevoznikov z železniškimi,
– uskladitev voznega reda z zahtevami in potrebami delovnih ljudi in občanov območij, kjer je promet še zelo redek ter uveljavljanje javnega prometa, kjer tega še ni,
– upoštevanje kombinacije osebnega in javnega prometa in zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest v bližini avtobusne ali železniške postaje in križišč regionalne in glavne ceste,
– ureditev železniških postaj, avtobusnih postajališč v naseljih ter pokritih avtobusnih postajališč ob prometnicah z ustreznimi izogibališči.
3.5.2.5 Integralni promet
Sistem integralnega transporta bo deloval racionalno ob usklajeni prostorski razmestitvi prometno-blagovno-transportnih središč za agregiranje in distribucijo pošiljk ter za pravilno spravilo voznega parka – ustrezna parkirišča s spremljajočimi dejavnostmi za zagotovitev pogojev, da se pridobi licenca za prevoz v mednarodnem prometu.
Dolgoročno se v občini predvideva razvoj integralnega transporta blaga z različnimi prevoznimi sredstvi. Ta zahteva poleg kontejnerskega skladiščnega prostora tudi izgradnjo ustreznega terminala, ki bo prostorsko ustrezal skupnim količinam predvidenega skladiščenja blaga (blaga, ki ga občina uvozi za lastne potrebe ali ustvari ribniško gospodarstvo). Njegova lokacija bo določena s prometno ureditvenimi dokumenti.
Občina za parkirišča integralnega prometa predvideva poleg obstoječih tovarniških prostorov – obstoječih ograjenih parkirišč – še ureditev več manjših privatnih lokacij, kjer bodo lastniki lahko opravljali servisna dela na svojem voznem parku oziroma oddali del parkirnih mest v najem.
3.5.2.6 PTT omrežje
Sodobna družba potrebuje za nemoten razvoj in delovanje sodobno grajen sistem za telekomunikacije in zveze. Naraščanje potreb po PTT storitvah, dvig kakovosti in vse zahtevnejše oblike medsebojnega komuniciranja zahtevajo avtomatizacijo procesa dela in uvajanje novih zahtevnejših storitev.
Za zagotovitev nujnega razvoja možnosti, ki jih ponuja izgradnja sodobnega celovitega PTT – sistema, bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– zagotovitev PTT – prometu (dejavnosti posebnega družbenega pomena) podporo pri razvoju,
– postopno zagotoviti ekonomsko raven cen storitev, ki morajo pokrivati enostavno in razširjeno produkcijo,
– izenačiti kreditne pogoje in ugodnosti, ki veljajo za druge infrastrukturne dejavnosti,
– pri razvoju PTT – storitev mora biti dan enak poudarek povečanju zmogljivosti v območjih najbolj intenzivnega razvoja in na zagotovitvi predvsem telefona vsem naseljem, zaselkom in osamljenim kmetijam.
V obdobju do leta 2000 so v občini planirani naslednji programi za izboljšanje PTT – omrežja in storitev:
– izgradnja novega PTT – objekta v Ribnici,
– izgradnja nove ATC v Sušju,
– povečanje kapacitet ATC v Ribnici in Dolenji vasi,
– povečanje naročniško kabelskega TT – omrežja,
– gradnja medkrajevnih telefonskih govorilnic v skladu s potrebami in cilji.
Povečanje kapacitet ATC v Ribnici, Dolenji vasi in Sušju je prikazano v tabeli:
--------------------------------------------------------------------
Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC
1985 000
--------------------------------------------------------------------
KATC Ribnica 900 4000
KATC Dolenja vas 200 600
KATC Sušje – 600
--------------------------------------------------------------------
1100 5200
--------------------------------------------------------------------
Iz tabele je razvidno, da se do leta 2000 predvideva na območju občine Ribnica 5 končnih avtomatskih postaj telefonskih central s kapaciteto 5200 priključkov.
Program razvoja PTT predvideva skladno z večanjem kapacitete priključkov v ATC tudi povečanje obstoječega naročniškega kabelskega TT – omrežja oziroma izgradnjo novega.
Naročniško kabelsko TT omrežje v kmp (km pari):
--------------------------------------------------------------------
Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC
1985 000
--------------------------------------------------------------------
Ribnica 2980 3911,6
Dolenja vas 111,2 836
Sušje 98,6 660,2
--------------------------------------------------------------------
3189,8 5407,8
--------------------------------------------------------------------
Tabela prikazuje stanje kabelskega TT – omrežja leta 1985 ter njegovo predvideno povečanje do leta 2000. Izdelana je na osnovi predvidenega razvoja porasta prebivalstva od 1985 do 2000, razvoja industrije in drugih dejavnosti.
Program razvoja AOMS (avtomatska omrežna skupina) Ljubljana podaja smernice za modernizacijo TT – omrežja od leta 1985 do 2015. Uvedba sodobne digitalne tehnologije naj bi omogočila postopno gradnjo integralnega telekomunikacijskega sistema, s katerim naj bi bila poleg telefonije dana tudi možnost prenosa ostalih informacij. Z izgradnjo ustreznega telekomunikacijskega omrežje se odpirajo možnosti za opravljanje določenih zvrsti dela na domu tudi v oddaljenih krajih občine.
3.5.3 Vodno gospodarstvo
Pri vseh posegih v območja vodotokov, ki so opredeljeni kot naravna dediščina, je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje narave. Soglasje se izda, kolikor so posegi v skladu z usmeritvami, stališči in pogoji, ki so predpisani na podlagi naravovarstvenih smernic.
Po zaključeni izgradnji suhega zadrževalnika v Prigorici so osnovne naloge na področju varstva pred škodljivimi delovanjem voda:
– ureditev vodnega režima Rakitniščice z Obrhom (ta problem bo potrebno reševati skupno z Občino Kočevje),
– sprejemljiva sonaravna regulacija dela potoka Bistrice med Sodražico in Ribnico na nekaterih odsekih (200-letne vode) (do sedaj je nereguliran odsek vodotoka v dolžini 8 km),
– sprejemljiva sonaravna regulacija odsekov potoka Bistrice pod Ribnico do požiralnikov v Goriči vasi (skupna dolžina pr. 1 km),
– sonaravna regulacija potoka Tržiščica od Žlebiča do izliva v Tentero v dolžini 2 km,
– večja vzdrževalna dela na potoku Sajevec nad pretočnim kanalom v dolžini 2 km in
– ureditev in vzdrževanje propustnosti požiralnikov na Tržiščici, Bistrici, Ribnici in Rakitniščici.
Poleg navedenih investicijskih del so za varstvo pred škodljivim delovanjem voda najpomembnejša redna vzdrževalna in druga dela (zakonodaja, pravilniki in občinski odloki o urejanju voda).
Sredstva za vodnogospodarske ureditve s pristojnega ministrstva za varstvo narave se bodo koristila le za financiranje rednih vzdrževalnih del na vodotokih, za intervencije na vodotokih in pomembnih vodnogospodarskih objektih (na območju občine je to suhi zadrževalnik Prigorica) in v primeru škode zaradi visokih voda oziroma zaradi dotrajanosti VG – objektov. Kolikor bodo Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) dodeljena tudi sredstva za raziskavo in zaščito novih virov pitne vode, natančneje za pomembnejše projekte za objekte iz sfere vodooskrbe in čiščenje voda, bo vodno gospodarstvo sodelovalo tudi pri programiranju in pripravi tehnične dokumentacije za te objekte.
Za zagotovitev zadostne količine pitne vode se Občina ravna po Odloku o varstvu virov pitne vode na območju občine Ribnica. Izvajali bomo obnove primarnih vodovodov ter manjših vodovodov in zamenjavo azbestnih cevi. Nadaljevali bomo z izdelavo študij, ki so potrebne za določitve novih oziroma zavarovanje že obstoječih evidentiranih potencialnih območij varstva vodnih virov tudi za manjše lokalne vodotoke.
Zaradi izrazito kraškega terena pretežnega dela občine je varstvo kvalitete vode izredno pomembno. Predvidena so dela za načrtovanje in izgradnjo novih ČN.
Hkrati z izvedbo nujnih regulacijskih del na posameznih odsekih potoka Bistrice, Obrha, Sajevca in Tržiščice bomo izvajali hidromelioracije v skladu z varstvom naravnih vrednot na primernih območjih kmetijskih zemljišč. S kmetijskega vidika je za hidromelioracijo ustreznih približno 500 ha kmetijskih zemljišč. Večina teh in ostala kmetijska zemljišča na poplavnih ravnicah pa so že tradicionalno hidromeliorirana – osuševana z obstoječimi odvodnimi jarki. Vzdrževanje teh melioracijskih sistemov bo v domeni Ministrstva za kmetijstvo.
3.5.4 Komunalna dejavnost
Čeprav smo v Občini Ribnica v preteklem obdobju vlagali znatna sredstva za razvoj komunalne infrastrukture, so še ostala manjša območje, kjer objekti ne dosegajo običajnega standarda predvsem prometne ureditve in komunalne oskrbe. Komunalno opremljanje večjih poselitvenih enot, ki se urejajo s PIN, bo tudi v bodoče večji del bremena komunalnega gospodarstva.
Cene komunalnih storitev morajo v bodoče pokrivati potrebe enostavne reprodukcije komunalnega gospodarstva. Učinkovito zajemanje rente, predvsem pa dolgoročno kreditiranje investicij, mora zagotoviti hitrejše vlaganje v razširjeno reprodukcijo komunalnega gospodarstva.
Dolgoročne usmeritve in cilji komunalnega gospodarstva na območju Občine Ribnica obsegajo:
– zagotovitev zadostnih količin kvalitetne pitne vode (za prebivalstvo in živinorejo),
– izgradnjo kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav,
– odvoz in izgradnjo ustrezne deponije odpadkov in
– urejanje stavbnih zemljišč.
Kljub temu, da je območje občine sorazmerno bogato z izviri čiste vode, je oskrba nekaterih naselij tako po kvaliteti kot po količini nezadostna. Za razrešitev problema vodooskrbe bomo:
– nadaljevali z začetimi raziskavami pri iskanju novih vodnih virov ter tudi manjša naselja z lokalnimi vodovodi vključevali v osnovni primarni vodovodni sistem občine,
– nadaljevali z obnovo dotrajanih vodnih sistemov zlasti tam, kjer so izgube vode največje, dokončali uvajanje rednega vzdrževanja in izvajanja kontrole kvalitete vode v vseh večjih lokalnih vodovodih, kar pomeni, da mora biti upravljanje vseh objektov in naprav usklajeno z odloki o javnih gospodarskih službah v Občini Ribnica.
Za nekatera naselja v občini je zgrajena kanalizacija za odvajanje meteorne vode. Z izjemo dela naselja Ribnica v občini ni zgrajenega fekalnega kanalizacijskega sistema ali ta še ni dokončan – nima končne dispozicije odpadnih voda v ČN, zato bomo:
– dogradili kanalizacijsko mrežo in razširili ČN v Ribnici,
– dogradili kanalizacijsko mrežo za naselja Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas, vključno z novo ČN,
– zgradili kanalizacijsko omrežje in ČN za vasi Breže, Jurjevico, Sajevec in Kot,
– zgradili kanalizacijsko omrežje in ČN za ostala večja naselja občine Ribnica in
– stroške sistemov zbiranja in čiščenja odpadnih voda bodo prevzemali uporabniki.
V občini bomo še nadalje odvažali komunalne odpadke in bdeli nad ustreznim ravnanjem z drugimi industrijskimi, posebnimi in nevarnimi odpadki v skladu z veljavnimi tozadevnimi navodili in določili odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica. Za odlaganje komunalnih odpadkov bomo začasno preuredili in opremili obstoječe odlagališče v Mali gori pri Francetovi jami. Po izgradnji skupnega odlagališča komunalnih odpadkov za občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Kočevje, v kateri bo navedeno odlagališče locirano, bomo odlagališče v Mali gori zaprli in sanirali. Postopoma bomo sanirali tudi vsa divja odlagališča v občini. Novo predvideno odlagališče bomo načrtovali tako, da se bo nanj lahko odlagalo mulj iz komunalnih čistilnih naprav.
Pri zbiranju in ravnanju s posebnimi odpadki se občina vključuje v regionalni sistem.
Pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč je pogoj za uresničevanje urbanistične in poselitvene politike, zato bomo dokončali ali začeli z izvajanjem:
– za potrebe individualne stanovanjske gradnje bomo komunalno opremili približno 300 lokacij v okviru ZN v Ribnici in ZN v Dolenji vasi,
– za gradnjo manjšega števila stanovanjskih enot za potrebe družbene stanovanjske gradnje bomo pridobili in uredili zemljišča predvsem v naseljih Ribnica in Dolenja vas,
– izvedli razširitev mesta Ribnice s povečanjem parkovnih površin za Marofom z UN,
– izvedli nujne razširitve pokopališč z izgradnjo manjkajočih objektov mrliških vežic in ustreznih parkirnih prostorov za naselja Ribnica, Velike Poljane, Sveti Gregor, Dolenja vas in Jurjevica.
Na območju Občine Ribnica je večje število manjših opustelih kamnolomov in peskokopov lokalnega značaja, ki se večinoma samosanirajo z zaraščanjem. Nekatere kamnolome bomo sanirali – urbanizirali in jih namenili za potrebe proizvodne dejavnosti ali jih namenili za drugo ustrezno rabo. Za večja pridobivalna območja delujočih površinskih kopov, se bo pripravila oziroma od koncesionarja zahtevala ustrezna dokumetnacija za eksploatacijo in končno sanacijo.
Na območju občine Ribnica je perspektivna lokacija Petračev laz, ki je ustrezna zaradi velikosti in možnosti postavitve separacije. Z usmerjanjem komunalne dejavnosti – načrtovanjem ustrezne prometnice in po isti trasi potekajoče ostale infrastrukture – bomo ustvarili pogoje, da se bo ob zaprtju ostalih delujočih kamnolomov in peskokopov lahko začelo usklajeno izkoriščanje dolomitnih mineralnih surovin.
3.5.5 Stanovanjsko gospodarstvo
Na podlagi potreb po stanovanjih, ki jih narekuje bodoči demografski razvoj, zamenjavi dotrajanega stanovanjskega fonda in izboljšanju stanovanjskega standarda bo v občini v planskem obdobju po 1999 še vedno prostih zazidljivih kapacitet za 76 stanovanjskih enot socialne ali profitne gradnje in celotno območje ZN Hrastje ter ZN Mali Humec. Znaten del sredstev občine je namenjen obnovi infrastrukture v območju starega mestnega jedra in revitalizaciji objektov.
Za izpolnitev načrtovanih posegov v prostor v zazidalnih načrtih občina izvaja investicijska dela v izgradnji in načrtovanju infrastrukture, projektni dokumentaciji za vzporedne objekte prometne, komunalne in družbene infrastrukture, ki je nujna za pripravo stavbnega zemljišča za izvajanja individualnih gradenj.
Občina v dokumentih, ki urejajo in določajo oblikovalske kriterije in pogoje poseganja v prostor, določa za posamezne lokacije uporabo značilne tipologije. Stroga merila oblikovanja stavbnega fonda se odražajo na obnovljenem starem jedru naselja Ribnica – Urbanistični spomenik, na ohranjenih prečnih svetlih profilih vaških cest v vaseh in na ohranjenih vedutah kmetijskih naselij. Občina bo tudi v bodoče skrbela za prepoznavnost mesta z bogato sanirano urbano dediščino, za varovanje in dograjevanje zelenih površin v korist krajanov mesta Ribnice in z ohranjanjem kvalitetnih urbanih motivov v ostalih naseljih, z oživljanjem in sodelovanjem pri obnovi, ki zagotavlja hkrati kvalitetno življenjsko okolje in bivanjski standard.
Ob prenavljanju starejših predelov urbanega tkiva oziroma objektov bo občina skrbela za to, da se kvalitetno grajeni predeli ali objekti prenove in se jih nameni za stanovanja ali drugo ustrezno dejavnost, ki je združljiva s primarno namembnostjo območja.
3.6 Strategija razvoja družbenih dejavnosti
Razvitost družbenih dejavnosti se bo odražala v obsegu storitev glede na potrebe uporabnikov in materialnih zmožnosti ter v kakovosti, ki bo odvisna od načina zadovoljevanja skupnih potreb prebivalstva.
V naslednjih obdobjih zaradi predvidenega zmanjšanja števila prebivalcev lahko pričakujemo relativno manjša vlaganja v nove objekte družbenega standarda, povečevala pa se bodo sredstva za vzdrževanje teh objektov in vlaganje v opremo. Novogradnje bodo na površinah, predvidenih za družbeno usmerjeno gradnjo, na območju Gorenjske ceste v Ribnici.
Ne glede na pričakovane manjše investicije bo potrebno v zaostrenih pogojih gospodarjenja prestrukturirati obseg, vrste in način zadovoljevanja skupnih družbenih in osebnih potreb. Na sam razvoj družbenih dejavnosti bodo poleg samih materialnih možnosti v veliki meri vplivale tudi spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja posameznih dejavnosti, kakor tudi večja ali manjša skrb za posamezno področje družbenega standarda.
Predvideni posegi za dograditev oziroma razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od sredstev občine in pristojnih ministrstev.
3.6.1 Vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Upoštevajoč dejstvo, da sta vzgoja in izobraževanje dejavnosti, ki imata izrazito dolgoročne učinke, bomo reševanju teh vprašanj posvetili posebno pozornost.
Za izboljšanje pogojev in posodobitev predvidevamo:
– celotno prenovo vrtca v Ribnici – prenovitvena dela in ureditev ustreznih parkirišč,
– še nadalje bomo razvijali programe za tiste otroke nad tretjim letom starosti, ki niso vključeni v VVZ, da bodo tudi oni deležni znanj iz učnega programa vrtca;
– nujno bo potrebno odpreti romski oddelek in
– nujno bo odpreti oddelek za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
3.6.2 Osnovno šolstvo
V Občini Ribnica se osnovnošolska dejavnost opravlja v OŠ Ribnica, podružnični šoli Dolenja vas 1-4 in Sušju 1-4. Učenci s Slemen obiskujejo podružnično šolo OŠ Sodražica pri Svetem Gregorju 1-4.
Za vse šolske objekte predvidevamo opremljenost s športnimi igrišči in ustrezno urejeno okolico šol.
Pri razvoju osnovnega šolstva v Občini Ribnica bomo še nadalje izvajali obstoječe prevoze otrok od domačega kraja do šole in upoštevali naslednje usmeritve:
– postopno bomo zagotovili enoten standard vsem učencem v Občini Ribnica,
– dogradili bomo športne objekte za potrebe šole v Dolenji vasi,
– adaptirali bomo nekatere problematične dele šolskih objektov na šoli v Dolenji vasi (športna dvorana in kuhinja in zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva na fasadi) in
– šole bomo opremili z dodatnimi učnimi pripomočki, učili in kabineti;
– prilagoditev prostorskih pogojev za potrebe devetletke,
– ureditev dvigala za prevoz oseb (učencev z zdravstvenimi težavami) in
– zaposlitev mobilnega specializiranega pedagoga za pomoč otrokom z motnjami v razvoju.
3.6.3 Glasbeno izobraževanje
Glasbena šola bo imela tudi v bodoče pomembno mesto interesnega izobraževanja mladih, zato bo potrebno poskrbeti za ustrezne kadre in prostore in jo razširiti tudi na področja sosednjih občin Sodražice in Loškega Potoka.
3.6.4 Kultura
Na področju kulture je občina do sedaj zgledno vzdrževala objekte kulturne dediščine in mesto prilagajala ohranjanju vsebin naravne in kulturne dediščine. Revitalizacija kulturnega spomenika mestnega jedra Ribnice in organizirana dejavnost sta ponesli spoznanja o njenih kulturnih vrednotah širom po Sloveniji.
Za izboljšanje kulturne ponudbe občina v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo predvideva naslednje posege v prostor:
– gradnjo kulturnega objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof,
– rekonstrukcijo in vzdrževanje Miklove hiše – knjižnica in
– sanacijska dela in vzdrževanje kulturne dediščine naselja Pugled.
3.6.5 Telesna kultura in rekreacija
Na področju telesne kulture je v občini že sedaj večje število objektov namenjenih telesni kulturni dejavnosti. Občina bo skrbela predvsem za vzdrževanje vseh objektov ter za njihovo racionalno rabo. V skladu z realnimi možnostmi v strokovnem in finančnem smislu bo še nadalje skrbela za nekatere prostovoljne aktivnosti v športni dejavnosti.
Od tekmovalnih športov bomo razvijali tiste, ki že imajo tradicijo, glede na razpoložljive športne objekte pa se bodo podprle aktivnosti za razvoj novih športnih zvrsti.
Za povečanje števila športnih objektov in naselij, ki te objekte (manjša odprta tlakovana igrišča) imajo, se predvidevajo naslednja investicijska vlaganja (delno v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport):
– dograditev športne dvorane in bazena v Ribnici,
– zimski šport – skakalnica pod Sv. Frančiškom,
– zimski športni objekt – vlečnica na rek. coni smučišča – Dane,
– izgradnja na območju stadiona Ribnica,
– izgradnja športnega igrišča – Sv. Gregor, Jurjevica, Goriča vas, Namška vas, Rakitnica in
– izgradnja športnih in otroških igrišč ob OŠ v Dolenji vasi.
– Za povečanje rekreacijskih potencialov občine pa je že oblikovanih nekaj enot:
– kolesarka pot za gorska kolesa,
– konjeniški šport na Ugarju,
– obora za gojitev divjadi v Otavicah,
– planinski dom na Grmadi in
– ribiški dom v Zalužju itd.
Po novih predlogih občine in načrtovanih predlogih privatnega sektorja se ob soglasju občine predvideva:
– oživitev starega gradu nad Ortnekom in konjeniške in turistične dejavnosti v Ortneku,
– ureditev novega bajerja ob Ribiškem domu,
– ureditev novega mestnega parka in otroških igrišč v Ribnici in
– dolgoročno priključitev stadiona v coni C6 v intenzivno rabo šole in športnih društev občine.
3.6.6 Zdravstveno varstvo
Pri razvoju zdravstvene dejavnosti bo tudi v prihodnjem obdobju imela prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki bo prevzela nekatera opravila bolnišnične in specialistične dejavnosti do optimalnega razmerja vseh teh dejavnosti. S preventivno dejavnostjo in s krepitvijo zdravljenja in nege bolnikov na domu bomo postopoma zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja.
Zdravstveno dejavnost na področju Občine Ribnica pokriva javni zavod Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica. Dejavnost se izvaja v zdravstvenem domu in zdravstvenih postajah v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki na podlagi koncesij opravljajo javno službo. Predvidene investicije občine in Ministrstva za zdravje so namenjene izboljšanju raziskovalne in nujne medicinske opreme zdravstvenega doma. Del zdravstvenih dejavnosti je tudi lekarniška dejavnost, ki jo na področju Občine Ribnica izvaja javni zavod Lekarna Ribnica.
3.6.7 Socialno skrbstvo
Izhajajoč iz sedanjega socialnega stanja prebivalstva in upoštevajoč naraščanje potreb po socialno varstvenih storitvah bo potrebno v prihajajočem obdobju posebno skrb posvetiti naslednjim programom:
– krepitvi preventivnih oblik dela,
– organizaciji socialnih služb in pritegnitvi strokovnjakov v delo socialnih služb, razvijanju prostovoljnih oblik dela, pritegnitvi humanitarnih organizacij, KS in občanov,
– zagotavljanju zdravstvenega varstva ostarelih občanov, razvijanje pomoči in nege na domu,
– vključitvi vseh otrok in mladostnikov, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju, v zavode za usposabljanje,
– drugim oblikam socialno-skrbstvenih storitev in pomoči (preprečevanje alkoholizma, uživanja drog in kajenja, svetovanje ob razvezah, postpenalne pomoči, usklajevanje rejnin, urejanje skrbništva itd.),
– podpora rep. projektu izgradnje doma za ostarele in
– podpora rep. projektu izgradnje kapacitet za dnevno in domsko varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
3.6.8 Raziskovalna dejavnost
Občina bo v bodoče s sofinanciranjem najaktualnejših raziskovalnih nalog spodbujala raziskovalno delo, predvsem pa raziskave s področja prednostnih dejavnosti: vodooskrbe, varčevanja z energijo, ogrevanje, nadomeščanje uvoženih repromaterialov z domačimi itd. Posebno pozornost bo namenila raziskovalcem v osnovnih šolah.
3.6.9 Informacijski sistem
Nadaljevali bomo z izdajanjem občinskega glasila kot sestavnega dela informiranja občanov o vseh ključnih in zanimivih dogajanjih v občini. Dograjevali bomo sistem informiranja tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, urejanje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega in finančnega sistema, sinhronizirano. Za poenoteno delovanje se bomo na področju predvidenih povezovalnih institucij dogovarjali za izbiro enotne kompatibilne programske opreme.
Hkrati z razvojem radijskega, televizijskega in PTT – sistema se bomo zavzemali za posodobitev in razširitev teh sistemov z dograditvami kabelskega omrežja, satelitske televizijske mreže, digitalne telefonije in podobno.
3.6.10 Požarno varstvo
Občina je za potrebe požarnega varstva že zgradila potrebne objekte za hrambo opreme in vozil. Predvideva še dograjevanje funkcionalnih površin za vzgojo mladih gasilcev ter čiščenje in vzdrževanje gasilske opreme in druge opreme civilne zaščite.
Investicijska sredstva se bodo namenjala predvsem za zagotovitev zadostne količine požarne vode za vsa naselja občine. Za nekatera se predvideva izgradnja primarnega vodovoda, za oddaljenejša naselja in naselja, v katerih zaradi zagotavljanja kvalitete vode ni ustrezne napeljave vodovoda večjega prečnega profila, se bo predvidela izgradnja ustreznega vodnega – požarnega bazena.
4. ZASNOVA IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA POSELITVE, VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOLJA
4.1 Zasnova krajinskega urejanja
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Ribnica opredeljujemo za območja izven ureditvenih območij naselij, kjer je v Smernicah za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine opažena in evidentirana večja gostota kvalitet naravnega okolja ali kulturne krajine kot posledica ekološko osveščenega poseganja, nadaljevanje takšnega ravnanje in s tem zagotavljamo, da se očitne kvalitete v prostoru optimalno ohranjajo ali celo nadgrajujejo pri bodočih poseganjih v prostor.
V strokovnem gradivu – Smernicah pristojnega regijskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine – so navedeni tudi varstveni režimi in ukrepi, ki so nujni v postopkih pridobivanja soglasij za posege v varovana območja.
Z namenom, da se v prostoru ohranja sedanja razmejitev na naselitveno os občine ob glavnih vodotokih, kmetijsko zaledje do podnožja obrobnih gozdnih predelov in majhna gostota poselitev na področju Slemen, se usmerja poselitev v skladu z obveznimi izhodišči RS v večja naselja. S takšno usmeritvijo se bo ohranjala specifična identiteta prostora, ki izvira iz zgodovinsko in ekonomsko pogojenih gibanj prebivalcev občine. Prostor sam je ob koncentraciji negativnih vplivov na prostorsko omejeno območje laže urejati in z manjšimi vlaganji se ohranja ekološka neoporečnost in ambientalna razpoznavnost posamezne krajinske enote. Ohranjanje kulturno krajinskih vrednot prostora je z do sedaj uveljavljenim odgovornim ravnanjem tako kmetijskega kot gospodarskega sektorja in politike poselitve tudi v bodoče garant za racionalno vzdrževanje okolja.
Kmetijstvo in gozdarstvo sta dejavnosti, ki zavzemata pretežni del prostora. Zato bomo pri načrtovanju razvoja v območjih izven ureditvenih območij naselij posebno skrb posvečali krajinsko-ekološko pretehtanim oblikam eventualnega intenziviranja agrarne in gozdarske proizvodnje. Pri vseh predvidenih posegih v prostor moramo dajati prednost naravnim sistemom rešitev pred izrazito enostranskimi in tehnološko usmerjenimi, ki povsem degradirajo prostor.
V Občini Ribnica so prisotni trije krajinski vzorci, ki se po družbeni in ekonomski vsebini prepletajo z vsebinami naravnih dobrin. Vse tri enote sestavljajo enovit, homogen in jasno razpoznaven preplet gibanj in pretokov različnih naravnih in ustvarjenih resursov, kar jasno izraža potrebo povezanosti zaradi soodvisnosti.
Pri razvoju in širjenju obstoječih urbanih enot bomo poudarjali pomen ohranjanja kmetijske dejavnosti kot vzdrževalca kulturne krajine in najboljša kmetijska zemljišča kot proizvodni potencial. Z izgradnjo energetske, komunalne in prometne infrastrukture podpiramo oživljanje odmaknjenih obstoječih urbanih območij in ustvarjamo pogoje, da bi se zaradi povečane mobilnosti prebivalstva in boljše prometne povezanosti zmanjšalo število demografsko ogroženih naselij.
V lokalnih središčih izvajamo kompleksno gradnjo v območjih ZN, ki bo glede na demografska predvidevanja zadoščala tudi za obdobje naslednjih dvajsetih let. Ker je trend upadanja števila prebivalcev (ne pa tudi števila gospodinjstev) opazen za skoraj vsa naselja, se v prehodnem obdobju z racionalno širitvijo poselitve lahko izognemo neustreznim širitvam in povečanjem stroškov komunalnega opremljanja, in raje izboljšamo bivanjske pogoje z urejenimi javnimi površinami in politiko prenove obstoječega stavbnega fonda ali zgostitvijo pozidave z manjšimi stanovanjskimi enotami.
Pri usmerjanju razvoja v prostoru in varstvu krajine moramo upoštevati tip krajine z vsemi značilnostmi, kot so primarna proizvodnja in oblika obstoječih funkcionalnih območij posameznih zaselkov, in jo obravnavati kot rezultanto geoloških, pedoloških, klimatskih, reliefnih, ekoloških in drugih naravnih pa tudi kulturnozgodovinskih in antropogenih faktorjev.
Z opredelitvijo osnovnih krajinskih makro enot v prostoru Ribniške doline podajamo temeljna načela in merila urejanja prostora izven strnjenih urbanih aglomeracij. Tako delimo prostor Občine Ribnica v naslednje krajinske makro enote:
– osrednji ravninski del Ribniške doline, ki se proti SZ zoži proti Občini Sodražica,
– Slemena v SZ delu občine in
– gozdnati robovi kraških področij Travne, Velike in Male gore.
A) Ribniška dolina
Ribniška dolina predstavlja osrednji ravninski del Občine Ribnica, kjer je večina kmetijskih zemljišč, urbanih površin, infrastrukturnih in komunalnih objektov ter drugih dejavnosti. Prav zaradi križanja interesov in raznolikosti vrst rabe se v tem prostoru porajajo številni krajinsko-ekološki konflikti. Območja kmetijskih zemljišč so večinoma tudi najatraktivnejša za stanovanjsko gradnjo. Tako je za samo dolino značilno zelo gosto omrežje naselij, ki jih odlikujeta značilna tlorisna zasnova urbanizma in arhitektura objektov. Druga zelo pomembna in prav gotovo najizrazitejša značilnost Ribniške doline je obilna pojavnost vodnatega sveta v vseh oblikah, kar lahko označimo kot veliko vrednoto. Prav ta pa je močno ogrožena s predvidenimi melioracijskimi ukrepi, če bi bili ti le enostransko tehnično izvedeni in bi se odrazili v celi vrsti negativnih posledic krajinsko ekološkega značaja, od uničenja vrste ekotopov do zrušenja identitete in merila prostora. Ohranjanje prostorske in ekološke pestrosti Ribniške doline zahteva v zasnovi krajinskega urejanja posebno pozorno obravnavo. Zato moramo pri vsakem melioracijskem posegu v čim večji meri upoštevati krajinsko ekološke sisteme, ohranjati obstoječe naravne prvine in postavljati nove ter s tem zmanjševati negativne posledice degradiranega prostora.
Usklajevanje kmetijske dejavnosti z urbanim razvojem, ob upoštevanju krajinske tipike ter ohranjanju ekološko in prostorsko visoko vrednih ambientov, predstavlja osnovno nalogo pri urejanju prostora Ribniške doline. Le z vsestransko preverjenimi posegi bomo ohranili kvalitete obstoječe krajinske slike, hkrati pa poskušali ustvarjati nove, izhajajoče iz dosedanje kontinuitete v preobrazbi prostora.
B) Slemena
V Slemenih bomo načrtovali gospodarsko in prostorsko rekonstrukcijo vasi, zaselkov in samotnih kmetij v okviru obstoječega poselitvenega vzorca. Zaradi pretežno agrarne in gozdarske rabe tega prostora, ki ne degradira krajine in ne povzroča konfliktov v rabi prostora, moramo poskrbeti za ohranjanje obstoječega stanja. V prvi vrsti moramo ohraniti obstoj agrarnega prebivalstva na obstoječih lokacijah. Tako bomo ohranili tradicionalna poselitvena jedra in arhitekturno izročilo. Spodbujali bomo sanacijo in revitalizacijo starih kmetijskih gospodarstev in zasnovali tipske projekte za nadomestne ali nove gospodarske oziroma bivanjske objekte. Razen osnovnih obrtnih dejavnosti in kmečkega turizma ni pričakovati drugih možnosti zaposlitvenih mest v večjem obsegu. Prostor dolin, dolinska pobočja in robove planot, ki so krajinsko vizualno izpostavljeni, bomo ob morebitnih urbanih posegih skrbno pejsažno oblikovali ter s tem poskrbeli za ohranjanje identitete prostora.
C) Gozdnati planotasti kras Travne, Velike in Male gore
Gozdne površine zasedajo v Občini Ribnica približno polovico celotne površine. Večino le-teh predstavljajo gozdnate planote in pobočja Velike in Male gore. Nepregledne gozdne komplekse prekinjajo razsežne košenice, senožeti in pašniki, kar močno povečuje pestrost prostora. Na gozdnih tleh je rastlinska odeja bolj kot drugod ohranila prvobitno podobo, kar pomeni neizmerno ekološko bogastvo v raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst. Gozdna raba bo še nadalje izključna dejavnost te krajinske makro enote in jo bo še nadalje varovana pred drugačnimi posegi.
Na atraktivnejših in bolj izpostavljenih legah bomo preprečili stihijsko širjenje počitniških in drugih objektov. Tovrstno gradnjo bomo usmerili v posebej opredeljena območja, ki so bodisi manj izpostavljena ali že delno pozidana. Redke kmetijske površine bomo ohranjali v intenzivni kmetijski rabi in preprečevali zaraščanje pašnikov in travnikov.
Večjih prostorskih posegov v tem tipu krajine ne pričakujemo. Kljub temu si moramo nenehno prizadevati za ohranitev vseh vrednot v tem okolju.
4.2 Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Temelj skladnejšega razvoja v prostoru je usmeritev razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše življenjske pogoje v centralnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno izrabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot in dobrin. Zasnova obstoječe poselitve, ki izhaja iz usmeritev v devetdesetih letih, je zaustavila stihijsko gradnjo z usmeritvijo na predvidene z ZN opredeljene in urejene nove stanovanjske cone. Uresničila se je temeljna usmeritev policentričnega razvoja. V občini je sedaj poleg občinskega središča z družbeno in oskrbno storitveno infrastrukturo dokaj dobro opremljeno še naselje Dolenja vas, ki pokriva potrebe bližnjih naselij in jim omogoča tudi določeno število delovnih mest.
Za organizirano oskrbo celotnega področja občine je potrebna tudi racionalna mreža manjših lokalnih središč in ustrezna prometna povezava z bližnjim središčem, če je to v bližini. Tako medobčinsko sodelovanje se je uveljavilo za območje Slemen, kjer del prebivalcev zaradi bližine uporablja del oskrbnih storitvenih in drugih centralnih dejavnosti v Sodražici. Za manjša lokalna središča je značilno uveljavljanje in dograjevanje določene družbene infrastrukture, kot je gasilski dom, ustrezna parkirišča in igrišča ob šolah kot dvonamenski javni prostor in omogočanje prebivalcem, da se v naseljih odpirajo nemoteče storitvene in obrtne dejavnosti, ki tradicionalno še niso bile prisotne v manjših, pretežno kmetijskih naseljih.
Območje Občine Ribnica lahko glede števila prebivalcev (pr. 9000) omogoča formiranje dveh večjih centrov. Vsa manjša vodilna naselja KS so vmesni členi in lahko zadovoljijo določene potrebe prebivalcev ter sočasno sociološko vežejo prebivalce na sredino, ki ji pripadajo. Za ohranjanje prebivalcev in zagotavljanje oskrbe tudi za starejše in manj mobilne osebe, je formiranje oskrbnih enot nujno tudi v teh naseljih, kjer gravitacijsko območje ne predstavlja več kot 300 prebivalcev (Velike Poljane z Ortnekom in bližnjimi naselji) in Sveti Gregor s Slemeni.
Depopulacija hribovitih predelov občine se je z izgradnjo infrastrukture za trenutek zaustavila, vendar je potrebno poleg že izvedenih posegov ljudem dopustiti samozaposlitev in odpiranje dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti ter omogočiti gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov, ustreznih sodobnim merilom bivanjske kulture.
Ob pregledu obstoječih prostih nepozidanih območij in potreb po poselitvi, ki izhaja iz rezultatov demografske prognoze, je razvidno, da so v občini brez upoštevanja občutnega gospodarskega razvoja in priselitve prebivalcev iz drugih občin potrebe po povečanju poselitve po površinah že izpolnjene. Prosta stavbna zemljišča, ki jih občina z etapno izgradnjo komunalno opremlja, so v neposredni bližini obeh večjih naselij.
Število prebivalcev po KS
------------------------------------------------------
Naziv krajevne skupnosti Leto
1981 2000 2020
------------------------------------------------------
KS Dolenja vas 1627 1880 1733
KS Ribnica 6162 6664 6480
KS Sveti Gregor 422 365
KS Velike Poljane 265 230
------------------------------------------------------
9002 8805
------------------------------------------------------
4.2.1 Planska tipologija in omrežje naselij
Cilj dolgoročnega razvoja in hierarhije omrežja naselij je optimalna pozidava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin. Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja ter opredelitve gravitacijskega območja centralnih krajev. Tako smo razvrstili in razvijali pomembnejša naselja v Občini Ribnica v naslednje tipe:
– ruralna naselja
– prevladujoča ruralna naselja
– prevladujoča urbana naselja in urbana naselja.
Ruralna naselja
Prevladujoče funkcije ruralnih naselij so kmetijska proizvodnja in gozdarstvo ter stanovanjska funkcija. Delež kmečkega prebivalstva je preko 30%. Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi turističnorekreacijska, predvsem kot sprememba namembnosti opuščenih objektov v počitniške hiše, vendar obseg te dejavnosti ne bo presegel okvirov obstoječega naselja. Velikost teh naselij glede na število prebivalcev (okoli 100) ne nudi ekonomske osnove za organizacijo večjega števila oskrbnih in storitvenih funkcij. Ta naselja so najenostavnejša oblika po številu dejavnosti in predstavljajo del gravitacijskega potenciala za večja naselja. Statistični podatki kažejo na enakomerno praznjenje naselij in so tudi manjša naselja ostala poseljena. Na območju občine večina naselij spada v to kategorijo; vključno s Velikimi Poljanami in celo Sv. Gregorjem, ki s celotnim zaledjem Slemen komaj prestopi ekonomski prag rentabilnega delovanja trgovine z osnovno oskrbo.
Prevladujoča ruralna naselja
Poleg stanovanjske funkcije bo v teh naseljih kmetijska funkcija še vedno prevladujoča. Delež čistih kmetij bo tudi v bodoče nad 15%. Ta naselja praviloma gravitirajo k višje razvitim središčem in v njih tudi v bodoče ni pričakovati koncentracije centralnih dejavnosti. Rekreacijsko – turistična funkcija v obliki kmečkega turizma in drugih gostinskih uslug lahko postane ena izmed alternativ in dopolnil možnega bodočega razvoja naselij. Prvi pogoj za to pa je revitalizacija naselij in krajine ter ne nazadnje vsestranska razvitost kmečkih gospodarstev. V teh naseljih bo kmetijstvo še nadalje perspektivna panoga, zato moramo vse prostorske posege prednostno podrejati kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih pogojev avtohtonega prebivalstva.
V naseljih tega tipa ne pričakujemo večjih prostorskih širitev. Bodoči razvoj bo potekal v okviru sedanjih meja naselij z možnim povečanjem zaradi povečanja potreb po gospodarskih objektih. S planom so opredeljena ureditvena območja pomembnejših naselij tega tipa. To so lokalno oskrbna stanovanjska središča: Velike Poljane, Jurjevica, Nemška vas in dodatno Žlebič, kjer je predviden zmeren prostorski razvoj. Pri urejanju teh naselij ima prednost sanacija, prenova in kvalitetnejša infrastrukturna opremljenost ter uvajanje dopolnilnih dejavnosti za kmetijska gospodarstva. Konkretni načrti izvedbe so odvisni od lokalnih pogojev in specifičnih primerov.
Prevladujoča urbana naselja in urbana naselja
Prevladujoča urbana naselja so gospodarsko pomembnejša razvojna jedra s prevladujočo vlogo neagrarne zaposlitve in večjim deležem urbanih stanovanjskih območij. Agrarna funkcija je v teh naseljih še vedno prisotna, zato je potrebno njeno vrednotenje pri razvojnih zasnovah naselij. Prevladujoča urbana naselja se razvijajo v pomembnejša lokalna, oskrbna, storitvena in zaposlitvena središča z gravitacijskim zaledjem preko 3000 prebivalcev. Hiter razvoj teh naselij zahteva izdelavo urbanistične zasnove in prostorskih izvedbenih aktov s posebnim poudarkom na dograditvi površin za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, površin za racionalno usmerjanje centralnih dejavnosti in območij za razvoj proizvodnih dejavnosti. Razvoj teh naselij je usklajen z demografskimi prognozami in potrebami na eni strani ter na drugi strani z naravnimi pogoji in dosledno upoštevanim varovanjem trajno zaščitenih kmetijskih zemljišč in drugih dobrin splošnega pomena.
Mesto Ribnica je edino urbano naselje v občini in predstavlja gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega značaja, mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti; s skupnim izrazom centralne dejavnosti. Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe in drugih dejavnosti ter zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine bomo razvijali zlasti naselja, ki so najpomembnejši nosilci nadaljnjega socio-ekonomskega razvoja v občini.
Ribnica – središče občinskega pomena z gravitacijskim potencialom do 9000 prebivalcev. V strnjeni aglomeraciji, ki se je v preteklem obdobju razširila do naselja Dolenji Lazi, živi pr. 3500 prebivalcev. Vzporedno z rastjo in širitvijo naselja so se odpirale dejavnosti – vzporedna servisna, oskrbna in družbena infrastruktura in delovna mesta v centralnih in oskrbnih dejavnostih.
Dolenja vas s Prigorico: pomembnejše lokalno središče s hitro se razvijajočimi oskrbno storitvenimi funkcijami. Naselje se etapno izgrajuje z izvedbenimi načrti na podlagi usmeritev urbanistične zasnove. Pri zasnovi poselitve in prostorske ureditve naselij je bilo v času priprave urbanističnih zasnov območje določeno na podlagi tedanjih ocen gibanja prebivalstva in delovnih mest. Realno stanje upadanja števila prebivalcev in delovnih mest po letu 1991 se odraža v manjši intenziteti pozidave in počasnejši izgradnji komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki so razvojni potencial tudi za bodoče prosilce za povečanje stavbnih zemljišč.
4.2.2 Usmeritve za razvoj naselij
Občina intenzivno opremlja tako večja kot tudi obrobna naselja s komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo oziroma jih izboljšuje. Ob tako izboljšanem standardu bivanja v manjših naseljih se prebivalci ne odločajo več za brezkompromisni odhod iz oddaljenejših naselij, ki je bil pogojen s slabim dostopom do delovnih mest in izvenšolskih dejavnosti mlajše generacije.
Za individualno stanovanjsko gradnjo sta v izgradnji komunalne opreme dve območji za pr. 300 objektov – Hrastje za Ribnico in Mali Humec za Dolenjo vas. Površine, ki so bile namenjene za blokovno profitno ali socialno gradnjo, so proste še v območju D2 – pr. v obsegu 1 ha, in v bližini centra naselja. V manjših naseljih so znotraj ureditvenih območij naselij le posamezne proste parcele.
Občina ima predvidene razvojne površine za industrijsko dejavnost ter ne dopušča manjšanja obstoječih prostorskih proizvodnih potencialov. Ob manjši intenziteti širitve oziroma oživitvi proizvodnje se načrtuje izgradnja prometne infrastrukture, ki bo izboljšala dostop do industrijskih objektov mimo starega jedra naselja in mimo notranjih komunikacij mirnega prometa. V večjem obsegu se privatna iniciativa za razvoj obrtne in storitvene dejavnosti odraža v širitvah lesnopredelovalnih obratov in v razvoju drobnih storitvenih dejavnosti, ki jih prostor z majhno poselitvijo omogoča. Manjša območja obrtne dejavnosti se bodo formirala ob ustrezni prometni komunikaciji in z možnostjo manjših vlaganj v kompletno komunalno opremo. Občina namerava poleg obstoječih velikih industrijskih objektov, ki bi z drobitvijo po obsegu in z vnosom novih neustreznih dejavnosti izgubili na tržni in uporabni vrednosti, dopustiti privatnemu kapitalu, da začne ustrezno dejavnost na novih neproblematičnih lokacijah. Naselja Žlebič, Slatnik, Goriča vas, Nemška vas in ob razširitvi tudi Lipovec imajo znotraj stavbnih zemljišč nekoliko večja območja od 0,4 ha do 1 ha v enem kosu, kar je že potencial za kraju in komunalni urejenosti kraja sprejemljivo dodatno dejavnost.
Občina ima le eno območje lokacij počitniških objektov, ki so razpršeni na območju 10 hektarov, z vmesnimi površinami varstva vodnega vira, kjer je poselitev z odlokom prepovedana. Zaradi vedutno odmaknjene sicer delno razgledne lege na severovzhodnem robu občine in blizu rekreacijskih potencialov – Planinski dom na Grmadi, občina predvideva zaokrožitev sedaj razpršenih gradenj v nekaj otokov z ustrezno ureditvijo in prometno povezavo.
Obstoječa pozidana stavbna zemljišča in predvideni končni obseg naselij:
--------------------------------------------------------------------------------------
Naselje Stanje v ha Plan v ha Proste površine Število p/ha
1985 do 2000 stavbnih zemljišč ureditvenega
v ha območja
naselja
--------------------------------------------------------------------------------------
Goriča vas 20,31 39,94 2 ha 16,8
--------------------------------------------------------------------------------------
Velike Poljane 5,13 7,01 malo 16
prostih
parcel
--------------------------------------------------------------------------------------
Sv. Gregor 3,5 7,31 2 ha v bregu 7
--------------------------------------------------------------------------------------
Nemška vas 8,75 18,69 4 ha 17
--------------------------------------------------------------------------------------
Dolenja vas
– Prigorica 61,31 92,31 3 in 2 ha 24.2 in 14,1
--------------------------------------------------------------------------------------
Ribnica z Bregom
in Dolenjimi Lazi 169,07 308,21 pr. 60 ha 18,8
--------------------------------------------------------------------------------------
4.2.3 Urbanistična zasnova mesta Ribnice
Urbanistična zasnova mesta Ribnice kot sestavina dolgoročnega plana podrobno opredeljuje urejanje prostora v ureditvenem območju naselja-mesta, kjer v dolgoročnem obdobju načrtujemo razvoj in razširitev funkcij občinskega središča.
Ureditveno območje mesta vključuje tudi naselji Breg in Dolenje Laze, ki bosta dolgoročno s strnjeno poselitvijo povezani z naseljem Ribnico v enotno območje. Skupna površina območja urbanistične zasnove meri 342 ha. V njen sklop so prišteta tudi kmetijska zemljišča (13,6 ha), ki jih na eni strani zaradi specifične centralne lege in na drugi zaradi teženj po pozidavi v dolgoročnem obdobju ohranjamo v območju urbanistične zasnove.
Meje urbanistične zasnove predstavljajo v velikem delu meje obstoječe urbanizirane površine, ki mejijo na trajno varovana kmetijska zemljišča ali pa je z njimi omejena predvidena pozidava. Mejo obsežnega rezervata za individualno stanovanjsko gradnjo in industrijskega rezervata pa določa obseg površin, ki je dolgoročno potreben za stanovanjsko gradnjo in širitev industrije. Sicer je meja urbanistične zasnove definirana z vodotoki, gozdnim robom in s traso obstoječe ali predvidene prometnice.
4.2.3.1 Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju (mesto Ribnica) in merila za doseganje teh ciljev
Skupni interesi in cilji:
– Glavno urbano središče občine bo še naprej naselje Ribnica. Načrtovali in izgrajevali ga bomo kot enotni naselbinski organizem, prilagojen lokalnim, občinskim in razvojno širšim regijskim potrebam.
– Sočasno z urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin splošnega pomena.
– Urejanje naselja bomo prilagodili evidentiranim območjem naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajinsko ekološkim razmeram pokrajine.
– V urbanističnem konceptu bomo stremeli za funkcionalen, human in estetski tloris, ki bo prilagojen merilu in potrebam človeka in krajine.
– Razrešili bomo probleme glede prometnega režima novih stanovanjskih območij, komunalnega omrežja ter določili merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj.
– Določili bomo ukrepe in kriterije za ureditev naselja v estetskem smislu.
– Za nadaljnji prostorski razvoj grajenega prostora bomo uporabili še proste površine znotraj naselja.
Merila za doseganje teh ciljev
– Uredili in izpopolnili bomo sistem financiranja infrastrukture in objektov družbenega standarda. Pravočasno pridobivali in urejali stavbna zemljišča ter skrbeli za ustrezno urbanistično dokumentacijo.
4.2.3.2 Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Ribnica se bo še naprej razvijala kot upravno, oskrbno in zaposlitveno središče občine, kjer se bo zgradilo večji del stanovanjskih, oskrbnih, storitvenih, industrijskih objektov in objektov družbenega standarda. V Ribnici bomo nadaljevali z organizirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo, s čimer bomo dosegli racionalno izrabo zemljišč ob sočasnem dvigu ambientalnih kvalitet grajenega prostora.
Osnovne usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju so naslednje:
– še nadalje pospešen razvoj industrije, predvsem že obstoječe kovinske in lesnopredelovalne industrije in obrti.
– krepitev in razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z vlogo občinskega središča in predvidenim razvojem industrije:
– izgradnja stanovanj za potrebe novih prebivalcev Ribnice.
Predvidevamo naslednjo delitev predvidenih stanovanj:
– družbena gradnja 90 do 100 stanovanj (P+2 do P+3)
– individualna stanovanjska gradnja do 300 stanovanj (enodružinske hiše).
Poleg kompleksne gradnje bomo predvideli tudi zapolnitev vrzeli v obstoječi gradbeni strukturi s posamičnimi objekti.
Infrastrukturno opremljenost naselja Ribnica bo možno doseči z razširitvijo in obnovo prometnega, energetskega, komunalnega (vodovod, kanalizacija), poštnega in telekomunikacijskega omrežja.
Za urbani razvoj bo Ribnica potrebovala ureditev načrtovanih obvoznih prometnic, ki bodo zmanjšale obremenitev ostalega dela naselja, novo avtobusno postajo in urejene parkovne rekreacijske površine ob kulturnem jedru naselja. Za samo povečanje površin za stanovanjsko gradnjo se izvaja urejanje prve faze ZN Hrastje in načrtovanje izgradnje socialne gradnje v D2. Pri območju D2 se ob glavni cesti preverja ustreznost lokacije za gradnjo manjšega nakupovalnega centra.
4.2.3.3 Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja v ureditvenem območju naselja
Zasnova organizacije dejavnosti
V jedru naselja je formirano območje centralnih dejavnosti, ki ga bomo tudi v bodoče dopolnjevali oziroma kvalitativno nadgrajevali. Na to osrednje območje se navezujejo že obstoječe cone stanovanjske gradnje, ki se bodo v dolgoročnem obdobju dopolnile z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala na robu naselja na gozdnem zemljišču slabše kvalitete, prevladujoči tip gradnje bo prosto stoječa individualna stanovanjska hiša. Reliefne razmere dovoljujejo gostoto okoli 10 hiš/ha.
Industrijsko proizvodno območje je na prostorsko ločeni lokaciji, tako da širitev te dejavnosti v naselju ne bo povzročila nobenih konfliktnih situacij. V sklopu razvojnih površin je tudi rekreacijska površina v neposredni bližini naselja.
Zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju naselja
a) Zasnova razporeditve stanovanj
S karte namenske rabe površin v okviru ureditvenega območja naselja je razvidna razporeditev bodoče ureditve stanovanj in situacija obstoječih stanovanjskih con. Stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali v dveh oblikah:
– kompleksno stanovanjsko gradnjo, ki jo bomo razvijali med Knafljevim trgom in Hrovačo ter
– individualno stanovanjsko gradnjo, predvsem na območju med Dol. Lazi in Lepovčami (Hrastje); te površine, ki obsegajo pr. 50 ha, predstavljajo rezervat za stanovanjsko gradnjo tudi v bodoče, saj jih glede na demografsko projekcijo ne bomo pozidali do konca dolgoročnega planskega obdobja.
V ostalih predelih mesta predvidevamo rekonstrukcijo, sanacijo in revitalizacijo obstoječih stanovanjskih objektov in pozidavo posameznih nepozidanih stavbnih zemljišč.
b) Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Že formirani centralni del naselja služi oskrbni obstoječega prebivalstva in potrebam oskrbe celotne občine. Povečanje kapacitet, predvsem kvalitetne oskrbe, bomo razvijali z rekonstruiranjem obstoječih lokalov in gradnjo novih v okviru centralne cone naselja in v D2. Samo oskrbo stanovalcev novih stanovanjskih con pa bomo reševali v okviru novega stanovanjskega naselja med D. Lazi in Lepovčami. Objekti bodo zgrajeni v skladu z dejanskimi potrebami po oskrbi – etapno.
Družbene dejavnosti so locirane v sklopu centralne cone naselja Ribnice. Z bodočim razvojem naselja in v skladu s številom prebivalstva bomo zagotavljali tudi razvoj teh mestotvornih funkcij. Obrtno storitvene dejavnosti so locirane v centralni coni naselja, predvidene površine pa so med magistralno cesto in železniško progo.
c) Proizvodne dejavnosti
Industrija je še nadalje usmerjana na enotno zaključeno obstoječo in razvojno predvideno površino. S tem bomo na enem območju naselja koncentrirali vse emisije in druge negativne vplive, ki jih bo generirala industrija. Podjetje ITPP se bo prostorsko še nadalje širilo v obstoječih površinah na Mlakah.
d) Infrastrukturni objekti in naprave
Za potrebe usklajenega razvoja naselja Ribnica bo potrebno v dolgoročnem obdobju zgraditi dodatno energetsko osnovo, in sicer se predvideva izgradnja RTP 110/20 KVA južno od meje UZ proti Ugarju. Predvidena je tudi izgradnja 20 KV daljnovoda proti Bregu s smeri Žlebič. V novih stanovanjskih conah se bo ob izgradnji ostale infrastrukture izgradilo tudi energetsko omrežje z ustreznimi predvidenimi TP ustrezne moči.
Nadaljevali bomo s komunalno opremo na obstoječih območjih stanovanjske gradnje, ki še nima zgrajene sanitarne kanalizacije in povečali obstoječo ČN v Ribnici.
V skladu s potrebami po izločitvi prometa iz starega mestnega jedra bomo v dveh etapah zgradili mestni obvoznici – prvo – novo glavno cesto G2-106 skozi industrijsko cono in zunanjo lokalno obvoznico za prenos glavnine tranzitnega prometa na rob meje UZ ter novo avtobusno postajo.
e) Proste in zelene površine
Rast in razvoj mesta zahtevata ustrezne količine najkvalitetnejšega naravnega prostora tako za potrebe splošnih javnih zelenih površin kakor tudi za razvoj telesnokulturnih dejavnosti in turizma. Osnovni namen je v okviru mesta ohranjati prvine naravnega okolja v tesni povezavi z okoliško krajino. V sistem prostih zelenih površin so vključene:
– parkovne površine ob ribniškem gradu,
– športnorekreacijske površine na Veliki Mlaki,
– kompleks kmetijskih površin med obrtno cono in magistralno cesto,
– območje Bistrice (od bivšega mlina “Maležič“ do mostu z Vojašnico)
– Pungart
– zelene površine in urejen športni stadion v območju centralnih dejavnosti ob Vojašnici
– novo območje predvideno za urejanje z UN, tip angleškega parka z otroškimi in drugimi igrišči za Marofom.
Z urejenim zelenim sistemom v dolgoročnem planu zagotavljamo ustrezne in zadostne površine za vse vrste rekreacije v naravi. Poleg tega pa bomo spodbujali vzdrževanje zelenih površin in evidentiranih območij ali objektov, ki so spoznani in evidentirani kot naravna vrednota tudi v sklopu stanovanjskih con (blokovne in individualne pozidave) in kot pasovi protihrupne in vizualne ločitve med industrijo in bivališči prebivalcev.
Urbanistična zasnova mesta Ribnice – bilanca površin (ha)
– Bilanca površin skupaj z novim območjem parka za Marofom.
----------------------------------------------------------------------------
Raba zemljišč Obstoječe Predvideno Skupaj
ha ha ha
----------------------------------------------------------------------------
Kmetijska zemljišča 11,79 16.89
Površine za centralne dejavnosti 14,6 3,17 17,77
Stanovanjske površine 114,1 53,66 167,76
Površine za proizvodno dejavnost 37,9 39 76,9
Površine za drobno gospodarstvo 9,1 22,1 31,2
Rekreac. parkovne in druge
zelene pov. 10,1 2 12,1
Prometne in parkirne površine 2,2 1 2,7
Vodne površine 0,42 0,42
Površine posebnega družbenega
pomena 12,4 12,4
----------------------------------------------------------------------------
212,6 180,9 333,1)
----------------------------------------------------------------------------
Pregled površin, predvidenih za stanovanjsko pozidavo
---------------------------------------------------------------------------------
Zazidalni otok Površina Gost štev. Preb. Št. stan Tip objetkov
ha p/ha oseb stan.
---------------------------------------------------------------------------------
D2 2 80 160 53 Blok P+2 ali 3
S2 16,3 30 489 163 ind. hiša – Hrastje
S2 15,4 30 462 154 ind. hiša- Hrastje
S3 16,8 30 504 168 ind. hiša- Hrastje
---------------------------------------------------------------------------------
(ind.stanov.
skupaj 50,5 30 1515 505)
---------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 52,2 35 1811 608
4.2.3.4 Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
Za območja kompleksne graditve in območja prenove se bodo v okviru srednjeročnih planov izdelale programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov – ZN, LN in UN. Usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so razvidne iz kartografskega gradiva.
– Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot:
– Sklop objektov in območij kulturne dediščine se mora vzdrževati in urejati na osnovi smernic spomeniškovarstvene službe.
– Ureditev mestnega jedra mesta Ribnice se mora izvajati v skladu z odlokom o razglasitvi mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 21/93).
– Ambientalno značilno zelenje naselja, predvsem večje skupine dreves in drevesne pasove ob robu naselja, se mora varovati in dopolnjevati z novo zasaditvijo.
– Za nove parkovne zelene površine naselja se mora izdelati UN, s katerim se uredijo zelene površine kot nadaljevanje Marofa, območja od gradu in povezovalno v navezavi s stadionom v območju posebnega družbenega pomena.
– Novi stanovanjski predeli (med Lepovčami in Dolenjimi Lazi in ob Knafljevem trgu), morajo ohraniti mestni značaj, zato je pri oblikovanju pomembna funkcionalna vključitev teh območij v mestno tkivo.
4.2.3.5 Ureditev območij pomembnejših lokalnih središč
Razen občinskega središča Ribnice bomo v prostoru občine hitreje razvijali pomembno lokalno središče Dolenjo vas s Prigorico. V tem središču bomo poleg centralnih funkcij zagotavljali možnosti za odpiranje delovnih mest v proizvodni, storitveni in obrtni dejavnosti. Poleg vsebinske opredelitve dejavnosti, ki se pojavljajo v teh naseljih, jih v zasnovah ureditvenih območij tudi prostorsko opredeljujemo na TTN-5.
Ureditveno območje naselja Dolenja vas s Prigorico – bilanca površin
------------------------------------------------------------------------
Raba zemljišč Obstoječe Predvideno Skupaj
ha ha ha
------------------------------------------------------------------------
Kmetijska zemljišča 1,8 1,8
Površine za centralne dejavnosti 1,8 0,6 2,4
Stanovanjske površine 58,7 16,58 75,2
Površine za proizvodno dejavnost 2,1 2,1
Površine za drobno gospodarstvo 0
Rekreacijske, parkovne in druge
zelene pov. 0,9 5,2 6,1
Prometne in parkirne površine 0
Vodne površine 1,9 1,9
Površine posebnega družbenega
pomena 0
------------------------------------------------------------------------
Urbana površina, ki je vezana na naselje Dolenjo vas s Prigorico, je tudi dislocirano pokopališče v izmeri
1,35 ha. 1,35
------------------------------------------------
Vsota 89 23,73 90,35
------------------------------------------------
Naselje Dolenja vas s Prigorico se ureja v skladu z opredelitvami in usmeritvami za srednjeročni plan in s prikazom predvidenih PIN v grafičnih prilogah. Varovane kvalitete naselja so naravne vrednote ob vodotoku Ribnica. Stari jedri poselitve sta v Smernicah opredeljeni kot kulturna dediščina – urbanistična dediščina in se odloča o dopustnosti poseganja pri urejanju naselij v skladu s stopnjo varstvenega režima.
4.3 Varstvo okolja
Varstvu okolja je namenjena posebna skrb zaradi občutljivosti in že preverjenih regijskih razsežnosti morebitnega onesnaževanja vodotokov – občutljiva kraška hidrografija.
Zaradi večje občutljivosti prostora bomo vodili takšno prostorsko politiko, ki bo zagotavljala smotrno rabo prostora in drugih naravnih dobrin ter omogočala varovanje okolja pred škodljivimi snovmi in njegovo sanacijo.
V kmetijstvu, zlasti pri agro- in hidromelioracijskih posegih ter v tehnologiji pridelovanja, bomo upoštevali varovanje okolja v skladu z dopustnimi posegi po opravljeni presoji vplivov na okolje in v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Podpirali bomo že pričete načine sonaravnega pridelovanja in pridelovanja manj komercialnih žit, ki so tradicionalno že bila prisotna v tem prostoru (primer ajda).
V gozdarstvu bomo krepili splošno koristno funkcijo gozdov kot so varovanje pred erozijo, ustvarjanje ugodnih mikroklimatskih razmer in možnosti za rekreacijo občanov in turističnih obiskovalcev.
Na področju vodnega gospodarstva moramo zagotoviti možnosti dolgoročne kvalitetne preskrbe z vodo, varnost pred poplavami in drugim škodljivim delovanjem voda. Z vzdrževanjem večjih in manjših vodnogospodarskih objektov – odtočnih jarkov ter z ustreznimi hidromelioracijami, ki bodo usklajene z določili zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON), bomo lahko dosegli, da bodo obstoječa kmetijska zemljišča ohranila obstoječo kmetijsko rabo – travniki.
Občina se bo dosledno ravnala po določilih Odloka o varstvu vodnih virov ter v fazi planiranja usmerjala nesprejemljive predloge na primernejše lokacije. Za vsa manjša naselja se, po predhodnem usklajevanju z ustreznimi strokovnimi institucijami, predvideva izgradnja malih ČN. Opredelitev takšnih objektov bo predvidoma dopustna z določili PUP, in sicer v odprtem prostoru po predhodni pridobitvi okoljevarstvenega soglasja.
Na področju ravnanja s komunalnimi in posebnimi odpadki moramo v dolgoročnem obdobju v sodelovanju s sosednjimi občinami določiti lokacijo za centralno deponijo, ki bo vsestransko strokovno preverjena in ekološko neoporečna ter predvidena za daljše obdobje (predvidoma v Občini Kočevje). Obstoječa komunalna deponija pri Francetovi jami ima neprimerno lokacijo in jo bo potrebno sanirati. Opustitev deponiranja in sanacijo moramo zagotoviti tudi za ostala številna divja odlagališča v občini (zasipanje vrtač).
Na področju varstva okolja moramo sanirati tudi obstoječe manjše opuščene kamnolome in peskokope, ki so že delno samosanirani. Za rentabilno izvedbo sanacije je potrebno predvideti ustrezni ciljni namen, ki ga prostor lahko prenese. Takšni posegi sanacije se bodo izvajali v skladu z interesi in soglasji nosilcev planiranja in po določilih PUP.
4.4 Varstvo naravne dediščine
Merila in pogoji za varstvo naravne dediščine oziroma ohranjanje narave:
– poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. Za posege na območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica (LRZVNKD, avgust 2000), ki so sestavni del planskih podlag, opredeljene kot naravna dediščine, je potrebno skladno z določili zakona o ohranjanju narave (ZON; Uradni list RS, št. 56/99, 31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje pristojne organizacije za ohranjanje narave. Naravovarstveno soglasje se izda, če so posegi v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi ZON,
– vsi posegi v prostor na območjih naravne dediščine, zavarovanih območjih ali območjih pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti, morajo biti načrtovani skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica,
– v primeru, za katerega je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, se naravovarstveno soglasje nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem,
– kolikor se izvajajo sanacije kamnolomov s samosanacijo oziroma nasutjem, se sme za utrditev brežin z zasaditvijo uporabiti le avtohtonao vegetacijo. Enako velja v primeru zasaditve celotnega območja degradiranega prostora.
4.5 Varstvo kulturne dediščine
Občina ima v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine ZVKD) izdelane Smernice – evidenco vseh objektov in območij z ustreznimi režimi varovanja, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju poseganja v prostor. Prepletanje različnih novih dejstev o prostoru povzroča neskladja z do leta 1999 predvidenimi in sprejemljivimi posegi v prostor. Občina bo ob pripravi dokumentacije skrbela, da se stanje uporabnosti prostora ne bo manjšalo, oziroma da se bodo izvajala vsa potrebna dela, ki bodo varovala tako objekte in območja kulturne dediščine kot rabo prostora, ki je pripeljala do tega, da so ta območja sploh bila evidentirana kot kulturna dediščina. V ta namen se bodo v PUP upoštevale naslednje usmeritve:
– gradnja kmetijskih pomožnih objektov steklenjakov se lahko izvaja znotraj meja ureditvenih območij naselij tako, da ne vpliva na silhueto naselja in na neizpostavljenih legah; oziroma v območjih kulturne dediščine je potrebno ravnati v skladu z ZVKD k.o.
– Območja komasacij in agromelioracij, ki posegajo na območje k.o. Jurjevica – Breže se lahko izvajajo tako, da se ohrani podobno razmerje prostorskih sestavin, njegova pestrost in s tem identiteta.
Vsa v smernicah navedena območja in objekti so prikazani v grafičnem delu plana.
4.5.1 Seznam objektov in območij kulturne dediščine in naravnih vrednot – republiških obveznih izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje
Kulturna dediščina
Obvezna republiška izhodišča:
– Pugled pri Karlovici – objekt št. 2 U 1591/99, (EŠD 592)
– Pugled – hiša št. 3 E 431/00; (EŠS 592)
Razglašeni spomeniki:
– Ribnica – mestno jedro, kulturni spomenik UR 7833 (odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 21/1993)
Predlogi za razglasitev:
– Maršiči – cerkvica sv. Urha U 1652/99
– Velike Poljane – pokopališče ob cerkvici sv. Tomaža U 1668/99
– Ortnek – Razvaline Starega gradu U 1658/99
– Ortnek – cerkev sv. Jurija U 1659/99
– Pugled pri Karlovici objekt št. 2 U 1591/99
– Breg – Pungart – območje ruševin gradu U 1683/99
– Ribnica – stavba Kolodvorska ul. 12 U 385/00
– Kompleks Malenček (U malnu) pošta Zlati Rep št. 5 E 426/00
– Krnče – hiša E436/00
– Velike Poljane, hiša št. 13 – Škrajžnova hiša E 441/00
– Sušje – spomenik padlim v NOB Z 477/00
– Ribnica – bronasta skulptura Preplah Z488/00
– Ribnica – Spomenik vstaje in revolucije Z 491/00
– Ribnica – Park kulturnikov Z 498/00
– Ribnica – spomenik padlim v NOB Z 499/00
– Ribnica – bronasta skulptura Ribniška partizanska
družina Z 500/00
– Ribnica – grobišče padlih partizanov ob Cesti na Ugar Z 502/00
– Jelenov Žleb – spomenik bitki v Jelenovem Žlebu Z 519/00
Naravne vrednote
Predlogi za zavarovanje kot naravni spomenik in ROI – republiško obvezno izhodišče:
N 1213 4 – Podstenska jama – podzemeljska, geomorfološka
N 0109 51 – Tentera – podzemeljska geomorfološka, površinska geomorfološka, hidrološka
N 0114 71 – jama Žiglovica – podzemeljska geomorfološka
N 1970 145 – Rakitniščica – hidrološka, površinska geomorfološka, gozdna
Predlog za zavarovanje regijskega parka – ROI -republiško obvezno izhodišče:
RP Kočevski regijski park
Predlog za zavarovanje kot naravni spomenik:
14 – debela kostanja pod Vintarji – dendrološka
15 – debela tisa pod Vintarji – dendrološka
17 – debela tisa na križišči pred Perovim – dendrološka
19 – bukev in brest pri vasi Marolče – dendrološka
24 – debela jelka v Steljnikih – dendrološka
31 – lipa v parku pri ortneškem gradu dendrološka
36 – duglaziji ob gozdni cesti nad Ortnekom – dendrološka
37 – mokovec na Špičniku – dendrološka
42 – bukov silak v Gmajni – dendrološka
53 – lipovec na križišču v Žlebiču – dendrološka
56 – lipa pri Seljanovem mlinu – dendrološka
65 – lipa v Malih mlakah – dendrološka
66 – brezno Pod tobakovo hruško – podzemeljska geomorfološka
67 – rastišče tis pod Stenami Sv. Ane – dendrološka
70 – Francetova jama – podzemljska geomorfološka
72 – divji kostanj pod Kraguljevcem – dendrološka
73 – smreka pod gozdno cesto Pri smetišču – dendrološka
76 – Ostenje s skupinami tis pod Špičastim vrhom – za tise predlog za NS površinska geomorfološka, botanična, gozdna
78 – lipa pri znamenju v Brinjah – dendrološka
83 – debela bukev pod cesto Pod Marinovcem – dendrološka
87 – debela bukev v Mosteh – dendrološka
88 – debela lipa v Svinjakih – dendrološka
89 – debela bukev pod Velikim vrhom – dendrološka
92 – smreka pod Marinovcem – dendrološka
101 – divja kostanja na križišču pred KS v Ribnici – dendrološka
103 – drevesa v parku ob občinski hiši v Ribnici – dendrološka
109 – tulipanovci ob Gallusovem nabrežju – dendrološka
111 – trije topoli ob Furlanovi ulici – dendrološka
113 – topol v vrtu pred logarnico v Ribnici – dendrološka
115 – lipa pri Bukovici – dendrološka
117 – Ribnica s poplavnimi ravnicami – hidrološka, botanična, zoološka
118 – lipolika smreka – dendrološka
119 – lipa v Hrovači – dendrološka
121 – divja kostanja pri Marijini cerkvi v Goriči vasi – dendrološka
123 – hrast v Nemški vasi – dendrološka
125 – brest – dendrološka
128 – bukev v Matjaževi ravnici – dendrološka
141 – lipi v Dolenji vasi – dendrološka
149 – šibasta smreka v od. 11 – dendrološka
154 – jelka pod Veliko Belo steno – dendrološka
156 – smreka na Rezinskem vrhu dendrološka
157 – debela bukev v Čelih – dendrološka
159 – bukev pod Turnom – dendrološka
161 – jelka pod Kačjim hrbcem – dendrološka
163 – smreka pod Veliko belo steno – dendrološka
168 – smreka na Črnem vrhu – dendrološka
171 – divji kostanj v Grčaricah – dendrološka
172 – lipi v Grčaricah – dendrološka
5. RAZVOJ OBRAMBE IN VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo uresničevali v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva in z upoštevanjem vseh za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obveznih prostorskih omejitev ter z izvajanjem vseh, v ta namen predvidenih posegov.
5.1 Za potrebe obrambe – se v Občini Ribnica ohranjajo obstoječe kapacitete kot območja izključne rabe za potrebe zvez, skladiščenje sredstev, vojašnice in pristajalnih poligonov za letalstvo. Ob teh površinah se varuje tudi območja z omejevano rabo – dvonamenska območja za potrebe možnosti zračne preskrbe, varovanja pred morebitnimi negativnimi vplivi ali vplivi delovanja. Te površine so v kartografskem delu na karti št. 10 in v določenih vsebinah kartografske dokumentacije tudi v nadalje varovane kot območja izključne rabe ali območja z omejeno rabo. Na teh območjih so novi posegi ter raba zemljišč in obstoječih objektov primarno podrejeni varovalni funkciji.
5.2 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pristojna služba Občine Ribnice je predvidela potrebna območja za posamezne aktivnosti civilne zaščite za potrebe zaščite in reševanja, ki se pri odločanju o dopustnosti spremembe namembnosti območij prednostno upošteva kot občinsko obvezno izhodišče. Tovrstna območja in objekti so načrtovani tako, da je za celotno občino poskrbljeno enotno ter še dodatno za evidentno bolj ogrožena območja (širitev pokopališč, izgradnja dvonamenskih igrišč, ohranjanje objektov v funkciji – kafilerija, športne in druge dvorane z dvojno namembnostjo idr.). V ta namen Občina Ribnica določa naslednja območja:
– povečanja pokopališč v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, za naselje Velike Poljane, v Hrovači, Dolenji vasi, Rakitnici in Grčaricah.
– nove odprte utrjene površine – igrišča kot poligon za potrebe požarne varnosti – vaje in zbirališča v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, Nemška vas, Prigorica, na Vidmu pri Dolenji vasi, v Rakitnici in Grčaricah.
– za pokop živali se predvideva uporaba kafilerije v Lepovčah.
Za zasilna bivališča, dekontaminacijske centre za ljudi in sredstva, za nastanitev ogroženega ali prizadetega prebivalstva in za možnosti hitrega prevoza z zračnim prometom so v posebnih strokovnih gradivih določene in v prostorskem planu varovane dvonamenske površine in objekti.
Za evakuacijo prebivalcev v primeru zrušitve visoke pregrade v Prigorici, ki potencialno ogroža dele naselij Prigorice, Dolenje vasi, Blat in Rakitnice, so v občini določili evakuacijske smeri za prebivalce ogroženih naselij, in sicer iz Prigorice proti obratu Inlesa, iz Dolenje vasi na pobočje nad naseljem, iz Blat umik v pobočje naselja in iz nižinskega dela naselja Rakitnice na površine ob Lovskem domu.
Občinske službe bodo za potrebe deponiranja morebitnih ruševih poleg že določene lokacije ob obstoječem odlagališču odpadkov v Mali gori poiskale še nekaj ustreznih možnih lokacij. Najustreznejše lokacije so v opuščenih odprtih kopih.
Za uspešno izpolnjevanje zaščitnih nalog bomo omogočali usposabljanje prebivalcev, zlasti mladine, ki jo je potrebno kadrovsko izpopolniti in tehnično izobraževati. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalstva za naloge civilne zaščite bo posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v urbanih sredinah najpomembnejšo nalogo. Poudarek bo še naprej na zagotavljanju pogojev za izvajanje najpomembnejših ukrepov CZ, vključno z vzdrževanjem in projektiranjem zakonsko določenih zakloniščnih prostorskih kapacitet.
Dolgoročno si bomo prizadevali tudi za izobraževanje za bodoči razvoj požarne varnosti kot dejavnosti posebnega pomena. Vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene gasilske domove in nadaljevali bomo z izgradnjo ustreznih platojev – dvonamenskih igrišč, ki jih bodo gasilske enote uporabljale za učenje mlajše generacije in vzdrževanje gasilske opreme.
6. OBVEZNA IZHODIŠČA OBČINE IN REPUBLIKE
Občina in njene strokovne službe so pri sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov dolžne upoštevati obvezna izhodišča prostorskega plana RS.
6.1 Obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana RS za obdobje 1986 do 2000 dop. 1999
– območja najboljših kmetijskih zemljišč
– območja pomembnejših ožjih in najožjih pasov zajetij podzemnih voda – območja pomembnejših podtalnic in glavne smeri napajanja z večjimi regionalnimi vodovodi
– območja pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin
– območja narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter varstvena območja pomembnejših spomenikov kulturne dediščine
– zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo – pomembnejši izviri in pomembnejša zajetja
– zasnova cestnega omrežja – glavne in regionalne ceste
– zasnova železniškega omrežja – regionalna proga
– objekti za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov – tekoče gorivo
– zasnova plinovodnega omrežja – magistralni plinovod – tranzitni
– zasnova elektroenergetskega omrežja (elektroprenosno omrežje 110 kV in RTP)
– usmerjanje poselitve – povečanje stavbnih zemljišč
– vodnogospodarski objekti – zadrževalnik pri Prigorici
– območja za obrambo in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
6.2 Obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
S prostorskim planom so določena tudi območja, ki so posebnega družbenega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namembnost ne sme spreminjati. Ta območja so zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane v občini, območja za stanovanjsko gradnjo, za industrijske in proizvodne dejavnosti, centralnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, sekundarnih počitniških bivališč, območja večjih komunalnih objektov in naprav, območja večjih vodnogospodarskih objektov in ureditev, za izkoriščanje in raziskovanje rudnin, varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, varovanja vodnih virov, območja za posebne namene ter za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ta območja so opredeljena na kartah 1:5000 in 1:25000 in bodo zavarovana s podrobnejšimi akti – prostorskimi izvedbenimi akti ali posebej opredeljena v PUP. V teh območjih se bo nadzorovalo smotrno gospodarjenje s prostorom ter preprečevalo morebitna razvrednotenja. Na območjih, ki niso definirana kot obvezna izhodišča, je z usmeritvami v srednjeročnem planu Občine omogočena dokončna uskladitev in usmeritev za tekstualno opredelitev ali kartografsko razmejitev namenske rabe prostora za sprejemanje nadaljnjih odločitev v fazi izvajanja določil zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
6.3 Usklajenost dolgoročnega in srednjeročnega plana občine z obveznimi izhodišči prostorskega plana RS.
Te spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica so usklajene s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS.
7. URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana je usklajeno izvajanje v srednjeročnem planu in v letnih planskih aktih občine in drugih subjektov planiranja, ki bodo morali konkretizirati dolgoročne razvojne cilje in naloge.
7.1 Smeri ukrepov za uresničevanje dolgoročnega plana
Za izvajanje planskih usmeritev in zasnov razvoja v prostoru bomo oblikovali in sprejeli ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike, družbenega nadzora nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni red vlaganj v razvoj. Vsa območja bomo zavarovali pred stihijskim razvojem, zlasti pred neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo. Slednjo bomo podpirali predvsem v že degradiranih in komunalno opremljenih območjih.
Komunalno opremljanje zemljišč bomo razvijali na širših osnovah. Predvsem bomo nadaljevali z usmerjanjem sredstev za primarno opremljanje večjih območij za dolgoročni razvoj poselitve. Na podlagi takšne dolgoročne poselitvene politike in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč bomo razpolagali z večjim številom enakovrednih lokacij in s tem dosegli večje zanimanje investitorjev, predvsem nosilcev specifičnih dejavnosti (obrt, industrija in počitniška naselja).
7.1.1 Merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij
Temeljna merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij so:
– aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij, da bi pridobili nove razvojne možnosti in kakovosti;
– razvoj poselitvenih in primarnih dejavnosti v smeri optimalnih komplementarnih razmerij ob istočasni ekološko skladni vgradnji v krajino;
– v okviru posameznega krajinskega sistema izoblikovati enovitost posestnega sistema ter opredeliti podrobna merila za skladno povezovanje s tovrstnimi mejnimi krajinskimi strukturami;
– na osnovi celovitega urejanja prostora oziroma posameznih naselij izoblikovati podobna, medsebojno usklajena programska, organizacijska, ekološka in oblikovalska merila in načela za urejanje naselij;
– pri postavitvi in mikrolokaciji novih objektov izhajati iz lokacijskih načel, ki veljajo za specifični poselitveni vzorec v obravnavanem krajinskem sistemu;
– vsakoletno obdelovanje kmetijskih zemljišč mora vsebovati tudi dela vzdrževanja, ki zagotavljajo ohranjanje obstoječe kulture po katastrski klasifikaciji;
– novogradnje in adaptacije obstoječih objektov je treba tipološko in materialno prilagoditi zunanjemu videzu obstoječih objektov; poenotiti je potrebno oblike, materiale, barve, naklone strešin itd. in
– za morebitne nove do sedaj neavtohtone kmetijske objekte – steklenjake velja, da se jih lahko postavlja le na neizpostavljenih legah znotraj oboda sadovnjakov oziroma na lokacijah, ki ne vplivajo na silhueto naselij. V območjih urbanistične dediščine – varovane naselbinske dediščine, je za tovrstne posege potrebno pridobiti kulturnovarstveno mnenje pristojnega zavoda LRZVNKD.
7.1.2 Načini urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti
Dolgoročne strokovne podlage in evidence podatkov o prostoru oziroma o omejitvah pri posegih v prostor so osnova dolgoročnih usmeritev glede načinov urejanja posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti. Ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana se s prostorskimi izvedbenimi akti v srednjeročnem družbenem planu podrobneje obdelajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor.
7.1.3 Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana občine, ki narekujejo postopek spremembe plana
Odstopanje od sprejetega prostorskega plana, ki narekuje postopek spremembe plana nastane, če se spremeni republiški prostorski plan ali če se spremene obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov.
V primeru utemeljenega odstopanja od obveznih izhodišč se morajo ustrezne spremembe in dopolnitve tega plana obravnavati in sprejemati po postopku, kakor ga določa zakon.
7.1.4 Program dodatnih raziskav, analiz in študij
– Za urbanistično zasnovo mesta Ribnice je v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20/85) potrebna izdelava primerjalne ocene urbanih stroškov.
– Izdelava krajinske zasnove za Ribniško dolino v skladu z določili zakona o urejanju prostora in navodili o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin.
– Vsestranska preučitev možnosti za izbiro ustrezne lokacije odlagališča odpadkov.
– Natečajna izvedba iskanja idejne rešitve za UN park za Marofom.
– Določitev točne trase zahodne obvozne ceste – povezave med Podgorsko cesto in Cesto na Ugar – z urejenim križiščem z Ulico talcev.
7.1.5 Naloge, ki jih mora Občina Ribnica opraviti skupaj z drugimi občinami v širšem prostoru za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja
– V sodelovanju z Občino Kočevje je nujna opredelitev skupne lokacije za centralno odlagališče odpadkov, ki mora temeljiti na vsestransko preverjenih kriterijih zanesljivosti naravnih sistemov v okolju.
– V sodelovanju z Občino Sodražica zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo za naselja, ki so že sedaj povezana v skupen sistem vodooskrbe.
6. člen
Besedilo srednjeročnega plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in se glasi:
8. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
8.1 Industrija in obrt
Na območju občine se evidentirajo manjša območja razpršene gradnje, kjer se izvaja lesna predelovalna dejavnost in se območja opredelijo kot obrtne cone. Naselja Otavice, Blate, Rakitnica, Zadolje, Goriča vas.
Občina načrtuje možnost izvedbe manjše obrtne cone ob naselju Lipovec z ZN, in sicer za obrtno dejavnost – selitev iz naselij ali nova smer obrtne dejavnosti (R23 ZN (R6)).
8.2 Kmetijstvo
Občina načrtuje za izboljšanje pogojev kmetijske dejavnosti organiziran pristop k izvedbi pogojev za komasacije – zložbe kmetijskih zemljišč. Ti posegi bodo v prvi etapi izvedeni na naslednjih lokacijah:
– hidromelioracija H Prigorica UN – 111 ha R12,22(R5)
– manjše hidromelioracije na območju PC 5 in PC6
– komasacija in agromelioracija Nemška vas – Prigorica - 180 ha R13, 23 (R5, R6)
– komasacija in agromelioracija Goriča vas – Otavice - 310 ha R12, 13 (R5,R6)
– komasacija in agromelioracija Rakitnica – 210 ha R22, 23 (R6)
– komasacija in agromelioracija Dolenja vas – 340 ha R22, 23, 33 (R6)
Občina bo nadaljevala z izvedbo agromelioracij za izboljšanje pogojev kmetovanja na kmetijskih zemljiščih, in sicer:
– agromelioracija A – Pusti Hrib 7 ha- VL49 (R1)
V skladu z mnenjem in po pogojih LRZVNKD bomo v PUP opredelili območja, kjer bo možna intenzivna vrtnarska pridelava z dopustitvijo gradnje montažnih steklenjakov in spremljajočih objektov v UO naselij in ob naseljih.
8.3 Gozdarstvo
Vsa strokovna gozdarska dejavnost v občini se bo še naprej odvijala v okviru Zavoda za gozdove, Območna enota Kočevje.
Za gozdarsko dejavnost se še nadalje izvajajo vsa dela, ki so nujna za vzdrževanje stabilnosti gozdnega prostora. Za lažji dostop v notranjost gozdnih oddelkov se predvideva izgradnja naslednjih gozdnih in v sodelovanju z drugimi sektorji tudi dvonamenskih prometnic:
– gozdna cesta Ribnica – Makoše –
obč. Kočevje (R5, R6)
– gozdna cesta Začela – Zadolje (R5, R6)
– gradnja gozdne ceste v Veliki gori (R5, R6)
– gradnja nove obvozne. c. od kamnoloma Kot, skozi gozd pod naseljem KOT do lokalne ceste PIN S19, 20 (R5) (Zavod RS za varstvo narave – iskanje rešitve z montažnim mostom)
– gradnja povezovalne ceste od lokacije predvidenega kamnolom Petračev laz do G106 (R5)
Znotraj gozdnih oddelkov je kar nekaj dreves evidentiranih kot naravna dediščina. Zaraščajoči otoki v ravninskem in gričevnatem delu Ribniškega in Dolenjevaškega polja so ravno tako že označeni za naravno vrednoto. Gozdarska stroka teh površin še ni evidentirala kot gozdni prostor in je verjetna pravilna klasifikacija kmetijska zemljišča v zaraščanju. Problematika se bo reševala na podlagi usmeritev in dogovorov med pristojnimi strokami in uporabniki – lastniki zemljišč.
8.3.1 Lov in ribolov
Obe dejavnosti se bosta lahko odvijali v okviru letnih programov vlaganja ribjega življa oziroma ustreznega odstrela.
Tudi v prihodnje se bo ribištvo razvijalo v okviru Ribiške družine Ribnica v sodelovanju z Zavodom za ribištvo. Pri načrtovanju različnih vodnogospodarskih, komunalnih in drugih posegov v prostor, ki prizadevajo interese ribištva, so obvezna soglasja ribiških družin. Osnovna skrb ribiške družine Ribnica bo opazovanje dejanske onesnaženosti vodotokov, ki je razvidna tudi na podlagi stanja življa in ohranjene flore in favne naših voda. Zato bo ribiška družina še nadalje vlagala v svoje vode mladice, in to pretežno salmonide, tesneje pa bo sodelovala tudi z Upravo RS za varstvo narave – izpostava Ljubljana, predvsem pri urejanju in vzdrževanju vodotokov in objektov na njih. Za zavarovanje življa – ohranjanje mladic in odraslih rib v delu stalno vodnate struge Ribnice, tudi ob visokih vodah, namerava ribiška družina s soglasjem vodnega gospodarstva izvesti poseg – opremo jezu v Dolenji vasi z elektrozaporo. Predvideni poseg bo preprečil prehod živali v del občasno suhe struge, kjer ribe po umiku visoke vode poginejo. Za razširitev dejavnosti ribiške družine je bil pred brano zadrževalnika v Prigorici zgrajen nov Ribiški dom. Za oživitev in popularizacijo te za varstvo naravnih vrednot pomembne dejavnosti namerava ribiška družina ob novozgrajenem objektu urediti manjši samostojen bajer s parkiriščem, parkovno urejeno okolico in otroškim igriščem.
Za zagotovitev posebnega družbenega interesa na področju lovstva bomo obdržali ravnotežje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru, in s tem ohranjali, vzdrževali in izboljšali življenjske razmere divjadi ter njeno ustrezno strukturo in število. Posebna pozornost bo veljala avtohtonim vrstam, ki so posebej pomembne za ohranitev naše naravne dediščine. Lovske družine bodo z divjadjo gospodarile na podlagi sprejetih srednjeročnih načrtov in smernic za gojitev divjadi, pri čemer bodo usklajevale interese lovstva z razvojem kmetijstva in gozdarstva tako, da se bodo s smotrno gojitvijo divjadi zmanjšale škode po divjadi, zlasti v kmetijstvu, kjer so konflikti zaradi škode najpogostejši.
8.4 Trgovina
Občina bo podprla vsako z urbanističnega vidika ustrezno prometno in ekonomsko upravičeno lokacijo znotraj obstoječih urbanih enot. Edini že načrtovani poseg večjega trgovskega objekta je gradnja trgovine s široko ponudbo v ZN Hrastje. Nov predlog je podan za manjši nakupovalni center na lokaciji ob glavni cesti v coni D2.
8.5 Gostinstvo in turizem
Na področju občine je kar nekaj manjših predlogov za novogradnje, ki bi opravljale ob drugih raznovrstnih dejavnostih tudi gostinsko in turistično.
Občina namerava za izboljšanje turistične ponudbe zgraditi kulturni objekt na Marofu in nadgraditi zelene površine mesta Ribnice. Iniciativo za investicije v obrate gostinske ponudbe, kmečki turizem ali drugo s turizmom povezano profitno dejavnostjo je prevzel privatni sektor.
Predvideni ali novi predlagani posegi z gostinsko ponudbo so naslednji:
– gradnja objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof R11(R7)
– grad Ortnek – turizem-rekreacija-kultura VL49(R2)
– obora Otavice – gojitev divjadi za turizem in kot kmet. dejavnost R13(R5)
– ureditev parka z bajerjem v Zalužju
-Prigorica- turizem R21(R6)
Predvideni ali novi predlagani posegi s turistično ponudbo so naslednji:
– konjeniški šport s spremljajočimi tur. in kmet. objekti – Ortnek VL50 (R2)
– konjeniški šport s spremljajočimi tur. in kmet. objekti Ugar S20 (R5)
Občina predvideva tudi ureditev večjih športnorekreacijskih objektov, ki pa so primarno namenjeni zadovoljevanju potreb občanov in ožje regije.
8.6 Drobno gospodarstvo
Na območju občine je predvidenih kar nekaj lokacij za izgradnjo objektov obrtnih dejavnosti. Prostorske kapacitete so povezane z obstoječo rabo pretežnega dela območja oziroma s predvideno rabo, in se bo znotraj PUP opredeljevalo, katera dejavnost je zakonsko sprejemljiva za posamezno urbano enoto.
8.7 Promet
Železniški promet
Občina pričakuje izboljšanje možnosti tovornega in morda tudi potniškega prometa po železnici. V primeru, da se aktivnosti v ta namen pričnejo odvijati, bo občina intenzivno sodelovala v okviru svojih pristojnosti. Posebna pozornost bo namenjena varnosti v železniškem prometu predvsem pri oznakah in signalizaciji križanj javnih cest in železniške proge v naseljih (Ribnica, Žlebič, Ortnek).
Avtobusni promet
Za usklajen in reden prevoz potnikov skrbijo podjetje INTEGRAL STOJNA KOČEVJE in manjši prevozniki. Ob potniškem prometu za občane je urejen tudi prevoz za osnovnošolsko mladino, in sicer od doma do šole.
Za varnost v prometu namerava občina opremiti vse lokacije avtobusnih postajališč z izogibališči in postajnimi hišicami.
– Avtobusno postajališče in hišice
– Žlebič S10 (R5)
– Avtobusna postaja Ribnica
(priprava programske zasn.) LN R11 (R7)
Tovorni promet
Za potrebe špedicijske dejavnosti so imele v skladu z zakoni in pravilniki potrebno urejene površine le večje proizvodne enote. Manjši špediterji so problem parkiranja reševali na dvoriščih in divjih parkiriščih. Ti bodo lahko začasno rešili ta problem na parkiriščih večjih podjetij. S spremembami in dopolnitvami tega prostorskega plana se na sprejemljivih ustreznih lokacijah predvideva izgradnja ali sanacija legalno zgrajenih manjših parkirišč privatnega sektorja. Prvo severno območje kot povečanje stavbnih zemljišč na dveh lokacijah v Žlebiču in ob BČ ter druga manjša območja na južnem robu občine v Rakitnici in ob regionalni cesti, ki lahko zaradi lege na južnem in severnem delu občine zapolnijo del lokalnih prosilcev. Občina bo sodelovala pri dogovarjanjih za razrešitev te problematike med prizadetimi podjetji ali posamezniki. Sodelovala bo pri določanju novih načrtovanih posegov, tako da negativni vplivi ne bodo slabšali pogojev bivanja občanov.
8.8 Energetika
Za potrebe povečanja oskrbe z električno energijo in oskrbo do sedaj slabo oskrbljenih območij se predvidevajo naslednje investicije:
– daljnovod 20 kV v Prigorici R22 (R6)
– TP 160 KVA v Prigorici R22 (R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Grmada VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Bukovec pri Poljanah VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Škrajnek VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Ravne ob V. Polj. VL40(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Finkovo VL39(R2)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Male Breže in do Brega - S10, R1
(R5)
– predvidena izgradnja TP za naselje
Hrastje v ZN Hrastje R1(R7)
– predvideni 20 kV kablovod in TP
Dolenja vas – Lončarska R22 (R6)
– izgradnja RTP Ribnica 110/20 kV
z močjo 20 MVA in širitev R11(R5)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Goriča vas -ČN R12(R5)
– izgradnja kabelskega vodnika in TP –
Ribiški dom Prigorica R22(R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
v ZN Mali Humec (R6/S6) R22(R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
od Lipovca do Makoš R42 (R6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP –
Grčarske Ravne VL40(R6)
Ureditev cestne razsvetljave
– v naseljih – Mala Hrovača,
Goriča vas in ob Gorenjski cesti R1, 11,12 (R5 in R7)
8.9 Komunalno gospodarstvo
8.9.1 Individualna komunalna raba
8.9.1.1 Vodooskrba
S priključevanjem novih vodnih virov ter dograjevanjem vodovodnega omrežja smo v preteklosti v glavnem pokrivali naraščajoče potrebe po vodi predvsem v centralnem delu občine. Bodoči napori bodo usmerjeni v varovanje obstoječih vodovarstvenih območij, iskanje novih kvalitetnih vodnih virov, dograjevanje vodovodnega omrežja in vodohranov in obnovo dotrajanega omrežja. Slednje predvsem v naseljih s cevovodi z vsebnostmi azbesta. V ta namen predvidevamo izvedbo naslednjih posegov:
– izgradnja vodovodnega zajetja nad Slatnikom in priključitev v omrežje,
– izgradnja vodovoda na relaciji Mlake (Občina Sodržica) – Vintarji,
– izgradnja vodovoda na relaciji Črnec – Zadniki,
– izgradnja vodohrana za naselje Gorenji Lazi,
– izgradnja dveh vodohranov v Kotu,
– izgradnja vodohrana za naselje Zadolje,
– sanacija vodovodnega omrežja Kot-Jurjevica-Breže,
– ojačitev vodovodov Prigorica, Grčarice, Lipovec in Podpoljane,
– rekonstrukcija vodovoda od Žlebiča do Ortneka in
– izgradnja vrtine v Grčaricah.
Sledili bomo usmeritvi, da komunalna organizacija prevzame v upravljanje vse vaške vodovode.
8.9.1.2 Čiščenje odpadnih voda
V skladu s splošnimi usmeritvami za ohranjanje čistosti voda se na področju Občine Ribnica nadaljuje s pričetimi pripravljalnimi deli za izvedbe naslednjih posegov:
– izgradnja razširitve ČN v Ribnici z dodatnimi objekti za boljše delovanje,
– dopolnitev dejavnosti prečiščevanja odpadnega blata ČN Ribnica do popolne nevtralizacije nepregnitega blata in njegova končna dispozicija oziroma morebitna uporaba;
– izgradnja ČN v Dolenji vasi z dodatnimi izvedbenimi deli za zagotovitev zadostnega pretoka vodotoka na mestu izliva iz ČN in kanalizacijsko omrežje za naselja Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas,
– izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselja Breže, Jurjevica, Kot in Sajevec ter izgradnja ČN z odtokom v potok Sajevec,
– izgradnja kanalizacijskega omrežja in ČN za naselje Sušje,
– izgradnja povezave kanalizacijskega omrežja Ribnica in izgradnja ČN v Goriči vas in
– izgradnja kanalizacijskega omrežja za območje ZN Hrastje in ostala območja, ki se urejajo s PIN.
8.9.1.3 Pokopališko-pogrebna dejavnost
Za izboljšanje tovrstne problematike v občini se načrtuje izgradnja mrliških vežic, povečanje pokopališč in ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe.
Posegi se predvidevajo na naslednjih lokacijah:
– izgradnja mrliške vežice v naselju
Sveti Gregor VL47 (R1)
– Velike Poljane – razširitev
pokopališča VL50 (R2)
– Velike Poljane – izgradnja mrliške
vežice VL50 (R2)
– mrliški vežici na pokopališču
v Jurjevici S10 (R5)
– širitev pokopališča v Jurjevici in
parklirišče S10 (R5)
– širitev pokopališča v Ribnici –
Hrovača – LN R12 (R5)
– vris pokopališča in mrliških vežic
za Dolenjo vas R22 (R6)
– širitev parkirišča pred pokopali-
ščem v Rakitnici R22 (R6)
8.9.1.4 Oskrba s toplotno energijo
V mestu Ribnici je sedanja delujoča toplotna postaja prešibka za nadaljnjo širitev toplovoda. Občina se bo po izdelavi predhodnih študij odločala o ustrezni lokaciji znotraj industrijske ali obrtne cone. Odprto je tudi vprašanje energetskega vira in s tem tipa toplotne postaje.
– Izgradnja druge faze toplarne
Inlesa v Ribnici R11 (R7)
– izgradnja toplovoda Inles-Prija-
teljev trg VVZ R11 (R7)
– varianta nove toplarne v R7/C2
(v bližini OŠ) R1 (S7)
8.9.2 Kolektivna komunalna raba
– komunalno urejanje Hrastje v ZN R1 (R7)
– komunalno urejanje Lepovče v ZN R11,12 (R7)
– komunalno urejanje Mlaka PUP R11 (R7)
– komunalno urejanje Humec PUP R22 (R6)
– komunalno urejanje Mali
Humec v ZN R22 (R6)
– komunalno urejanje Grič PUP S10, R1 (R5)
– komunalno urejanje OC Breg
pri Ribnici PUP R11 (R7)
8.9.3 Stavbnozemljiško gospodarstvo
Občina z načrtnim opremljanje stavbnih zemljišč usmerja potencialne graditelje na opremljena neproblematična območja. V prvi fazi predstavlja takšno ravnanje za občino velik strošek, vendar se bodo v končni fazi izvedbe lastnikom objektov ter vzdrževalcem komunalne in prometne infrastrukture ti stroški povrnili z zmanjšanimi stroški vzdrževanja.
8.10 Stanovanjsko gospodarstvo
Občina razpolaga s pr. 2 ha še prostih površin za družbeno ali profitno blokovno gradnjo v bližini centra mesta. Število prebivalcev bo po demografskih predvidevanjih upadlo, kar pa ne pomeni, da se v občini s povprečnim številom 3,3 prebivalcev na gospodinjstvo ne bo povečalo število gospodinjstev z manjšim številom članov.
8.11 Cestno gospodarstvo
Za izboljšanje cestne infrastrukture, se na področju občine predvidevajo naslednje investicije oziroma se bo pripravljala dokumentacija za izvedbo LN:
– G2-106 obvozna cesta
Ribnica LN glavna cesta R11 (R7)
– obnovitev ceste Kolodvorska
– Inles – Merharjeva R11 (R7)
– obnovitev ceste Šeškove ulica R11 (R7)
– obnovitev ceste Ulica Luisa Adamiča
in Kurirske R11 (R7)
– obnovitev ceste Galusovega nabrežja R11 (R7)
– obnovitev ceste Črni Potok –
meja občine VL48 (R1)
– obnovitvena dela Vel. Poljane
– Škrajnek-Bukovec VL40, 50 (R2)
– obnovitvena dela G2-106-Finkovo VL39 (R2)
– obnovitvena dela Ulica Talcev –
G2-106 R11 (R7)
– obnovitvena dela Ograda –
Lipovec R13, 23 (R5,R6)
– obnovitvena dela Lipovec –
Makoše R23, 24 (R6)
– obnovitvena dela Luknja –
Zlati Rep VL39 (R1)
– obnovitvena dela Dolenji Lazi –
Zapuže R1 (R5)
– obnovitvena dela G2-106-Žlebič
– Fužine S10 (R2,R5)-
– obnovitvena dela Ograja Hojče
– Hudi Konec LN VL49 (R1)
– obnovitvena dela Ograja
– Črnec VL48 (R1)
– obnovitvena dela (352170)
Prigorica – Dolenja vas R21 (R5)
– obnovitvena dela mulde cesta
Gornje in Dolnje Podpoljane in Močile VL39, 40, 50 (R2)
– obnovitvena dela Zlati Rep –
Škrlovica LN VL39 (R1)
– gradnja pločnika v naselju
Mala Hrovača R11 (R5)
– rekonstrukcija križišča LN –
Mala Hrovača LN R11 (R5)
– gradnja pločnika ob G2-106
Nemška vas – do Prigorice R22 (R5
– obnovitvena dela križišča +pločnik
Šolska in Merharjeva R11 (R7)
– gradnja parkirišč – znotraj UO
naselij lokacija naselja (R1, 2, 5, 6, 7)
– gradnja pločnika Ribnica – Grič R11(R5, R7)
– gradnja pločnika Slatnik – OŠ Sušje S10 (R5)
– gradnja ceste na Grmado od
P do Doma na Grmadi VL40 (R2)
– gradnja nove obvozne c. Kot
(priprava progr.zasn.) LN S19, 20 (R5)
– LN obvozna cesta za Jurjevico
(priprava progr.zasn.) LN S10 (R5)
– obnovitvena dela ceste Črnec
– Zadniki LN VL48 (R1)
– rekonstukcija ceste Žlebič –
Sodražica LN S9, 10 (R5)
– LN dela ceste Žlebič – Sodra-
žica odcep pri Sušju LN S10 (R5)
– ureditev celotnega območja BČ, cestne baze in parkirišča za tovorna v. R5 (kartografski del plana)
8.12 PTT promet
V občini se nadaljuje z načrtovanim povečevanjem kapacitet avtomatskih telefonskih central.
Program razvoja je dodatno pogojen s prehodom na prenos drugih podatkov preko telefonskih kablov in vzporednih kabelskih povezav. Občina s centralo v Ljubljani še ni povezana z optičnim kablom, kar pa bo verjetno zaradi novih oblik dela in delovnih procesov naložba ustrezne strokovne službe ali drugega investitorja.
V občini se načrtuje postavitev telefonskih govorilnic za naselji Ribnico in Dolenjo vas, povečanje kapacitet avtomatskih telefonskih central in števila telefonskih priključkov v Ribnici in Dolenji vasi.
8.13 Vodno gospodarstvo
Dejavnost vodnega gospodarstva bo zajemala:
– redno vzdrževanje vodotokov z objekti v splošni rabi
– varstvo pred škodljivim delovanjem voda za obrambo pred poplavami
– rečno nadzorno službo
– skrb za izvajanje varstva vodnih količin in varstva voda preko monitoringov, ki jih financirajo uporabniki vode v sklopu ustreznih organizacij (pravnih oseb)
Posegi v obvodni svet in struge vodotokov, ki se bodo izvajali za zagotavljanje varstva pred visokimi vodami na območju Občine Ribnica, se bodo predhodno smiselno usklajevali s pogoji in usmeritvami organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
Za ohranitev območij razlivnih polj ob vodotokih, ki so v kmetijski rabi, se nadaljuje izvajanje vzdrževalnih del čiščenja obstoječih odcednih jarkov v skladu z zakonom o ohranjanju narave, kjer je navedeno, da se stanje na območjih naravnih vrednot ne sme spreminjati.
V vsebinah prostorskega plana se ohranja meje predvidenih hidromelioracij za problematična območja mokrotnih travnikov in njiv. Hidromelioracije se bodo izvajale z ureditvenimi načrti in bodo prvenstveno namenjene ohranjanju kmetijske dejavnosti, ki je sooblikovalka kulturne krajine, in s čiščenjem terena in vzdrževanjem prehodnosti vodotokov do požiralnikov, posledično skrbi za varstvo pred visokimi vodami. Občina bo ob načrtovanju upoštevala usmeritve pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine tako, da bodo ustrezno vrednotene in varovane vse obstoječe kvalitetne vsebine in značilnosti prostora. Območja, ki jih bo potrebno obravnavati pri pripravi hidromelioracij (brez območja porečja Bistrice), obsegajo 127 ha.
Vodno gospodarstvo bo zagotovilo vzdrževanje in sanacijo obstoječega suhega zadrževalnika v Prigorici.
9. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
9.1 Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Za zadovoljitev potrebnega števila mest za varstvo predšolskih otrok se na območju občine predvideva izgradnja in organizacija v naslednjih oblikah:
– Prenova vrtca v Ribnici – prenovitvena
dela R11 (R7)
– Občina v okviru svojega socialnega programa zagotavlja tudi dodatne aktivnosti pod vodstvom prostovoljcev in s tem omogoča tudi za otroke, ki niso v vzgojno-varstvenem programu, del širšega vpogleda v različne dejavnosti.
9.2 Osnovno izobraževanje
Za izboljšanje delovnih in učnih pogojev se v občini v sodelovanju z Ministrstvom za znanost, šolstvo in šport predvideva izvedba izboljšav na naslednjih šolskih objektih:
– Dolenja vas – adaptacija šolske
kuhinje R22 (R6)
– OŠ – športna dvorana Dolenja vas
– rekonstr. in dozidava R22 (R6)
– zamenjava dotrajanih elementov
stavbnega poh. OŠ Dol. vas R22 (R6)
– rekonstrukcija opreme, inštalacij
in stavb. poh. OŠ Ribnica R11 (R7)
– prenova OŠ v Ribnici za potrebe
devetletke R11 (R7)
V osnovni šoli bo tudi v bodoče organizirano varstvo za nižje letnike, ko ob urejeni okolici šol. otroci lahko opravljajo tudi dodatne interesne dejavnosti oziroma se sprostijo v urejenem in varovanem urbanem okolju šolskega objekta.
Za boljšo organizacijo izvenšolskih športnih aktivnosti mladine in učnega procesa telesne vzgoje so v vsebini petega člena pod naslovom Telesna kultura in rekreacija navedeni vsi predvideni športi objekti.
9.3 Kultura
Pri pripravi izvedbenih aktov se bo za ohranjanje kulturne dediščine upoštevalo smernice LRZVNKD, kjer so evidentirane in opisane lastnosti in stopnja varovanja kulturne dediščine celotne občine. Objekti z večjo pričevalno vsebino v naseljih so že sedaj pomemben element orientacije v historičnem prostoru življenjskih tokov prebivalcev. Na področju investiranja Ministrstva za kulturo v objekte kulturne dediščine so predvidena vzdrževalna dela na področju umetnostne dediščine – prenovitvena in vzdrževalna dela zlatih oltarjev, delno financiranje graditve kulturnega objekta – na Marofu in vzdrževalna dela na objektih kulturne dediščine na Pugledu in Miklovi hiši v Ribnici – knjižnica.
Občina namerava tudi v bodoče organizirati že tradicionalne kulturne prireditve, ki poleg kulturnega dogajanja na dan dogodka oživljajo delavno in kulturno ozračje v celotnem obdobju priprav in privzgajajo mlajši generaciji pozitiven odnos do tovrstnega angažiranja. S svetlim vzgledom ravnanja starejše generacije se postavljajo tudi temeljne vrednote mlade generacije, lokalna pripadnost in kulturen odnos do prostora in ljudi.
9.4 Telesna kultura
Na področju izgradnje športnih objektov se predvidevajo v sodelovanju z Ministrstvom za znanost, šolstvo in šport predvsem investicije, ki so opredeljene v osnutku plana investicij do leta 2004. Poleg z občine ugotovljenih potreb po povečanju obsega športnih objektov je na pobudo privatnega sektorja in društev po celotnem območju občine kar nekaj predlogov za prostorsko opredelitev in delno izgradnjo večjih enot dejavnosti rekreacije, športa ter povezovanja kmetijstva in rekreacije. Predvidena območja posegov so prikazana v kartografski dokumetnaciji in vpisana pri predlogih posegov v prostor za posamezno KS.
9.5 Socialno skrbstvo
Za izboljšanje bivanja nemočnih in ostarelih prebivalcev občine se predvideva sodelovanje pri pripravi dokumentacije in izgradnji za naslednje objekte:
– dom starejših občanov in
– izgradnja kapacitet za dnevno in domsko varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb.
10. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
10.1 Cilji
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične zasnove mesta Ribnice bomo sprejeli ali spremenili potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo objektivno upoštevali vse interese, ki so prisotni v prostoru skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanje širših javnih interesov glede racionalne rabe zemljišč. V prostorskih izvedbenih aktih bomo strokovno opredelili neposredne cilje, ki izhajajo iz usmeritev vsebin prostorskega plana in konkretne problematike krajevnih skupnosti.
(Opredelitev pomena posamezne oznake območja:
S - stanovanjska v UZ in vas za ostala naselja
C - centralna
O - obrtna
I - industrijska
W - naselje vikendov
P - prometna
Z - zelene površine
Š - rekreacijske površine – stavbna zemljišča
V - vodne površine
REK - športne površine – dvonamenska raba
SK - smučarska skakalnica
RIB - ribiški dom
KM - kmetije
KOM - komunalni objekti in rudarstvo
VGO - suhi zadrževalnik visokih voda
OB - obore za kmetijstvo
POK - pokopališče
K - kmetijska zemljišča v območju UZ ali kmet. zemlj. operacije
KG - preostali gozdni in kmetijski prostor planske celote
10.1.1 Območje KS Sveti Gregor – R1
Območje KS Sv. Gregor je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R1, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
-------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
-------------------------------------------------------------------------------
S1 Marolče 2,4 kmet. naselje PUP
S2 Sv. Gregor 6,88 vod. nas. KS PUP
S3 Maršiči 1,5 kmet. naselje PUP
S4 Praproče 0,87 kmet. naselje PUP
S5 Hudi Konec 0,76 kmet.naselje PUP
K1 Pusti Hrib 7 agromelioracija PUP
KM1 Gašpinovo 0,15 kmetija PUP
REK1 Veliki Žrnovec 1,9 rekreacija-kultura PUP
Š1 Sv. Gregor pr.0,2 športno igrišče PUP
KG – odprti prostor KS Sveti Gregor kmet.in gozd PUP
-------------------------------------------------------------------------------
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) opredelili bomo lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja družbenih dejavnosti:
– izgradnja mrliške vežice
b) za izboljšanje lokalnega prometa bomo realizirali naslednje posege:
– rekonstrukcija lokalne ceste Črnec – Mlake – Žimarice,
– rekonstrukcija lokalne ceste Ograja – Hojče – Hudi Konec,
– rekonstrukcija nekategorizirane ceste Zlati Rep – Škrlovica,
– obnovitev ceste Črni Potok – meja občine,
– obnovitvena dela Ograja – Črnec; Črnec – Zadniki,
– prometna ureditev dveh gozdnih cest na območju KS;
d) – agrotehnične operacije bomo izvršili na območju:
– Pustega Hriba na površini 7 ha (agromelioracija);
h) za zagotovitev preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja:
– vodovod na relaciji Črnec – Zadniki,
– vodovod od naselja Mlake do Vintarjev;
i) na področju športa in rekreacije načrtujemo:
– izgradnja igrišča za šolsko mladino in krajane pri Svetem Gregorju
10.1.2 Območje KS Velike Poljane – R2
Območje KS Velike Poljane je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R2, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
-----------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
-----------------------------------------------------------------------------
S1 Gorenje Podpoljane 1 kmet. naselje PUP
S2 Dolnje Podpoljane 1,78 kmet. naselje PUP
S3 Velike Poljane 7,3 vod. nas. KS PUP
C1 Ortnek 3,55 centralna f. v izvajanju
W1 vikend cone 0,72 naselje vikendov PUP
K1 Velike Poljane 33 agromelioracija PUP
POK1 Sveti Tomaž 0,31 pokopališče PUP
W2 vikend cona 1,9 vikend cona PUP
W3 vikend cona 1,2 vikend cona PUP
W4 vikend cona 1,7 vikend cona PUP
KM1 Velike Poljane 0,8 kmetija PUP
KM2 Dule 1,3 kmetija PUP
C1 Ortnek 3.8 blagovne rezerve PUP
C2 Ortnek 25 blagovne rezerve PUP
CŠ3 Ortnek 2,3 turizem-stanov. PUP
OB1 Velike Poljane 2,3 obora za živinorejo PUP
OB2 Ortnek 8.9 obora in jahališče PUP
Š1 Ortnek 0.5 konjeniški športni PUP
poligon in objekti
KG – odprti prostor KS Velike Poljane kmet.in gozd PUP
-----------------------------------------------------------------------------
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) Opredelili bomo lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja družbenih dejavnosti:
– izgradnja mrliške vežice na pokopališču pri Sv Tomažu pri Velikih Poljanah
– odprli bomo nove cone vikendov, z združevanjem in zaokroževanje razpršenih legaliziranih objektov vikendov
b) Za izboljšanje lokalnega prometa bomo realizirali:
– obnovitvena dela Vel. Poljane – Škrajnek – Bukovec 50
– obnovitvena dela G2 –106 – Finkovo
– ustrezna signalizacija za zavarovanje železniških prehodov
– obnovitvena dela – mulde cesta Gornje in Dolnje Podpoljane in Močile
– gradnja ceste na Grmado od parkirišča do Doma na Grmadi
c) Zgradili bomo naslednje energetske naprave:
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Grmada
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Bukovec pri Poljanah
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Škrajnek
– predvideni 20 KV daljnovod in TP -Žnidar ob V. Polj.
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Ravne ob V. Polj.
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Finkovo
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Bukovec pri Poljanah
d) – Agrotehnične operacije bomo izvršili na območju
– Velikih Poljan na površini 33 ha (agromelioracija)
– opredeljeno bo območje obore za drobnico z manjšim pomožnim hlevskim objektom.
f) – Na področju skupne komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte:
– s spremembo namembnosti v industrijsko rabo bomo sočasno sanirali manjši kamnolom
– podprli bomo samosanacijo ali sanacijo z nasutjem ali delno eksploatacijo tudi za ostale manjše opuščene kamnolome in peskokope.
h) – Za zagotovitev preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja:
– prenova primarnega vodovoda od Žlebiča do Ortneka
– izgradnja vodohrana za naselje Gorenji Lazi.
i) – Na področju športa in rekreacije podpiramo:
– izvedbo večje enote kmetijske konjeniške in rekrecijske cone v izvedbi pobudnika in lastnika zemljišč v Ortneku.
j) – Na področju gospodarstva podpiramo:
– izgradnjo manjše betonarne v opuščenem kamnolomu ob glavni cesti pred Ortnekom.
10.1.3 Območje KS Ribnica – R5
Območje KS Ribnica je enotno prostorsko obdelano kot prostorska celota R5, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
------------------------------------------------------------------------------------------
S1 Žlebič 13 stanovanjska PUP
S2 Slatnik 4,58 kmet. naselje PUP
S3 Sušje 5,2 kmet. naselje PUP
S4 Jurjevica 7 kmet. naselje PUP
S5 Breže 5,96 kmet. naselje PUP
I1 Jurjevica 1.8 industrijska cona PUP
S6 Kot 6.36 kmet. naselje PUP
S7 Sajevec 4,37 kmet. naselje PUP
S8 Dane 4,92 kmet. naselje PUP
S9 Bukovica 3,26 kmet. naselje PUP
S10 Otavica 5,5 kmet. naselje PUP
S11 Goriča vas 23,9 kmet. naselje PUP
S12 Nemška vas 14,5 kmet. naselje PUP
S13 Hrovača 10,1 kmet. naselje PUP
S14 Breg-Grič-Dolenji Lazi 44,5 stanovanjska PUP
S15 Ugar 1,2 stanovanjska PUP
S16 Zapuže 0,89 kmet. naselje PUP
K1 Bistrica 385 hidromel. UN-pred.
K2 Sajevec 69 hidromel. UN-pred.
K3 Prigorica 111 hidromel. UN-pred.
K4 Strnica 11 hidromel. UN-pred.
REK1 Dane 35 smučišče-rekreacijska PUP
REK2 Nemška vas igrišče – rekreacijska PUP
VGO1 Prigorica 280-del vodnogospodarsko o. UN št
IŠ Ugar 1,9 proizv. ali športno območje PUP
SK1 Sv. Frančišek 0,3 skakalnica PUP
Š1 Ugar 1,1 rek. cona PUP
P1 parkirišče Žlebič 1 0,36 parkirišče PUP
P2 BC – Žlebič 0,76 bencinska črp. PUP
P3 parkirišče Žlebič 2 0,82 parkirišče PUP
P4 cestna baza – Žlebič 1,1 cestna baza PUP
KOM1 odlagališče odpad. 3,3 komunalni objekt UN- sanacija
POK1 Hrovača – POK 1,2 pokopališče PUP in LN
KOM4 ČN Ribnica 0,52 komunalni objekt PUP
KOM2 ČN Sušje novo 0,3 čistilna naprava PUP
KOM3 ČN Sajevec novo 0.3 čistilna naprava PUP
KOM5 ČN Goriča vas 0,35 čistilna naprava PUP
KOM6 RTP 20/110 kV 1,1 energetika LN
Š2 Jurjevica igrišče 0,37 rekreacijska -igrišče PUP
Š3 Goriča vas 0,18 rekreacijska -igrišče PUP
O1 Zadolje staro +novo 0,87 obrtna dejavnost PUP
O2 Otavice prestavitev 0,66 obrtna dejavnost PUP
O3 Goriča vas 0,43 obrtna dejavnost PUP
O4 Goriča vas 0,3 obrtna dejavnost PUP
OB1 Ugar obora – pašnik 0,93 kmetijsko-rekre. PUP
OB2 Ugar obora – jahališče 2,65 rekreac.-športno PUP
OB3 Otavice obora – divjad 0,44 obora za rejo damjakov PUP
KM1 Kot 0,25 kmetijsko gospodarstvo PUP
KM2 kmet – Zidar 1,7 kmetijsko gospodarstvo PUP
KM3 kmet – Joras 0,68 kmetijsko gospodarstvo PUP
KG – odprti prostor KS Ribnica kmet.in gozd PUP
------------------------------------------------------------------------------------------
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) Opredelili bomo lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja družbenih dejavnosti – opredeljeno v 8. in 9. točki tega odloka v območju R5
b) Za izboljšanje lokalnega prometa bomo realizirali:
– povezava celotnega območja BČ, cestne baze in parkirišča za tovorna v.
– gozdna cesta Ribnica – Makoše – Občina Kočevje
– gradnja pločnika Ribnica – Grič
– gradnja pločnika Slatnik – OŠ Sušje
– Avtobusno postajališče in hišici – Žlebič
– gradnja pločnika ob G2 – 106 Nemška vas – do Prigorice
– gradnja pločnika v naselju Mala Hrovača
– rekonstrukcija križišča LN – Mala Hrovača LN
– obnovitvena dela na lokalni cesti (352170) Prigorica – Dolenja vas
– obnovitvena dela na cesti Dolenji Lazi – Zapuže
– obnovitvena dela na glavni cesti G2 –106 – Žlebič – Fužine
– obnovitvena dela na cesti Ograda – Lipovec
Republika Slovenija bo v tej KS investirala v izvedbo dokumentacije in projektov za
– rekonstrukcija ceste Žlebič – Sodražica LN
– prestavitev trase dela ceste Žlebič – Sodražica ob Sušju LN
c) Zgradili bomo naslednje energetske naprave:
– izgradnja RTP Ugar 110/20 KV z močjo 20 MVA in širitev LN
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Goriča vas – ČN
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Male Breže in do Brega
d) – Agrotehnične operacije bomo v sodelovanju s pristojnim ministrstvom izvršili na območju
– H – Strnica UN 11 ha
– H – Bistrica UN 385 ha
– H – Sajevec UN 69 ha
– H – Prigorica del UN 111 ha
– komasacija in agromelioracija Nemška vas
– Prigorica – 180 ha
– komasacija in agromelioracija Goriča vas –
Otavice - 310 ha
e) Na področju komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave:
– komunalno urejanje Grič
– Razširitev ČN Ribnica
– kanalizacija Ribnica, Hrovača, Goriča vas LN
– kolektor Dolenja vas – Prigorica – Nemška vas
– ČN Sušje in kanalizacija
– ČN in kanalizacija – Kot – Sajevec – Breže – Jurjevica
– ČN v Goriči vasi
f) Na področju skupne komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte skupne rabe:
– obcestna razsvetljava v naseljih – Mala Hrovača, Goriča vas in ob Gorenjski cesti
– odlagališče odpadkov v Mali gori – ažuriranje in sanacija UN
– širitev pokopališča v Jurjevici in manjše parkirišče
– širitev pokopališča v Ribnici – Hrovača LN
h) Za zagotovitev preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja:
– izgradnja vodovodnega zajetja nad Slatnikom in priključitev na omrežje
– prenova primarnega vodovoda od Žlebiča do Ortneka
– izgradnja vodohrana za Gorenje Laze
– izgradnja dveh vodohranov v Kotu
– izgradnja vodohrana za Zadolje
i) Na področju športa in rekreacije podpiramo:
– konjeniški šport s spremljajočimi tur. in kmet. objekti Ugar
– Obora Otavice – gojitev divjadi za turizem in kot kmet. dejavnost
– izgradnja športnega igrišča – Goriča vas
– izgradnja športnega igrišča – Nemška vas
– izgradnja športnega igrišča v Gornjih Lepovčah po zaključenem ZN
– zimski šport – nova manjša rek.cona – skakalnica pod Sv. Frančiškom
– zimski športni objekt – vlečnica na rek. coni smučišča – Dane
10.1.4 Območje KS Dolenja vas – R6
Območje KS Dolenja vas je enotno prostorsko obravnavano kot prostorska celota R6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
---------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
---------------------------------------------------------------------------------------------
S1 Dolenja vas s Prigorico 50 stanovanjska PUP
S2 Rakitnica 10,9 kmet. naselje PUP
S3 Lipovec 6,7 kmet. naselje PUP
S4 Grčarice 9,8 kmet. naselje PUP
S5 Dolenja vas – Humec 8,12 stanovanjska PUP
S6 Dolenja vas – Mali Humec 9,37 stanov.-poslovna dop.ZN št. 37/98
K1 hidro – Blate 90 hidromelioracija UN pred.
K2 hidro – Log 16 hidromelioracija UN pred.
K3 hidro-Sv. Marjeta 10 hidromelioracija UN pred.
C1 Dolenja vas 0,5 centralne PUP
C2 Dolenja vas 1,2 centralne – OŠ PUP
I1 Prigorica 2,4 industrija PUP
POK1 Dolenja vas 1,29 pokopališče PUP
KOM1 ČN Dolenja vas 0,3 čistilna naprava PUP
K4 Prig.- Nemška vas 184 komasacija in agro. PUP
K5 Dolenja vas 340 komasacija in agro. PUP
K6 Rakitnica 210 komasacija in agro. PUP
RIB1 Zalužje 3,5 ribnik-rekreacijska PUP
O2 Blate 0,9 lesnopredel. obrt PUP
O3 Rakitnica 0,49 lesnopredel. obrt PUP
O4 Rakitnica 0,9 lesnopredel. obrt PUP
O5 Rakitnica 0,24 lesnopredel. obrt PUP
Š1 Dolenja vas 0,7 šolsko igrišče PUP
Š2 Raktinica 0,1 igrišče PUP
REK1 Rakitnica – Griček 1,4 rekreacijska –igrišče PUP
KM1 Rakitnica 0,32 kmetija PUP
KM2 Rakitnica 0,7 kmetija PUP
KM3 Makoše 0,5 kmetija PUP
KM4 Grčarice 0,7 kmetija PUP
VGO zadrževalnik Prigorica 280-del vodnogospodarsko o. UN
POK1 Grčarice 0.07 pokopališki o. PUP
KG – odprti prostor kmet.in gozd PUP
---------------------------------------------------------------------------------------------
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) Opredelili bomo lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja družbenih dejavnosti:
– VVZ Dolenja vas – odprtje enega oddelka za devetnajst otrok
– Dolenja vas – adaptacija šolske kuhinje
– OŠ – športna dvorana Dolenja vas – rekonstr. in dozidava
– zamenjava dotrajanih elementov stavbnega pohištva OŠ Dol. vas
b) Za izboljšanje lokalnega prometa bomo realizirali:
– obnovitvena dela Ograda – Lipovec
– obnovitvena dela Lipovec-Makoše
– gozdna cesta Ribnica – Makoše – obč. Kočevje
– gozdna cesta Začela – Zadolje
– gradnja parkirišč – znotraj UO naselij
– gradnja parkirišča v Rakitnici pri pokopališču
– gradnja mrliške vežice v Grčaricah
c) Zgradili bomo naslednje energetske naprave:
– daljnovod 20 kV v Prigorici
– TP 160 KVA v Prigorici
– izgradnja kabelskega vodnika in TP – Ribiški dom Prigorica
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – v ZN Mali Humec (R6/S6)
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – od Lipovca do Makoš
– predvideni 20 KV daljnovod in TP – Grčarske Ravne
d) – Agrotehnične operacije bomo izvršili na območju
– H Blate UN 90 ha
– H Sv. Marjeta UN 10 ha
– H Log UN 16 ha
– H Prigorica del UN 111 ha
– komasacija in agromelioracija Nemška vas – Prigorica 180 ha
– komasacija in agromelioracija Dolenja vas 340 ha
– komasacija in agromelioracija Goriča vas – Otavice 310 ha
– komasacija in agromelioracija Rakitnica 210 ha
e) Na področju komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave:
– komunalno urejanje Humec
– komunalno urejanje Mali Humec v ZN
– LD – za ČN Dolenja vas in izgradnja kan. omrežja
– kolektor Dolenja vas – Prigorica – Nemška vas
h) Za zagotovitev preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja:
– ojačitev vodovodov Prigorica, Grčarice, Lipovec, Rakitnica
– vodovod do Grčaric in Grčarskih Raven
– vodovod od Lipovca do Makoš
i) Na področju športa in rekreacije podpiramo:
– izgradnja športnih in otroških igrišč – Dolenja vas
– izgradnja dvonam. športnega igrišča – Rakitnica gas. dom
– ureditev parka z bajerjem v Zalužju -Prigorica- turizem
– izgradnja – ureditev športnega igrišča v Zalužju
10.1.5 Območje dela KS Ribnica – Urbanistična zasnova del – R7
Območje KS Ribnica – Urbanistična zasnova je enotno prostorsko obravnavanA kot prostorska celota R6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
--------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv Površina Namembnost Prostorski
ureditv. območja v ha izvedbeni
območja akt
--------------------------------------------------------------------------------------------
C1 Ribnica 8,3 centralna PUP
C2 Ribnica 3,1 centralna PUP-do spr. ZN
C3 Ribnica 3,4 centralna PUP
C4 Ribnica 0,4 centralna PUP
C5 Ribnica 2,6 centralna PUP
C6del Ribnica (10,69) centralna PUP – do spr. UN
C6del Ribnica (1,3) centralna PUP – do spr. ZN
C7 Ribnica 0,58 centralna PUP
I1 Ribnica 39,4 industrijska PUP – do spr. ZN
I2 Ribnica 33,5 industrijska PUP
I3 Ribnica 4,31 industrijska PUP
K1(S9) Ribnica (7,1+4,04) kmet. PUP
O1 Ribnica 2,4 obrtna PUP
O2 Ribnica 4.9 obrtna PUP
O3 Ribnica 4,2 obrtna PUP – do spr. ZN
O4 Ribnica 9,3 obrtna PUP – do spr. ZN
O5 Ribnica 10,4 obrtna PUP
P1 Ribnica 2,2 prometna PUP
R1 Ribnica 5,5 rekreacijska PUP
S1 Gornje Lepovče 7,2 stanovanjska PUP
S2 Ribnica 7,3 stanovanjska PUP
S3 Ribnica 2,5 stanovanjska PUP
S4 Ribnica 8,3 stanovanjska PUP
S5 Ribnica 4,6 stanovanjska PUP
S6 Ribnica 7,2 stanovanjska PUP
S7 Ribnica 9,8 stanovanjska ZN št.Uradni list RS, št. 3/92
S8 Ribnica 18,0 stanovanjska PUP
S10 Ribnica – bloki 2,8 stanovanjska PUP
S11 Ribnica – Hrastje 49,5 stanovanjska ZN DOL št. 11/90 in
Uradni list RS št. 44/98
S12 Ribnica 0 stanovanjska PUP do spr. ZN
S13 Ribnica 1,9 stanovanjska PUP
S14 Ribnica 1,1 stanovanjska PUP
S15 Ribnica 3,2 stanovanjska PUP
V1 Ribnica Bistirca 1.5 vodotok PUP do spr. UN
Z1 Ribnica pri ČN 0,82 zelene pov. PUP do spr. UN
Z2 Ribnica – grad 1,4 zelene pov. PUP
Z3 park za Marofom 2, 6-del
zelene pov.
in park. PUP do spr. UN – povečanje st. z.
C8 trgovski center 0,5 oskrbno območje PUP sprememba namembnosti
--------------------------------------------------------------------------------------------
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) Opredelili bomo lokacije in zgradili naslednje deficitarne objekte in naprave s področja družbenih dejavnosti:
– gradnja objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof
– rekonst. in vzdržev. Miklove hiše – knjižnica
– rekonstrukcija opreme, inštalacij in stavb. poh. v OŠ Ribnica
– prenova vrtca v Ribnici – prenovitvena dela
– prenova OŠ za potrebe devetletke
b) Za izboljšanje lokalnega prometa bomo skupno z republiško upravo za promet realizirali:
· nova obvoznica – glavna cesta Ribnica LN obvoznica
za izboljšanje lokalnega prometa bomo realizirali:
– obnovitev ceste Kolodvorska – Inles – Merharjeva
– obnovitev ceste Šeškove ulica
– obnovitev ceste Ulice Luisa Adamiča in Kurirske
– obnovitev ceste Galusovega nabrežja
– obnovitvena dela Ulica talcev-G2-106
– izgradnja železniškega tira za Riko
– obnovitvena dela križišča +pločnik Šolska in Merharjeva
– gradnja parkirišč – znotraj UO naselij lokacija proste površine v posmeznih conah naselja
– gradnja pločnika Ribnica – Grič
– določitev zahodne povezave sever – jug
– gradnja parkirišča za Marofom – za obiskovalce Marofa in centra
– zavarovali bomo lokacijo za avtobusno postajo – označeno v UZ Ribnica
c) Zgradili bomo naslednje energetske naprave:
– predvidena izgradnja TP za naselje Hrastje
– Izgradnja druge faze toplarne Inlesa v Ribnici
– izgradnja toplovoda Inles – Prijateljev trg – VVZ
– varianta nove toplarne v R7/C2 (v bližini OŠ)
e) Na področju komunalne dejavnosti bomo zgradili naslednje komunalne naprave:
– kanalizacija Ribnica, Hrovača, Goriča vas
– izgradnja kanalizacije – kolektor “S“OC – Breg
– Izgradnja sekundarnih kanalov v Ribnici (Prešernova, Prečna, Vrtnarska, Levstikova, Trubarjeva, Petkova, Majnikova)
f) Na področju skupne komunalne rabe bomo zgradili naslednje komunalne objekte skupne rabe:
– ureditev cestne razsvetljave v naseljih – Mala Hrovača, Goriča vas in ob Gorenjski cesti
– komunalno urejanje OC Breg pri Ribnici
– komunalno urejanje Hrastje
– komunalno urejanje Lepovče
– komunalno urejanje Mlaka
h) Za zagotovitev preskrbe z vodo bomo zgradili naslednje objekte vodovodnega omrežja:
– zamenjava vodovodnih cevi z vsebnostjo azbesta (cela Občina Ribnica)
i) Na področju športa in rekreacije podpiramo:
– gradnja športne dvorane in bazena – Ribnica
– izgradnja na območju stadiona Ribnica
– UN ureditveni načrt – novi park v Ribnici – natečajna izbira projekta
– že predvidena izdelava UN za območje ob vodotoku Bistrica
10.2 PROSTRSKA ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA (kazalo h kartam)
10.2.1 Lokacijski načrti
Na območju Občine Ribnica bomo za posamezne infrastrukturne objekte in naprave, opredeljene v poglavju 6.2. naloge v zvezi z urejanjem prostora, izdelali lokacijske načrte.
posegi v prostor, ki zahtevajo izdelavo lokacijskega načrta:
(stanje leta 1999)
– rekonstrukcija lokalne cest Ograje – Hojče – Hudi Konec (R1)
– rekonstrukcija nekategorizirane ceste Zlati Rep – Škrlovica (R1)
– rekonstrukcija dela regionalne ceste Žlebič – Sodržica (R3, R5)
– izgradnja avtobusnih postajališč v R5 – Žlebič
– izgradnja kanalizacije Ribnica – Goriča vas
– izgradnja gozdne ceste Ribnica – Makoše
– gradnja gozdne ceste Začela – Zadolje
– izgradnja železniškega tira za RIKO
– izgradnja male obvoznice
– rekonstrukcija križišča z G106 v Mali Hrovači
– centralna avtobusna postaja v Ribnici
– gradnja nove obvoznice naselja Kot
– nova obvoznica za naselje Jurjevica
– del ceste Žlebič – Sodražica pri odcepu za Sušje
– nova širitev pokopališča v Hrovači
– skupno z DRSC bomo pripravili LN za:
– nova obvozna glavna cesta G2-106 naselja Ribnica
10.3 Programske zasnove (samo tekstualni del) na območjih za kompleksno graditev
Predvideni novi posegi z ZN ali UN (razen hidromelioracij in območij izkoriščanja mineralnih rudnin)
10.3.1 Novo območje parka za Marofom
Odločitev o končni obliki in detajlni vsebini parkovne ureditve se bo sprejemala na podlagi pridobitve variantnih idejnih projektov z natečajem.
V točkah od 1 do 11 so navedene osnovne usmeritve in zahteve, ki naj se upoštevajo ob pripravi idejnih projektov.
1. obseg območja:
Območje Parka za Marofom, obseg 2,1 ha, in je namenjeno izključno rekreacijski dejavnosti in povečanju zelenih javnih površin mesta Ribnice. Meja območja je prikazana kot sprememba in dopolnitev prostorskega plana na listu R11.
2. Predviden način urejanja:
Območje se bo urejalo z UN – ureditvenim načrtom
3. Seznam parcel znotraj območja UN:
953/1, 953/2, 1033/2 del, 1047/2 del, 953/4, 1037 vse k.o. Ribnica
4. Organizacija dejavnosti v prostoru:
– sprehajalni del z ulično opremo,
– del z igrali za manjše otroke – senčni in sončni del,
– klančina za zimski šport za najmlajše,
– uvodni del s parkirišči in komunalno opremo,
– prireditveni del z večnamenskim odprtim paviljonom,
– povezovalni del “prehod“ do novega objekta na Marofu,
– prostor za manjša utrjena travnata igrišča za šolsko mladino.
5. Zasnova prometnega omrežja:
– območje meji na lokalno cesto in javno cesto,
– park je odprt in dostopen z obeh prometnic,
– območje novega parka mora biti ustrezno prometno povezano s parkom ob gradu s površinami za pešce in z označenimi prehodi čez cestišče z ustreznimi prometnimi rešitvami za varno odvijanje prometa obiskovalcev za prehode iz enega parka v drugega.
6. Zasnova komunalnega omrežja:
– oprema območja mora biti prilagojena potrebam obiskovalcev in sanitarno tehničnim pogojem opremljanja javnih površin. Potrebne prostorske kapacitete se rešujejo v okviru parka ali na njegovem robu, v skladu z ureditvijo sosednjih območij.
– Kanalizacija in vodovod sta elementa nujne opreme (“vodomet“; ustrezno mesto s pitno vodo ob igriščih z urejenim odvodom odpadne vode in odvodnjavanje tlakovanih površin).
7. Zasnova energetskega omrežja:
– Glavne poti parka naj bodo opremljene s parkovno – ulično razsvetljavo.
8. Usmeritve za urbanistično krajinsko oblikovanje:
– vsi v točki 4.Organizacija dejavnosti v prostoru; navedeni vsebinski deli so le seznam delov parka. Celotni park naj bo urejen kot angleški, svetli park z nizkorastočimi drevesnimi vrstami. V parku naj se grmičje locira le kot posamezni grm. Celotno območje razen tlakovanih poti, cvetličnih otokov, igrišč in morebitnih vodnih površin je zatravljeno.
9. Usmeritve za arhitekturno oblikovanje objektov:
Na območju je prisotnih le malo objektov, (oprema in objekti naj slede istovrstnim tradicionalnim izdelkom na območju občine):
– urbana parkovna oprema,
– paviljon,
– ulična oprema,
– svetila in
– igrala na otroškem igrišču,
– ograjni elementi, ob morebitnih vodnih površinah,
– ograjni elementi ob otroškem igrišču,
– ograjni elementi ob otokih cvetja.
10. Ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine:
– na območju predlaganega posega ni evidentiranih elementov dediščine, vendar je potrebno pri urejanju upoštevati sosednji Park kulturnikov ob gradu in morata biti enoti skupno z urejenim sprehajališčem ob Bistirci prepoznavni kot zelene površine istega mesta.
11. Etapnost ureditve se bo določala po predlogu izbranega natečajnega projekta.
12. Obvezna izhodišča pri pripravi UN:
– ureditev prometne povezave s parki in športnimi površinami v sosednjih območjih,
– znotraj območja parka je prepovedana vožnja z motornimi vozili (razen vozil za funkcionalno ovirane osebe in delovnih strojev za nego trate ter vzdrževanje tlakovanih površin in urbane opreme).
11. PREGLED OBVEZNIH IZHODIŠČ DOLGOROČNEGA PLANA RS IN OBVEZNIH IZHODIŠČ DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE, UPOŠTEVANIH PRI PRIPRAVI IN OBLIKOVANJU SREDNJEROČNIH PLANOV
Je že navedeno v 6. poglavju tega odloka.
12. Prostorske sestavine sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Ribnica so prikazane v:
Prostorske vsebine srednjeročnega plana:
– kartografska dokumentacija v merilu 1:5 000
Prostorske sestavine dolgoročnega plana
– kartografski del
– tematske karte – zasnove M 25000, in 1:5000
– urbanistična zasnova mesta
Ribnica M 1:5000
– urbanistična zasnova naselja
Dolenja vas s Prigorico M 1:5000
Kartografski del prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica, dopolnjen leta 2003, je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Ribnica in na Upravni enoti Ribnica.
7. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 01-350-01-14/1998
Ribnica, dne 25. marca 2003.
Župan
Občine Ribnica
Alojz Marn l. r.
